334 Kupčijsko. llombaž (|>avola), njegova obrtnija in cena bom- bažastega blaga. Spisal V. C. Zupan. Vse ob pravem času! — Da! lahko je to rečeno; al lahko ni vediti vselej, kdaj je pravi čas za to ali uno. Vendar mislim, da sem ga precej zadel, ko sem danes po peresu segel, da dragim svojim rojakom, bratom Slovencom, po svoji moči nekoliko razjasnim te reči, ki sem jih svojemu spisu na čelo postavil. Bombaževina je čedalje dražja, kar se je vojska ame-rikanska unela; to dela velik hrup po vsem kupčijskem svetu — in po pravici, zakaj višja cena pavole podražila je tudi drugo blago: volnato in platneno. Kramarji in drugi ljudje, ki kupujejo bombaževino, se čudijo in tožijo: odkod naenkrat tolika dragina tega blaga , pa si ne vejo pravega razjasnila. Jez kot trgovec bi tedaj mogel prav za prav začeti svoj spis s tem, da bi povedal uganjko oni zastavici; al ker pregovor naš domači pravi, da ^lupino pregrizi, ako te mika jedro", se tudi jez hočem držati tega vodila, in preden dokažem: odkod dragi na današnja, hočem bravcom svojim najpred povedati: odkod bombaž ali pa vola, ker ta pot nas bo naravnost peljala k ložjemu spoznanju prvega vprašanja. Bombaž je stvar, ktero nam dajejo nektere rastline, ki spadajo ali v vrsto drevja (zato so po nemškem wBaumwolle" pri nas skovali „pavola"#), ali v vrsto grmovja ali zeliša. Naj po Mac-Culloh-u podam svojim bravcom kratek popis tega rastlinja. Čas, kdaj so ljudje dobiček bombaža prvikrat spoznali, in kdaj ga pridelovati začeli, se ne da natanko dokazati. Prvi znajdniki Amerike so ob prihodu v ta novi svet že našli sadišča bombažove in dobili tkanino (bombaževino). Znano je tudi, da so že stari Grki in Rimci bombaževino posebno za duhovne oblačila po mnogih ovinkih in za visoko ceno v svoje dežele dobivali; al poznali te rastline niso. Indija — pravijo — je zibel bombaža, pa tudi obrt-nijstva njegovega. Ime Cotton — kakor Dikens piše v svoji knjigi 55All the Year rond — je bilo na Angležkem že davnej pred navadno, preden so še poznali bombaž in delali bombaževino. Pred 500 leti so vsakemu vol na te mu blagu rekli cotton. V 14. stoletji, pod kraljem Eduardom III. se je naselila pešica Nemcov v takrat še celo majhnem Manchester-u, pa je predla volno in tkala, in 200 let se je to blago imenovalo cotton, cot, cottage; cotton in pa francozki cd te so brž ko ne enega izvira. Še le 250 let pozneje je bombaž (Gossypium) prišel iz Turčije na Angležko; Angleži so začeli različno blago zdaj delati iz njega in ime cotton je odsihmal ostalo samo za bombaž in bombaževino. Brž ko ne izvira to ime iz arabskega k u t u. Bombaž, kteri se da za prejo porabiti, se le od rastline prideluje, ki se prav za prav bombaževec (Gossy-pium herbaceum) imenuje. Mnoge druge plemena visocih dreves vročega podnebja dajejo tudi laske bombažu ali svili podobne; toda njih nitke so prekratke in prepuste za prejo in tedaj niso obrajtane za obrtnijo. Slavni botanikar Linne šteje med plemena bombaževske (Gossypium) 5 , drugi pa celo 10 različnih sort te rastline, ktera ima to lastnost, da se rada zvrže. Najimenitnejše so: 1. Zelišna sorta (Gossvpium herbaceum) najbolj koristna in najbolj obrajtana, enoletna rastlina, ki zraste do 3 čevlje visoka, in ima temno-zelene peresa na kosmatem steblu. Cvetje njeno je bledo-rumeno; kadar pa odpade cvetje, se pokaže trivoglat mešiček ali zaporek, v kterent je seme skrito. Zaporek ta, iešnikove debelosti, je najpo-prej zelen, pri zorenju rujav; ko se začne bombaž v njem napihovati in razprostirati, se razpoči mešiček in pokaže se klobčič sneženo-bele ali pa rumenkaste pavole, kteri se drži semenskih zrn. V vročih deželah, kjer se cvetje s sadom vred ob enem prikaže irj se beli klobčiči menjajo z rumenim cvetjem ter se na temno-zelenih peresih zibljejo, je bombaževo polje čudovito lepega pogleda. Seme bombaževo se seje vsako leto mesca marca, aprila ali maja v Indii, kjer sploh ta rastlina ljudem ne prizadeva veliko skrbi, ali se pa z roko sadi. *) Bombaž imenujejo Srbi p a mak. Poljaki bavefna, Angleži „Cotton", Francozi „cotona, Italijani Bambagia. V Ameriki napravljajo po 5 čevljev saksebi razore; potem naredijo po poldrugem čevlji narazen luknjice, V ktere po več zrn semena položijo. Mesca avgusta, septembra in oktobra dozorijo mešički, in zdaj se vsako jutro z roko nabirajo. Predolgo čakati se s tem delom ne sme, sicer veter odpiše prezrele kosmiče ali pa jih prah in mrčes pomaže. Tudi vreme mora biti lepo , ker najmanja mokrota zaredi plesnino. Ko se je bombaž iz mešičkov pobral, se mu z roko ali pa z mašinami seme otrebi, in zveze se v bale ali žaklje. Druga sorta je grm as t i bombaž, to je, taki, ki raste kakor grmovje. Podoben našemu bezgu, raste skoraj povsod kjer se zelišna sorta bombaževa nahaja. Kakor je podnebje, tako hitreje ali bolj počasi raste. V zahodni Indii raste od 2 do 3 let, v Egiptu 6 do 10 let. Zatem pride drevesna sorta; bombaž ta raste kakor drevo, in od tod , kakor smo že gori rekli, nemško ime „Bau m wol 1 e", po kteri so skovali našo „pavolo". Še več družin sort je; al niso toliko prida kakor imenovane tri. (Dal. prih.) 335 Kupčijsko. Bombaž (pavola), njegova obrtnija in cena boiu- bažastega blaga. Spisal V. C. Zupan. (Dalje.) Bombaž iz južne Amerike presega na vsako stran bombaž iz jutrove Indije; zato je pa ta tudi dokaj cenejši od une. Lastnosti dobrega bombaža so poglavitne le-te: da je lepo bel, dolg. svili (Židi) podoben, močan, tanek in pa čist. 8 tem, mislim . da sem častitim svojim bravcom od bombaža ali prav za prav od rastline, ki nam bombaž daje, toliko povedal, da imajo zapopadek o njem. Čeravno sem že veliko sveta obhodil in vidil veliko dežel in kraljestev v Evropi, res, da nisem še zadel na bombaževo polje, — al kar sem o tej rastlini pisal , ki je nisem sam vidil na polji, izvira od zanesljivih mož, kterim jez tako verjamem , kakor lahko verjamete vi meni. Kar pa se tiče bombaža samega, imam jez ravno s tem blagom v svoji kupčii največ opraviti; zato sem popolnoma zveden o tej trgovini in lahko mi je veljavno besedo govorili o nji. In tako prestopim k zgodoviuskemu popisu obrtnije ali izdelovanja različnega blaga iz bombaža. Slavni Mac-Culloch pravi , da zgodovina obrtnijske pridnosti nima na svetu skor bolj imenitne prikazni kakor je ta, ki nam jo kaže čudapolna hitra in mogočna povzdiga angležkega bombaževega obrtnijstva. Pred kakimi 50 leti stala je ta obrtnija tako rekoč še na otročjih nogah , in zdaj — kakošen velikan je! Lahko se reče, da angležka dežela je najbolj obogatela po tem obrtnijstva. Bistre glave so znajdle mašine, ki delajo, — kapitali špekulativnih mož se z velikim pridom obračajo v to trgovino, — in tisoč in tisoč pridnih delavcov si služi kruh s to obrtnijo. Bogastvo, ki ga je bombaž naklonil angležki deželi, ji je dalo pred celim svetom mogočnost in veljavo; krepka v premoženji je prestala mnogo bojev na smrt in življenje, in mogoče ji je bilo, silne davke nositi, pod kterimi bi bili konec vzeli njih predniki, in kterih bi nobena druga dežela prenašati ne mogla. Res! veče slave se mehaniška umetnost nikjer ni pridobila kakor ravno o obrtnijstvu bomba-ževine, ako še pomislimo, da angležka dežela, ktera mora po bombaž celih 5000 milj deleč hoditi, je po znajdbah Hargreavesovih, Arkvvrightovih, Cromptonovih, Cartvvrigh-tovih in druzih prišla v stan, bombažasto blago z dobičkom tudi v tiste kraje nazaj prodajati, odkodar bombaž kupuje. Nekdaj so si angležki (kavči , ki raztreseni po deželi stanujejo , prejo oskrbovali kakor koli so mogli , in tkano blago so potem kos za kosom na prodaj nosili, kakor hitro so ga izdelali. Leta 1760 pa se je ta obrtnija zasukala vse drugač. Od tega časa so začeli trgovci v Manšestru svoje opravuike po deželi pošiljati, da so s tkavci kontrakte naredili, jim bombaževo prejo ali pa sirov bombaž dajali, kterega je tkavcova družina sama predla. Tako so bajtice tkavcov postale tako rekoč male fabrike, kjer so otroci iu sploh mlajši ljudje bombaž krampljali pa tudi predli, oče pa je tkal. Po tem takem ni bilo tkavcom več treba za to skrbeti, odkod bojo bombaž kupovali ali kam bojo stkano blago prodajali; za vse so jim trgovci skrbeli.^) In ravno to je neizrečeno povzdignilo bombaževo obrtnijo. Zakaj, to je gotovo, da en človek ne more vsega, in kdor pravi, da je vse, je gotovo nič. Pri nas v Avstrii pa je večidel to vse drugač; pri nas je fabrikant večidel ob enem tudi trgovec, in tako se godi, da je večkrat v kupčii napoti štacunarju, kteremu svoje blago prodaja , ker ga prodaja tudi vsakemu drugemu. Pa v pretres te napake se spušati me ni tukaj volja, zato skočim spet na Angležko k bombaževi obitnii. *) Tako je tudi naša sitarija v Stražišcu in tam okoli osnovana. Vred. Leta 1767 je Jakob Hargreaves , tesar v Blakhurnu, bistra glava, znajdel tako imenovano ^Johanco predico" (spinning Jenny). Sprva ni ta mašina nič druzega opravila , kakor da je 8 nitk tako lahko spredla kakor eno; kmali pa se je ta mašina tako popravila , da je vsak otrok lahko ž njo delal in je 80 do 120 vreten vrtila. Vendar je ta mašina bila le za izdelovanje bombaževega votka pripravna, pa preje ni mogla tako močne izdelavati, da bi bila za osuutek. Toda nova znajdba statev fspinning frame) je to popolnoma zboljšala. Po tej osnovi je še le Rih. Arkvvright napravil svojo imenitno predivno mašino. Z valarji presti, je bila čisto nova in krasna misel, in res je težko reči, kaj bi človek bolj občudoval: ali bistroumnost te znajdbe ali pa izvrstno delavnost te mašine. S letom 1785 pa je privilegij Arkwrightov nehal. (Dal. pr.) 342 358 Kupčijsko. Bombaž (pavola), njegova obrtni j a in cena bom- bažastega blaga« Spisal V. C. Zupan. (Dalje.) Potem, ko je čas Argvvrightovega patenta pavolo presti v letu 1785 pretekel, so jeli angležki obrtniki z bombažem oa vse plati nove znajdbe delati in obrtnija je kipela na kviško od leta do leta više. Aromptonova predivna mašina. tako imenovana 55Johanca predica" (spinning Jennv) in Ar gvvrightova, kakor tudi novo zuajdene Cartvvrightove statve so res tkavske masine, s kterimi se je neizrečeno veliko bombaža podelalo, stkalo in v vrlo kupčijo spravilo. Toda obrtniki niso ostali pri omenjenih mašinah, od leta do leta so se nove znajdbe o preji in tkauji bombaža naprav-ljale in zboljševale; zato se je bombaževo blago od leta do leta cenejše dobivalo. Ker se je pa vedno po cenejšem pavolnatem blagu popraševalo, zato se je moglo bombaževe robe od leta do leta več napraviti, ktere se je tudi na vse kraje veliko veliko spečalo. V letu 1817 pripoveduje gospod Kennedv, eden naj-slavniših praktičnih angležkih obrtnikov, ki so se s pavol-nato obrtuijo pečali, v nekem sostavku , ki ga je manche-strskemu društvu natisnjenega predložil, da je na Anglež-kem vseh delavcov, ki se z izdelovanjem pavolnatega blaga pečajo, bilo 110.765, in do leta 1856 jih je narastlo do blizo 724.000 in ravno iz tega se lahko prevdari, kako naglo je bombaževa obrtnija na kviško vrela. Pa ne samo na Angležkem, ampak tudi v drugih deželah se je jela pavolnata obrtnija vedno bolj razvijati. Ob ravno tem času se je na Francozkem z izdelovaujem bombaževe robe tudi že okoli 600.000 ljudi pečalo , pri pre-divnih mašinah pa kakih 90.000 delavcov porabilo. Na Avstrijanskem se je v letu 1841 21.265 delavcov v bombažnih predivnicah potrebovalo, ki so imeli z 988.248 tkav-skimi vretenci opraviti. Ob tem času se je na Angležkem. kakor v prvi obrtniški deželi vrtilo že 11 milijonov vretenc. s kterimi se je neizrečeno veliko bombaža popredlo. Leta 1850 je imelo na Avstrijanskem v mnogovrstnih predivnicah pri 1,441.254 vrtencih 29.153 delavcov v vsem okoli 300.000 rok s tkanjem opraviti, ki so 4 milijone centov pavole sprele in potkale, in če se je od centa spre-dene in tkane pavole delavcom po 46Y2 gld. zaslužka plačalo, je znesel sam zaslužek okoli 14 milijonov goldinarjev. Po prerajtbi se je v raznih deželah na Angležkem in v Ameriki od leta 1836 do 1838 za 6,830.000 centov bombaža v razno blago podelalo, in od leta 1850 do 1852 pa že 12,630.000 centov, in po tem takem se je bombaževa poraba v 17 letih za 85 odstotkov povišala. In če pomislimo, da se je ljudstvo v tem času le za kakih 11 odstotkov pomnožilo , tako tudi lahko previdimo, da se je neizrečeno veliko bombaža med ljudstvom v raznih deželah porabilo. Če premislimo te statistične naznanila, se lahko prepričamo , da , če se ravno tako pogostoma po bombaževih izdelkih poprašuje , se je cena angležke pavolnate preje v 14 letih in sicer od leta 1820 do 1834 za 453/4 odstotink ponižala, in bombaž pa celo za 51^3 stotink. Iz tega se tedaj lahko previdi, kar sem jez gori izrekel, da se mehanična umetnost ne kaže nikjer v veči slavi, kakor ravno pri bombažni obrtmi. Ker je tedaj bombažna obrtnija posebno važna reč, tako se bom pri nji nekoliko del časa pomudil. — Mašine so — se iz ust nespametnih ljudi od več krajev sliši — zlodjeve sovražnice rokodelcov, ki jim, kakor tudi obrtnikom veliko veliko kruha požro, in dandanašnji vse veče obrtnije pogoltnejo in popolnoma v nič pripravijo. Mašine so tisti vod, kteri vsacemu posestniku (kapitalistu) pripomore, naj je obrtnik ali ne, da začne obrtnijo na debelo opravljati in reči izdelovati, ki se jih ni svoj živi dan učil. Ali pa so te pritožbe tudi pravične? Ali so mašine res take zoprnice delavnih ljudi? Oh, moj Bog! kako drago bi mogel slehrni delavec dandanašnji svojo srajco, svoje nogovice, svojo suknjo in svoje orodje plačevati, če bi se mogla vsaka reč na drobno z golimi rokami napravljati! Mašina je kakor živinče, ktero tudi le kakor mašina dela, obedve ste le potelesene moči, ki brez zavednosti razne opravila namest ljudi opravljajo. Brez razuma, kteri človeka bistri, da namen svojega opravila spozna, bi bil človek mrtvi mašini enak. Le namen dela povzdiguje vsako opravilo na višo stopnjo, gorši ko je namen, tem gorše je opravilo, ravno po tej meri se tudi vsaka obrtnija ujema. Mašine oprostijo človeka takih del, ki jih po navadi živina opravlja, in prevzamejo sčasoma take opravila, ktere se vedno po enem osnutku in kopitu ponavljajo in opravljajo. Mašina stori človeka pripravnega, da svoje znanosti obrne na izdelovanje tacih reči, ktere so po umu in znajdbi, ličnosti in izpeljavi visoke cene vredne. Mašine so tedaj take znajdbe, ki so človeka do popolne obrtniške zmožnosti pripeljale, namesti njega so telesne dela prevzele in ga v popolno posestev umetavuosti in znanosti posadile. Po tem takem se je mašina po pravici ,5sužnica prihodnosti" imenovala, zato ker ona dela opravlja, ktere so mogli nekdaj delavci pri vseh ljudstvih na svetu opravljati. Sužen &) je mogel pri starih Rimljanih in Grkih vse obrtniške dela opravljati. Sužnik je izdeloval pri Nemcih nekdaj hišno pripravo in orodje, obleko itd., zakaj svobodni ljudje so se take dela opravljati sramovali. Delavec je bil tedaj sužnik preteklosti; mašina pa od dne do dne bolj lastnosti na se jemlje, da jo moremo „sužnico prihodnosti" imenovati. Mašine čistijo dan današnji sirovi bombaž, mikajo, predejo in tkajo, napravljajo iz njega tisučerne načrte (muštre), tkanino belijo, različno barvajo, zgibujejo in dodelano blago skladajo za odpošiljanje. Predivna mašina opravi sedaj 266krat več kakor navadni ročni kolovrat. Na Angležkem zamore en sam mož z dvema otrokoma in z *) Pri starih Grkih je bilo skoraj 3/4 ljudstva sužnikov, pri Rimljanih pa še celo polovica, od kterih je pa že veliki mo-droslovec Aristotel prerokoval, da, kadar bodo tkavske statve same tkale, ne bo treba vec sužnikov. Pis. dvema mašinama, ki imate po 3 do 400 vretenc, do 250 ali pa še celo do 350 funtov preje na dan spresti; v tem času navadna predica na kolovratu komaj pol funta, k večemu en funt sprede. En angležk tkavec steka s kakim 12 let starim fantičem na 4 predivnih mašinah na teden po 648 do 720 vatlov tkanine; en navaden tkavec je pa napravi, če urno in spešno tka, komaj kakih 70 vatlov. Tiskarska mašina z mesingastimi valjarji, kjer se bombaževina barva, napravi v eni minuti 24 do 30 vatlov trojebarvane tkanine, na dan pa 11.000 vatlov; z ročno mašino se je pa komaj kakih 3 do 350 vatlov, in sicer le z eno barvo natiska. (Dalje prihodnjič.) 359