ISSN 0350-5561 2M kome t« dna Vroče 00, Atóíe so posamezne vročinske ne/itHe 31 let Številka 29 četrtek, 22. julija 2004 300 SIT irAIMO vi^iJ^KJi: Gozdovi šumijo vse glasneje Ob jubileju še bolj drzni načrti V 20 letih 35 tisoč obiskovalcev Podelitev sprièeval je bila letos še posebej slovesna. Na sliki (levo) ga prejema najuspešnejša Lidija Ažman. Mag. Anton Rop med rudarii Pivino^iON Mlkii in Th'iŠ-ii |K)ineiiil)!K) nicslii v slovenski vnciv' Mira Zakošek Uradno je "skočil"* med knape predsednik slovenske vlade mag. Anion Rop sicer oh lanskem rudarskem pra/niku, a čisio pravi icnap je poslal la ponedeljek. ko sc jo spustil globoko v zemeljsko nedcrjc. po pn}x>veJc»vi)nju mi je hilo jas» no. dn je delo rudarjev trdo in nHporn», /daj pa sem s« tudi na lastne oči prepričal, da so res (»heudovanja vredni. Mislim, da bi si morali vsi, ki razpravljajo o rudarski pn»blema-tiki in življenjskih ra/merah rudarjev, o^]edati njihovo delo." jc povedal, ko sejo ves pre-poien in umazan vrnil iv globine. Seveda so njegov ohisk l^ko-risUli ludi za poslovne pogovore. "Vodstvo Premogovnika Po vrnitvi iz rovov veienjskega Premogovnikd (od ieve) direktor dr. Evgen Dervarič, poslanca Jožef HavtiČnik in Mitan Kopušar ter predsednik viade mag. Artton Rop si že dolgo prizadeva, da hi « dogovorili o konstantnem odkopu premoga v viáini okoli 4 milijone ion in lose ho zdaj tudi zgodilo, saj jc pred podpisom pogodba za naslednje dc- Večja raiiunovodska hlia odpira poslovalnice po vsej Sloveniji, zato iičemo izkušene, mlade in ambiciozne računovodje. Vse, ki vas sodelovanje zanima pošljite e-pošto z življenjepisom in referencami na naslov: maii8flrvi8@emaiLsi ol pokiičite na tel. 041 /753-20S. sellelno obdobje, " jc bil konkreten predsednik slovenske vlade, ob lem pa pohvalil prizadevanja vodstva premog(w-nika, da že zdaj razvija mnoge dopolnine dejavnosti, v katerih zagotavljajo delovna mc-sla, ki bodo še kako dobro-d^Àla. ko bu ticbd picitiogov- nik zapřeli. "Vesel sem, da gostimo tako pomembnega gi^sia (doslej na premogovniku še nismo imeli tako visokega obiska), predvsem pa zalo, ker smo dobili tudi s lega nivoja zagotovilo, da Slovenija polre-buje nas Premogovnik in vjSlanjsku lei inoclekii aniD. To bo ludi konkrclizirala s podpisom dolgoročne pogodbe predvidoma sepiembra," je povedal direklor Premogovnika Velenje dr. Kvgen Dervarič. Izjemen uspeh maturantov Dijaki splosne i^iiiinazije so dosofíli 100-odslotcn uspeh, skupni uspeh Š(;V pa je bil 97-()(Jsl()leii v čeinckjc goiovo močno razbijalo v srcih velenjskih maiu-ranlov 20t)4, ko jsO dopoldne prihajali po rezultate maturi-lelnega izpila. Slrah. ki je sicer čisto običajen, je bil odveč. Dijaki splošne gimnazije so dosegli 100-odsiozen uspeh, saj je maturo opravilo s-seh 108 prijavljenih dijakov. Rajmund Valťl, vrSilce dolžnosii ravna-Idja, je ob tem povedal, da so 2 uspehom vsekakor zadovoljni in da skoraj preseda njihova pričakovanja: »Ze lansko leto smo dosegli lep uspeh, letos pa smo ga Še izbolji5ali za Štiri odstotke.« Od dijakov, ki so obiskovali program strokovne gimnazije na tehnični ali glřisbeni smeri, Štirim dijakom mature ni uspelo opraviti. Te se čakajo popravni izpili. Skupen uspeh dijakov gimnazije Šolskega cenira je tako 97- odstoten. Kar21 dijakov jc maturo opravilo z več kol 25 točkami, ij. z odličnim uspehom. »Med njimi moram k: posebej pohvalili iri zlate maiu-ranlc, ki so dosegli nad 30 točk. To so: Lidija Ažman. ki je dosegla vse možne u^ke (.^4), Domen Strupeh. ki jc bil ob koncu sole izbran za dijaka Šolskega ecnlra, in TjaSa Slehlovnik« je še povedal ValcL Maturanie je v čeirlek zvečer čakala Se svečana podelitev spričeval, na-10 pa so spet odŠIi vsak na svojo stran. Tisti, ki so se vpisali na fakulielo brez omejitve vpisa, že vcdoč, da ne bodo imeli ie:^av s sprejemom na fakulle-to, spet drugi pa polni upanja. Upanja, da jih bo posta, prispela okoli 2.^. julija, naredila Se bolj vesele. Maturantje SCV, vsi navijamo za vas! ■ mk Vroč gudron Miiena Krstič - Ptaninc ŠoŠumjćant že imajo lemo. ki napoveduje dvtfnanje temperature lem de/u Šifhške do/ine do 3. okrohra. ko bodo v S/oveniji parlanjentami' volitve. Potem pa ho že tako ali fako jesen, ko ter7iperaiuromi sf)ei navzdol. Reče .'ie ji f^ulron. Sasežigd-ti, skupaj s prcmoi^om, nje}(oy solidijîkat v termeoeîehrani oU ne? Opravi preizha? To je zdaj vprtj.^anje. Morda bi zadeva po tistem, ko Je občinski Si'et (za {o niso bili vsi svetniki- večina pa) dal zeleno luč za poskus, poťúuúla in se raz\ila ^le potem, ko l>i i a posh t s v termoelektrarni opravili, ce se ne bi javno takemu sklepu jipri olyčan, in če. se mu na seji ne hi upirali se nekateri s\'etnikL Dejstva je, da it7ui lokalna skupnost od sežiganja od-padkov v TKS, konkretno kostne moke. hjrislL Lettw »IHikiisire*^ več kot 21)0 milijonm' tolarjex' nadomestd. Dejstvo je tudi^ da bi jih rade volje vzela še enkrat toliko. pa četudi za fffdrofL Je pa vprašanje, če so v .Vavm-nju tako nespametni, da l)i kasirfjli na raàux zdnnja prebiva I-ce\'-in Če hočete, ker je čas lak • volivcev. A àhu^ije iz preteklosti so .Nežive. Vozirgre \'zeti Uuii opozorila. V kontekst te^a sudi o^led soseži^a ffidron .solidijikata v eni od nemških tennoelcktnim. Zadnji teden avffisia. Alipn isep-temhni. Da prepričajo prepričane in ti.sie, ki dvomijo. Nejet'er-ni Tomaži v SoSvinjti pa te napovedujejo, da ho TKS po!>kus opravila že prej. Bomo videli. i^TKŠpnmJo, da bodo Javno.M o njem seznanili prej, preden se^a Ixdo lotili. In Jtnmostga lahko u t di spremljala. 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 22. julija 2004 lokalne novice 12. dnevi turizma in praznik St>ICava - Koncc tega tedna lx) zelo zanimivo na Solčavskem. Tamkajšnji turistični dclavci bodo v sodelovanju z vsemi domačini izvedli Že 12. luri.stično in narixlopisno prirediicv po vrsti - »dneve lurizma na Solčavskem.« Ze juiri bodo odprli lovsko razstavo in razstavo ročnih del ter ťoiograíij naravne in kuliurne dediščine na slovenski planinski poli, v soboto pa hc razstavo d<^mačih jedi in gob. Pasebej zanimivo bovsobo- Turističnd hiška sredi Sotčave Je domačinom v ponos in gostom v zadovotjstvo. to, ko bodo prikazali delo in življenje na vasi, v nedeljo pa ga bodo dopolnili §e s prikazom i^ivljenja in dela solčavskih ol-carjev. Oba dneva bodo gosie gotovo privabile predstavitve višinskih kmetij Žilxwi, Šumel in Klemeni k, kuhanje oglja v Logarski dolini, ob vsem pa je ^ ponudba različnih kulturnih in športnih lekmovanj in nastopov. Sicer v Solčavi svoj občinski praznik slavijo avgusta. Osrednje slavje bodo letos izvedli v nedeljo, I. avgusta, posvetili pa ga bodo 5i)-lctnici tamkaj,^njega turističnega društva, ki posebej v zadnjih letih daje pravi utrip Solčavi in njenemu zaledju- mjp Referendum za Novo Štifto Ciornji Grad - (tornjegrajski občinski svetniki so na seji prejšnji leden končno sprejeli temeljne prostorske akte in z njimi zagotovili možnosti za nekaj zajetnih naložb v bližnji in malo bolj oddaljeni prihodnosti. V zvezi s tem so potrdili tudi spremembo ureditvenega načna starega dela Gornjega Cira-da in tako omogočili začetek priprav na gradnjo poslopja za novo pošto. Odločili so se tudi, da presekajo gordijski vozel glede poimenovanja kraja Nova Štifta. Ćepravje lože stoletja znan bozje-potni kraj, podredje med Gornjim (»radom in Črnivcem že vsii desetletja nosi ime krajevna skupnost Nova Štifta, prav tako vsa domača društva, tega kraja pa ni moč najti na nobenem zemljevidu ali v imeniku. Obstajajo torej kraji Dol, Šmi-klavž inTirasek. Krajani zaradi tega tarnajo že vrsto let, zanimivo pa je, da so se na anketo o tej težavi odzvali zelo slabo. Zato so se svetniki občine Gornji Grad na Četrtkovi seji odloČili za razpis referenduma o poimenovanju kraja, hkrati pa bi se krajani odločali tudi o uvedbi uličnega sUiema za omenjene tri kraje. Vlogo za referendum so poslali republiški volilni komisiji, in Če bo odgovor pritrdilen, bo referendum hkrati z dr/avmr/borskimi volitvami. mjp Darujmo kil za življenje Velenje • Območno združenje Rdečega križa Sltwenije iz Velenja pripravlja v četrtek, 29. julija, in v petek, 30. julija, krvodajalsko akcijo. Kri boste lahko darovali v Domu učencev Velenje na Efenkovi 61, v četrtek od 7. do 15. ure, in v petekod 7. do 14. ure. Kapljicc življenja bodo namcjijcne za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Sms-i za obnovo Posočja LJubljana - Družba Mobitel omogoča zbiranje sredstev za odpravo posledic potresa v f^)s^>čju prek kralkih sms sporočil. Sredstva lahko prispevate, če na .številko 1919 pošljete sms s ključno besedo POTRES. S tem prispevate 230 tolarjev, Mobitel pa se zaveže, da prispeva vse prihodke iz tako poslanih sporc^il Donacija se upošteva kot doht^dninska t^laj.iava. Ježek bo postal Saša Nov Varslvono-delovni cciilor bo odprl ol) občinskem prazniku - Začenja se obnova doma kulturo - V(4iko p! ijav za državna sredstva tudi i/ drui^ili javřiih zavodov Bojana Špegei Velenje - LetoSnje poletje, î^loh pa leto 2t)()4, bo leio, ko se bo v MO Velenje končalo kar nekaj investicij tia ptxlročju L i. družbenih dejavmwii. Se več pa je tistih, pravi podžupan B<)jan Kť>ntiČ, ki jih načrtujejo v bliž nji prihodnosti Pri tem računajo, da bodo zajeten kos denarja dobili iz državnega proračuna. Po dolgih letih bo v kratkem končan Varstven o-delovni center Ježek, ki naj bi se po mwcm imenoval SaSa, tah) kot bodoča regija. »Gradbena dela so skoraj Podžupan MO Velenje Bojan Koni/Č: »Največja investicija v občini Je trenutno izgrad-nja nove knjižnice.» v celoti zaključena, v teh dneh že izbiramo podjetje, ki bo center opremilo/ notranjo opremo. To je zagotovo investicija, ki seje vlekla kar predolgo, vendar tudi v drugih slovenskih občinah ni Slo hitreje. Računamo, da bomo ob občinskem praznik centertu-di uradno predali namenu.« Izgradnjeeentra je stala dobrih 283 milijonov tolarjev, od tega bo Ministrstvo za delo. družino in scKialnc zadeve RS krilo strc^ške v znesku dobrih 147 milijonov, Mestna občina Velenje ter Občini Šoštanj in Šmartno ob Pa-ki pa bodo pri^vale skoraj 136 milijon da bo obnova končana v letu 2l30f>. Letos bodo zamenjali napu^ in stenske i)bk)gc pročelja ()dmi">n-tirali bodo kamnile ploSČeinjih nadomestili z niwimi, opravili bo-do nujne posege na fasadi zamenjali vi tražne stene z vhodom, obnovili stranska slopniSča, ki vodijo iz dvorane in vanjo. Letos bodo končali še nujna elektroin-stalacijska dela, namestili novo razsvetljavo in zamenjali vso stavbno pohištvo. l\ov (lom m stiircjšť Mestna občina Velenje se je skupaj z Občino Šmartno ob Paki prijavila na dva poziva Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Prijavili so investicijoza izgradnjo novega doma za starejše občane na lokaciji sedanjih PUP-ovih rastlinjakovv Stari vasi ter nadzidavo zdravstvenega doma za potrebe Doma za starejše občane. V ncjvozgrajenem varstvo odraslih Velenje. Radi bi namreč obnovili in dogradili obstoječi dom poâ Kidričevo cesto, gre pa za investicijo, ki jo bodo izvedli s svojimi srcdst\â- Pri vseh ostalih bo namreč prispevek drŽave J O astalo pa bo morala zagotoviti lo kil I na skupnost. Tudi Dom mesta za varstvo odrasUt) Vetenje pod Hidričevo cesto, skoraj v centru , bodo obnoviii in se maio razširiti. A prostora v okotici doma še vedno ne bo prav veiiko. domu, v lepem okolju nasproti Sončnega parka, naj bi bilo 65 mest. Bojan Kontičdodaja:»Polegizgradnje novegadomasmo prijavili poscgv novi del stavbe zdravstvenega doma Velenje. Ob zamenjavi ostrei^ja bi stavbo še nekoliko povišali, v tretjem nadstropju pa uredili oddelek Doma za varstvo odraslih, ki bi bil namenjen pmdvsem podaljfUine-mu bolnii^ničnemu zdravljenju in oddelku za nepokretne variance doma. V njem naj bi bilo okoli 4Í) ležišč, gre pa seveda za ljudi, ki so popolnoma odvisni od tuje nege. Prednost te lokacije je velika, saj je v Zdravstvenem domu zagotovljena 24-u ma zdravstvena .služba,« Da bo mest v domovih za varsivo odraslih v Velenju v nekaj letih verjetno dovolj, govori txidi pi> datek, da se je na isti razpis samostojno prijavil tudi Dom za Zdravslveni dom v novi pn^oblrki Na razpis Ministrstva za zdravje so v MO Velenje prijavili §e tri projekte obnov oddelkov v velenjskem zdravstvenem domu. Najbolj potreben obnove je la-lx)ratorij, za kar računajo, da bodo potrebovali 95 milijonov SIT Preuredili bi radi Še predšolski dispanzer, za kar naj bi namenili 10 milijonov SÍT Krepke posodobitve pa je pt'ïtrebna tudi urgentna služba. Oceajcna vrednost te naltížbe je 56 milijonov lolatjev. Tudi v tem primeru bo morala lokalna skupnost zagotovili 90 % sredstev. Kdaj naj bi od načrtov prešli k dejanjem, je tîdvisno predvsem od denarja. Re/ultali državnega razpisa se niso znani, kot tudi ne, kdaj bo lahko U^kalna skupnost zagi^to-vila ostala potrebna sredstva za te obnove. ■ Laboratorijski VVCJe ozek in neudoben Laboratorij v veienjskem zdravstvenem domu je potreben te- meijite prenove. Danes so tu še PUP^ovi rastlinjatd, v pritwdnje pa bo v nepo' sredni biižini Sončnega parka zgrajen nov dom za varstvo odraslih. Popravek in opravičilo (îrdo ga je v zadnji .številki Našega časa, 15. julija, v članku z naslovom Veliko zanimanja za novogradnje, zagodel Škrat. Pa ni bil tiskarski, na katerega se radi izgovorimo, ko je kaj napak, ampak novinarski. Svetovalec za okolje in prostor v Ol>čini Šoštanj je Peter Vid* mar in ne tisti, ki smo ga v članku navajali. Od kod se je prikradel, ni jasno niti avtorici. Petru Vidmarju in bralcem se za spodrsljaj opravičujemo in napako popravljamo. ■ Miiena Krstič - Planine SAKĆASBdaia:časopi&n3-zafo&)ilkalnRTV ■ÉÉLCL^ družba,0j).Q.Velenie tzle|a ob četrtlcih. Cene posameznega izvcKla Ja 300 StT. mesečna rtaročnins 1.200 SIT. tnmes«£na narc^nlra 3.450 STT, poletna raroCninae.SSO SIT. letna raroCnina 12.600 SIT Uredništvo: Sons Zákonek (direktor). Stane Vovk (odgovorni u^dnik). Milena KrsfiC*Pbninc (Dorr^oinlca uredrtlica), Janez Resnih. Tabana Podç)orâ«k, S^ans Špegei (novinarji), Mira Zakoéek (urednica radija). Janja KoSiJta-^pegel (tehnična urednica). TomaîûerSak (oC^lIkovaiec). Propaganda: N(na Jug (vodja propagancfe), Sašo Konečník. Jure Senčnik (propagandista^ Sedet urednUTva in uprave: 3320 Velenje. Kidričeva 2a< p. p. 202. lofet«) (03) 89817 50. telefax (03) 897 46 43. TRR • Nova L6. Velenje: 02426-0020133854 Email: pr&ss^nasca&^i Oblikovanje in graf. priprava: čas d.o.o. Tisk: Tisl^ma SFT d.d.. Kaliada: 5.400 izvodov Kenaročenih folografij In rokoplwv ne vračamo! Po zaKonu o ODV ječas' i;vr$čer; med proizvode Inîormativnega značaja za ksiere se plačuje davek po 6,S% znižam sto^p. 22. julija 2004 n^HlàS Jih bo ogled sežiga Premier Rop v Šoštanju gudrona prepričal? /amdi velikoga zanimanja sv(Mnik()\ in novinarjev Sošlanjrani pi'(^sUivili oijiod sosožifía «iirdon solidilikala v Ncmciji na konec avfiusla Milena Krstić • Pianinc Soslanj - Dclegacija šoStanj-skih svoiníkiw naj hi se danes, 22-julija, odpravila na ogled so-gudron solidilikala v eno od nemških termoelektrarn, kol je hilo.sprvři napovedano. Pred tednom dni paso, menda yara-di preeejSnjega zanimanja svetnikov za lil ogjed (prijavili naj bi se več kol Irije), potovanje prestavili na konec avgusta, ko naj bi na ogled povabili tudi novinarje. V dclegaciji, ki si bo sosežig ogledala, b(X5ia zagotovo Vlhna Fecc (LDS), ki se s tem projektom ukvarja v (icrenju, in Branko Deheljak (/LSD), ki sc s temi rečmi ukvarja v TES-u. Oba pa sta ludi svetnika v občinskem s'vetu. Kdo od svetnikov bo še potoval konec avgusta v Nemčijo, bo /nano kasneje. Najbrž pa bodo ogled omogočili vsem, ki jih zanima. Tudi Vttru R^.mnnii. ki se jc I^riložil na sklep svela Občine Šoštanj o poskusnem sosei^igu. St"»sc/ig gudron solidifikata, o čemersmo tihSirno poročali po scjisvctaObčine Šoštanj,kije po.^kusnemu sosežigu dal zeleno luč, jc postal aktualen po spomladanskem podpisu spiv razuma o saniranju odlagališč gudronav Pesniškem dvoru pri Mariboru. Sporazum sla podpisala ministrstvo za okolje, Bodo v T£Šu dobiti dovoljenje lokalne skupnosti za sežig? Predelava gudrona in sosežig ( ilavna tekava pri predelavi gudrona proslavlja prosia Ae-plova kislina, ki jo je potrebno nevtralizirali z apnom. Obdelava z apnom poteka v posebnih mežalnih reaktorjih. Končni produkt predelave je sipek gudron soliddikal. Glede na to, da se večina goriva, pridobljenega iz gudrona, skuri v kuriščih na premog, mora bili gtidron solidilikat čim bolj ptnloben osnovnemu encrgeniu. Kljub ncvtralizaeiji pa i>e vedno vsebuje žveplo, zato gaje možno soscžgali le s [iremogiim, ki že samo vsebuje žveplo, in v kuriSČih. ki imajo urejeno razžve-planje dimnih plinov. Dodatek gudron solidifiokata k ^'ftnov-nemu premogu je običajno do petodstoten. energijo in pnxstor ter Petrol. Strokovnjaki menijo, daje sosežig gudron solidifikata preprostejši kol kurjenje kostne moke, ki jo v Soštanjski termoelektrarni sežigajo že tretje leto. Od lega pa ima korist tudi lokalna skupnost, ki je na račun sežiga le moke v letu 2II02 »zasluzila« 165 milijonov tolarjev, lani 235 milijonov, letos pa naj bi jih bilo za 260 milijonov. Postopek ptKkusnegći scwežiga gudron solidiťikala pa naj bi v Šoštanju izvedli na enak način, kol so ga lakrai, ko so »preverjali« u.sircznosi kurjenja in vplivov na okolje za kostno-mesno moko. Pri čemer tokrat poudarjajo, da jim dovoljenja za poskus v šoštanjskem občinskem svciu sploh ne bi í>ilo treba iskati. Ker pa želijo delati z roko v roki z lokalno skupnostjo, so jih o svojih namerah podrobno seznanili in ludi »vprašali« za mnenje. Kai je gudron? Gudron je neuporaben twîanek, ki nastane pri pro eesij kisle refinaeije rabljenih olj. Do leta 1969 je kis-h gudron Petrol odlagal v opuščene gram^^zniee skupaj s komunalnimi odpadki. Tako sta nastali dve večji divji odlagališči, ena na Studencih» druga v Bohovi. Organizirano so kisli gudron odlagali aa odlagališču v Pesniškem dvoru. Prav sanaeija tega odlagališča, na njem naj bi bilo približno 22 tisoč kubičnih metrov kislega gudrona, je predmet sporazuma o sanaciji. ki sta ga podpisala ministrstvo in Pelrol, in ta ho predmet še enega razpisa - tislega o sosežigu. TUS je samo eden od listih, ki se bo ali pa ne, na ta raz^ pis prijavil. (iosiitelji, na eelu z /upanoni Milanom Kopušarjeni, so |)i e(ls(^.(lniku \ lad(^ pokazali, kako v Sošlaiijii i>radij() noxo šolo Milena Hrstić - Pianinc_ SoŠhinj, 19. julija - V Šoštanju seje na krajšem delovnem obisku v ponedeljek mudil predsed-nikvlade Republike Slovenije mag. Anion Ri>p. Gostitelji, na čelu z županom Milanom Kopušarjem, so gosta pckpeljali na ogled gradbišča nove šašianjske osnovne š^>le. Pred Kajuhovo šolo so ga pričakali svetniki, gmpixlarstveniki, ravnatelja obeh šol, pred.stavniki Vegrada, ki »"flo gradi, in pihalni orkester /arja. Predsednik vlade je ob ogledu jzra/il zadovoljstvo, da so znali v Šoštanju v lako velik projeki povezati interese in denar gospodarstva, lokalno skupnast in državo. Pouk v nwozgrajeni Šoli, kjer bo na fi. 188 kvadratnih metrih prostora za oddelkov, bo predvidoma stekel 1.septembra 2il()5. Stila bo nadomestila sedanji dve, ki ju je, skupaj z obema podružnicama, v Topolšici in Ravnah, v preteklem Šolskem lelu obiskovalo 821 t^ínovnašoleev. V Šoštanju so mag. Ropa popeljati na ogted gradbišča nove šole. Štiričlanska uprava Gorenja v bodíKe bo delovala v (mrenju le štiričlanska uprava. Potem, koje dr. Andrej Vizjak iz osebnih razlogov odstopil, seje predsednik uprave mag. Franjo Dobinac odloČil, da bo sam pokrival področje komercialne in marketinga. Dr. Andrej Vizjak bo z Gorenjem sodeloval ludi v bodoče in sicer kot svetovalec uprave za strateški razvoj, kot član nadzornega odbora muenc-heaskc družbe (îorenje Vertriebs (imbll v Munchnu ter na podn^čju povečanja učinkovitosti Skupine (îorenje. mz SO. noč ob jezeru 29 In 24. iulil . VELENJSKO JEZgftO pecek 81.IJO s o D o C a fio.uo S Program za mla|fia od 17. do 20. ura VSTOPNINE NI! DAMJANA GOLAVSE fire neon show & ognjemet MALA ANKETA Šolski minisierjevčcirlekspo ročil,dajc bilo letos v Sloveniji od 8678 gimnazijcev, ki prvič opravljali splošno maturo, u.speAnih 89/31 odstotka dijakov. To jc zagotovo zelo dol'^er a^zuUal, vendar pa se lahko Velenje pohvali s se boljšim: na splošni gimnaziji je bilo uspešnih lOOodsloikiwdijakw, skupaj ssirokovnima oddelkoma pa je ta odsiotck 97. Mi smo med naključno izbranimi dijaki želeli izvedeti, kakšni so njihovi oWut ki in. glej gaziomka, naleteli smo kar na vse tri velenjske zlate maturante, .lure 13i^ak: »'A rezultati sem zadovoljen, saj sem dobil kar 24 točk. mislil pa sem. da jih bo Ko profesorji obmollmejo ... zrelostni izpit uspešno opravljen kakšnih 15. Res veliko, veliko več, kot sem pričakoval, zalo sem ludi zelo vesel. Vesčassem upal, da boin dosegel dovolj točk, da bom sprejet naželeno lakulteto, zdaj pa sem si oddahnil. Omejitve sicer imam, ampak niso preveč visoke, tako da pri sprejemu ne bi smelo bili problemíW. Pa ludi v razaîdu je razpoloženje zelo dobro, ker smo vsi opravili pozitivno in smo večinoma tudi zadovoljni.« Lidija »2^lo sem zadovoljna z rezultati! Dosega sem kar vse točke, kar je bilo v na.spro-tju z mojimi pričakovanji. Računala sem na kakšnih 27, morda 28 točk» zdaj pa tak.^no presenečenje. Vpisala sem se na medicino in upam, da bom sprejeta. Verjetno zdaj bom. Razpoloženje je odlično tudi v razredu, se ena moja sošolka je zlata maluranlka.« Blaž Črep: »Glede na to, da nisem imel omejitve vpisa, sem zadovoljen Ž£stcm, da sem naredil. Naprej sem se vpisal v Ljubljano na Vo-darslvo in inženiring. Tudi v razredu je dobro razpoloženje, saj je veČina dobila več. kot je pričakovala.« Tina Gruhel-nik: »/. rezultati sem zelo zadovoljna, ker mi bodo omogočili vj^^is na izbrano fakulteto. Na ekonomiji v Ljubljani, ki sem si jo izbrala, namreč ni omejitve in jc bilo pomembno samo. da naredim. Tudi v razred;i je razpoloženje zelo dobro, ker snio bili vsi zelo uspešni, vsi smo naredili, veliko jih je dobilo ludi preko 25 točk.« D(»men Stru« peh: »Vem. da vsak reče, da tega ni pričakoval, ampak jaz sem res zelo vesel! Zelo sem zadovoljen z rezultati, saj sem dosegel 32 točk. Ne vem kitko, verjetno sem imel tudi srečo. Zdaj grem na Fakulteto za računalništvo in informatiko v Ljubljano in pričakujem, da z vpi- som ne bom imel težav.« Jem^j Župevc: »Jaz sicer opravljam poklicno mat uro, tako da sem danes izvedel samo za rezultat petega predmeta. Dil je tak,^n, kot sem ga pričakiwaJ, lako da sem z njim zelo zadovoljen. Je pa res, da je bilo pred razglasitvijo precej napeto. Je pa zalo zdaj toliko boljše.« (rahryela nik: »Lahko bi bilo boljSe, ampak sem vseeno zadovoljna. Za prvo izbrano mesto verjetno ne bo dovolj točk, upam pa, da jih bo za drugo, defektologijo. V razredu smo vsi naredili, tako da je bilo zelo veselo, so pa nekateri bolj za-d^woljni kot drugi - kot vedno, najbrž.« 'JJaša Steblovnik: »Zelo sem vesela, ker pred razglasitvijo nisem imela dobrega oWuika, polem pa sem izvedela, da sem dobila kar 31 točk. Mislim, da bom zdaj lahkosprcjeta na medicino.č-eprav sem Sla delal ludi sprejemne izpite na arhitekturo in niije to Se vedno najljubša mřa in pogledi, Poleg nje bo na listi Lilwralnc demokracije nov tudi predsednik uprave Krke Miltx? Kc^vaČiC. /aradi katastrofabe suše v Keniji ra/^lasili izredne razmeiv, tujino pa prosijo za lon milijonov dolarjev pt^mcjCi. Ogroženih je od 2 do3 milijone ljudi. Zanimiva zamenjavase je zgodila v časopisni hiSi Delo, kjer je nadzorni svet soglasno sklenil, da razreši predsednika uprave Jureta Apiha. Njegovo mesto bo s 1. septembrom zasedel Tomaž Pe-rovic (dla'ktor in urednik POP TV)^ Kaj je vt>dilo lasinike k temu ukrepu, zaenkrat ni povsem jasno, uradno pa naj bi novo vodstvo zagotovilo večjo rast le Časopisne hiše. (Vtitťk. !!>. Iiillia Državni zbor jc sprejel mw zakon o javni rabi slcweni^ine, ki pa je precej drugačen od predloga. Iz njega so namreč črtali kar nekaj členov, predvsem o pt>imenova-nju podjetij, saj so v javnosti in gospreča streha. Ameriškil administracija se s Poljsko in Ce:^ko pogaja o pt)staviivi največjega proiirakeinega opo-ri.šču zunaj /.DA. Projekt naj bi bil namenjen za librambo ZDA in njihovih zaveznic pred napadi z balist i čni raketami dolgega dosega. Zanimivo je, kaj oziroma pred kom se pravzaprav želijo braniti ZDA in kako bodo na lo postavitev proti raketnega oporišča gledale as tale članice EU. Pri Sest le! .stari kravi, uvoženi v Sk)venijo, je veterinarska uprava ugotovilasum bolezni norih krav. Kot je znano, je bil prvi primer bolezni norih krav v Sloveniji od- krit konec leta 2001, drugi primer januarja 201)2. tretji primer marca lani, četrti pa marca letos. V zadnjih leîlb je bilo odkritih že več sumljivih primerov nevro-loikili motenj g^weda, pri katerih pa lesli nato niso pokazali BSE ampak bolezni s podobnimi simptomi, V slovenski Islri seje zg(^dilcden največjih poginov čebel doslej. Uničenih je bilo skoraj 21)0 panjev. Pogin se jc zgodil na območju od Izole do Sečovelj, med možne vzroke pa čebelarji uvrščajo SkK>piva za oljke ali herbicid za t raw, na katerih se pasejo čebele. Nenavadno obnaf^anje čebel je opazil tudi čebelar iz Zasipa pri Bledu. Soholu. I7jull|a Sklad kmetijskih zemljl.ičin gozdov bo ljubljanski nadikofiji v začasno upravljajije vmll ptwríine vZgomji Savinjski dolini. Grcza več kol 8100 hektarov gozdov In zemljišč, za kalere je mozirska upravna enota že izdala odločbe o denacionalizaciji, a te Še niso pravnomočne. Na odredbo o predčasni vrnitvi se je sicer pritožilo Gozdno gospodarstvo Nazarje, vendar je upravna enota pritožbo zavrnila. Vojna v Iraku bo íe dolgo vroča tema In bc^leča rana. ki bo gott^-vo opredeljevala tudi usodo politikov, vpletenih v ta spi>pad. Več kot 60 odstotkov Britancev meni, da bi se moral britanski premier'Ibny Blair opravičili za vojno v Iraku. 46 odstotkov jih tudi meni, da je Blair namerno zavajal javnost glede orožja za množično uničevanje v tej državi, \HH)a. Ift. julija_ Kť>i je pri nas že v navadi veliko pozornosti namenjamo anonim-kam. Trenutno v Bovcu prah dviguje skrivnostna civilna Iniciativa. ki trdi, da je bila obnova Posočja po potresu leta 1998 slaba. .Sirokiwna ocena pa pravi drugače. Na Inštittitu za konstrukcije In ptîlresno Inženirstvo na Fakulteti za gradbeništvo In geodezijo namreč menijo, daje bila obnova zelo dobra, saj se <^b nedavnem potr&su ni porušil noben sa- nirani iH^jekt. Si nu>rda ska^ kdo na nesreči ljudi pridobivati politične ločke? Razcvet masovnega turizma v Sredozemlju uničuje dragocena mokriŠča in močno Izčrpava vodne vire, od katerih je odvisna turistična Industrija. Razmah turizma bo v naslednjih 20 letih s i>lc-vilom turistov, ki se do leta 2025 lahko povzpne na 6,S5 milijona letno, vodne vire še znalneje obremenil z izgradnjo golfišč in bazenov, Poiiedcljek. 19. |ull|a Začel se je prvi dan razprodaj, ki so jih kupci In Irgovci že kar težko pričakovali. Po prvih podatkih trgovcev je bil začetek dober, k čemur je verjeino priptv moglo tudi lept") vreme. Zavarovalnica Triglav bo vložJla tožbo proti nekdanjima predsednici uprave Nadi Klemenčič in predsedniku nadzornega sveta Milanu Marf»liu. V Zvezi svobodnih sindikatov Skweníje (ZS.SS) so znova sprožili pobudo za čimprejšnji sprejem zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku družbe. Politika je zavc-zci za zakonsko ureditev tega področja sprejela že pred leti, vendar je Še ni uresničila, zato mora to ptwlatl ena predncv>lnih nalog nove vlade In DZ, meni predsetl-nik ZSSS Dušan Semolič. Delitev dobička med zapt^lenc bi namreč med drugim pozitivno prispevala kvečanju produktivnosti In konk"urcnčne sposobnc»li podjetij, varčevanju in fleksibilnosti plačne politike tervlaganju v razvoj. Torek. 20. jiilJJa Cene naftnih derivatov so se »v pct povišale. Tokrat so dosegle rekt^rdno ceno. Najbolj prodajani neosvinčeni 9.^-oktanski bencin je dražji za sedem tolarjev. Vse bolj postaja jasno, da nafta ne bo nikoli več poceni, njena po-ral>a namreč skoklicis/i pred dnevi seznanili tudi ministra za notranje zadeve Rada Bohinca in direktorja Generalne policijske postaje Darica Anžlja, ki sta obiskala i'eč mejnih prehodov na našem vzhodu. Vawvanje (C meje se je zadnji Čas precej okrejnlo, veliko je novih policistov, i' dveh letih nuj bi jih bilo Še kakšnih Í4i)več. 'lako se tudi življenje na (em območju precej spreminja. Kaj hočemo, ludi (o je posledica naše pridmžitve materi Evropi. Pa ni čudno, če vsem težavam, ki nam jih {xnzroča naša jtigovzhodna soseda navkljidy, nekateri tu komaj čakajo, da tudi Hrvaška poslane članica Evropske unije in se ho vzhodna meje le zieze premaknila Še bolj na vzhod. Ampak do tedaj bo verjetno preteklo še kar precej Sotle. Drugačno vroč'o tenío so te dni premle\'ali mnogi na zahodnem konai naše regije. VZgomji Savinjski dolini zdaj gozdovi, čeprav še začasno, šíimijo bolj krščansko, Zgffdba je znana, ne bom je pogreval Nekaterini se v tej zgodbi nezdi dobro, da je o pritožbi Gozd-nega gospodarstva razpravljala domača upravna enota. Saj so za-radi lega nastale le nekatere zamere, pa čgjmr morda ncupraviC'ene. Vsaj na »izgled<^ bi bilo vse bolj sprejemljivo, če bi o taki zadevi razpravljal kdo tretji. Če sicer ée tako radi o vsem odločajo v Ljubljani, zakaj niso Še o tem. No, vsaj doslej ne, saj hodo dokončno sodbo le morali .yprejeti na višji miw. Seveda (udi v tej zgodbi velja, da so mnenja deljena: enim se zdi prav, da se gozd vrne, dni^ so od' ločno prod. In nekateri v teh pritožbah vidijo tudi kaj političnega. Kot pri vsaki stvariluič. Zakaj rte bi biio nekajp^>lftikeše v senci gozdov, saj se je v gozdovih v ruiŠi zgodoiini marsikaj dogajalo. V razne sence so se v tem času ze ludi podali nekateri politiki Tu-di pariamcnt je šel na dopus(, pa čeprav nekateri napoi'edujejo, da še ne >'dokončno'*r, J)a poslanci (ega sestava vsega dela še n/so opravili in se bodo wrjesno Še srečev ali na kakšni izredni seji. Pa tudi sicer letošnje poletje ne jxtmeni političnega mrtvila. Saj vemo - volit' ve.^opred \rati. In z drex'es in oglasnih panojev nas bodo spet kmahi pozdravljali kandidati. Večinoma stari znanci. ■ k Mladost na moriu Jure Trampuš Pred dnevi .sem zu nekaj dni skočil mt bližnji Krk, v kamp, malo j>ordečiti zimsko kožo in prebrati kakšno stran. NiČ posebnega, masovno polj.sko-če%ku'slovensko sončenje, s pridi' hom Nizozemcev in nekaj domačinov. Ves utrujen od poležavanja na plaži sem z\-ečer zavil v rumidno trgovino, takšno s klimo in hladilniki, kjer pivo vendarle ni predragi) za nomwlno piije oh počasnem lomu vu lov Vdano sem se postavil v vryto in ceno pijače dopustniško množi! z dobro tri-de.setko, da hi preračunljivo primerjal hn-aške in slovenske cene. A kar naenkrat je majhno, že tako nabito trgovino napadla gniča odfvščajočih mlados(nikov, nekaj j mtov in deklet, Židancga videza, z resnim namenom izprazniti vse hladilnike. Ura je bila okoli IS.OOin jasno je bilo, da so jantje in dekleta misldi na nočno žejo. Lagal hi, Če hi napisal, da so izgledali otročje, še huje bi bilo. če bi nepošteno moraliziral o Kebnivih zadržkih, hili so le mladi, v.srcu življenja, sredi svobode neskončnih počúníc. A zmotilo me je nekaj drugega. P)'a\zaprav me ni zmotilo, doživel sem pošastni kulturni šok, po sn'oje celo večji od řwřť-ga z druge strani oceana ali tiuega, ki me je nekega daljnega poletja zahrbtno prepričal, da vzhodna Evivpa vendarie ni bila tako zaostala, kot se je zdelo razvajenemu konzumentu socialàma s človeškim obrazom. Kakorkoli, razposajena druščinu iz Krka je v trgovino prinesla frajtonar'co. Ne samo frajtonar'ce, na ves glas so prepevali .slovensko (uriio-folk glasbo. Ne tiste iz domače skrinje na-lodnozahavndi skladb ali liste, ki jo včasih kane v govejo juho, ampak neko drugo. Trgovina se je namreč tresla od zizik, rilk kelnere, hlačic, kravic in fX)dohne bratov.sčine. 0.stali nakupovalci so se pazljt\'o umihilt pol)e.snelim akordom in znižanim lercam, gručica glasnih pa se ni dala. Zapela je .if bandiero rosso, jo začinila s nirbo iz\'edlx> Golice, nato pa je harmonikar nahradil s\'ojega prijatelja, ki mu je ponujal martini, da on že ne ho glavni, ker on ničisiokn'en Slovenec. Potem so plačali in s poskočno polko in Karl(n'ačkim odšli proti šotorom. Življenje se je vrnilo v stare tirnice, prestrašeni turisti so se po.stavili w vrste pred blagajnami in mile prodajalke so začele priti.'ikatt na tipke. Ilamwnika pa se je slišala le še v daljavi in ruizadnje so jo preglasili klici lačnih galebov. ^Slo-ve?ici,^ je neko dekle obtožujoče pogledalo drugo. »»Slovenci,^ ji je drugo prikimalo. In krdtumi šok? (sa je zakrt\'ilo poskakujoče veselje ali hektolitri piva, ki so ga s seboj odnesli ljubitelji slovenske narodne pesmi? Ga je povzročila predmestna ulnijeru>st ali pa .'iončna slepota, ki mi je ti.stega dne zameglila po^ed? Ntč od tega, h du trni šok je spodbudila frajtonařca in predvsem pesmi, ki.so bndmle iz nje. Dmščina se\'eda ni bila oblečena v narodne noše, bili so čisto običajni najstniki, ki .so se pripeljali na morje. Normalno ponoreli in pobesneli, da so drug z dmgim tekmovali, kdo je boljši. Jn če me sporrnn ne vara, je pohod narodno bodrilnUi viz prav dobro viden utdi na različnih študentskih ve.selicah. Naj\>ečjt rajanjepo\^ročijo z'i'oki harmonike in klarineta, le da se jima je v zadnjem ča.su pridružila še kakšna ritem mašina in irendov.ska priredba zgodbic o ljubicah, kaščah in petelinčkih, Sei-eda hi bilo ibizomo verjeti, da so nekoč vsi .študenti metali steklenice v raztrganega pevca, vendar je bilo v.sajpred desetimi leti te *'narodnozabavne poetike« med študenti bistveno manj. kot je je danes. In ravno zaradi tega, iz estetskiJi meril, jasno subjektivnih in krivičnih, v tisti trgovini nisem hotel biti enak, kot so bili onL Poleg tega, da sem Slovenec, sem hkn/ti še marsikaj drugega. Današnji .svet namreč že dolgo ni več le .svet enojnúi, že prej določenih ideniiiei. Vsak človek júi una več, lahko je Idcnni Slovenec in Evropejec, pa še študent in umetnik, VeleHjčan, budist, mar$o\'€c, pesnik, karpaČhoČe in želi. V trgovini me niii najmanj niso zmotile kosmate pesmi, ki so vrele iz njdtovili ust, pa četudi so neprimerne - s čimer se vča.sih .sicer ne strinjam - ravno nasprotno. Zmotilo bi me, če bi kdo poklical policijo in če bi najstniško svobodo strpali za zapahe. Kultiuni šok sem doživel le zato. ker vsaj takrat nisem hotel pripadati kategoriji, s katero so se bahali oni, risali pa jo drugi. Nič več. Plačal sem bolj liho in z vrečko odšel proti Šotom. In še nekaj, ne mislim, da so fantje in dekleta delali kakšno .srtwwto Sloveniji. NUi najmat\j, Slovenija je hkrati bistveno več in bist\'e-no manj. kolje bila njihova mladostna morju. 22. julija 2004 Polovica odločb o dohodnini pri zavezancih Zav<5zaïiri z oljjnocja Davčnega urada Vcloiijo so oddali 37.000 napovedi za odrnei'o dohodnino - Polovica jih jo odlorbo že priîjoia - Pošiljali so jih zaceli spel v ponodeliok, še šlirikral pa jih hodo v avfíusUi Mitena HrsifČ • Pfaninc Velenje, 15. julija - Na Davčnem uradu Velenje so sprejeli 37.000 napt^vedi za odmero dohodnine za leto 2003, od lega na izpostavi Mozirje 9.232 in na izpostavi Velenje 27.796. V Velenju je bilo oddanih več napovedi kol leto pred tem. Po novem so 7ave-zanci Davčnega urada Velenje ludi krajani Vijiskc Gore, ki so pred lem davčne zadeve urejali na uradu v Žalcu. Zavezanci za dohodnino za leto 21)03 so lahko ieios prvič od-dali napoved v elektronski obliki, a so ta način uporabili le redki, lako je bilo tukaj oddanih samo 539 napovedi. Lc (Tinina / (loplii< ilom Do 15. julija, ko smo se o icm pogovarjali s pomočnico direk- torja Davčnega urada Velenje Maryo Gregore, je 18.753 zavezancev že prejelo odločbe d odmeri, kar pomeni polovico vseh in kar je več kot lani lak čas, Natančneje, v izpostavi Velenje je odločbe že prejelo 13.482 zavczancov ali 48,5 odstotka vseh, v izpostavi Mozirje pa 5-271 ali 57,8 odstotkov vseh zavezancev, »Že nekaj let je pri odmeri dohodnine značilen enak irend. Večina zavezancev dobi vrnjeno preveč plačano akontacijo dohodnine. Le četrtina jih doplača oziroma nimajo nobene davščine. Ker razlike ni, ni nc doplačila, ne izplačila,« pravi Gregorčeva. Po napovedih, je nova »serija« íxlloéb na Davčni urad Velenje prispela v ponedeljek, 19. julija, pričakujejo pa se iztiri »pakete« v avgustu. Vsem pa bo do- Gospodarske vesti Delnica Esoteclia 1.500 tolarjev V družbi Esotech bodo del bilančnega dobička v višini 188 milijonov tolarjev namenili za izplačilo dividend delničarjem, in siccr 1.500 tolarjev bruto na delnico. Sklep jo sprejela skiip.^ina družbe. Za revidiranje poslovanja družbe Esoteeh za leto 2004 pa so imenovali družbo IN RIIVIZIJA, d. o. o.> Ljubljana. ■ mkp Delavec stane povprečno :í766.()()() tolaiiev letno v savinjsko-SaleSkem gospodarstvu je znaSal v preteklem le-luslroikïk delana delavca povprečno 3 milijone 766 tisoč tolarjev inje bil za odstotno točko podslovenskim povprečjem. Nad slovenskim panožnim povprečjem je rudarstvo in energetika, in sicer za 10 odstotkov, ter gostinstvo in turizem za 13 odstotkov. V gradbeništvu je povprečni strošek dela na slovenskem povprečju, v celotni predelovalni industriji savinj-sko-šaleškega območja pa za 6 odstotkov pod slovenskim ptwprečjem. Najbolj za povprečjem zaostajajo v proizvodnji kovinskih izdelkov in orodij, in sicer kar za 20 odslotkov. ■ mz Do čistilne naprave s sredstvi El Akîivn^Kti za dokončanje izgradnje cenlralnc čistilne naprave i>aleške doline potekajo pospešeno. Aprilaje evropska komisija že potrdila razpisno dokumentacijo, ki sojo izdelali v Komunalnem podjetju Velenje, V tem času potekajo razpisni postopki, ki naj bi bili zaključeni okiobra leios. Rekonstrukcija prve faze in izgradnja druge faze Čistilne naprave bo veljala 2 milijardi 24U milijonov tolarjev. Računajo, da hodo pridobili 900 milijonov nepovratnih evropskih sredstev, 400 milijoniw naj bi (prav lako nepovratno)/cnc družbe Ve-ynid so ob navzočnosti 90,7 odstolka kapitala soglasno sprejeli vse sklepe. Tako so spremenili statut, sprejeli letno poročilo, podelili razrcšnico upravi in nadzornemu svetu, odločili, da se 15U milijonov tolarjev bilančnega dobička v ce-loli prenese, imenovali družbo Boniteta za revizorja ter dva člana nadzornega svela Vladimírja Koruna in AloJ/.iJa Turka. Soglasni so bili tudi na skup.^ini družbe poobla^enke Ve-jjrad kjer so ob 23-odstoiiii navzočnosti kapitala sprejeli vse sklepe. Tudi to družbo bo revidirala Bonilela. v nadzornem svetu pa bodo sedeli direktorica Vegrada Hilda Tovi^ak Tutjana Jumnikar in Jože Gor^ek. hodnina odmerjena najpozneje do konca oktobra, tako kot je lo določeno z zakonom. Po 15 dneh se odločba šteje /.à vroťeno Odločbe o odmeri dohodnine prihajajo v času, ko je veliko ljudi na počitnicah. Tisti, ki bodo dobili dohodnino vrnjeno, si seveda želijo, da bi la odločba prišla že pred tem, listi, ki bodo morali doplačali, si odločbo kakopak želijo čim pozneje. Kaj pa se zgodi, če so v času, ko ta prispe, na počitnicah? Po zakonu o splošnem upravnem postopku se dohodninske odločbe vročijo osebno tistemu, ki so mu namenjene. Vsebujejo namreč 15-dnevni pritožbeni rok, ki prične teči od vročitve odločbe. Tega roka ni mogoče podaljšati. »Čc naslovnik v 15 dneh ne dvigne poSiljke, se ta Stcje za vročeno. Od lega datuma dalje se upoštevajo vsi roki, lako kot se od tistega datuma, ko jc la sprejeta. Zgodi se seveda, da so zavezanci na letnem dopustu dlje kot 15 dni in odločb ne morejo dvignili. V lakih primerih lahko zavezanci uveljavljajo vrnitev v prejšnje stanje in dokazujejo, da so bili v tem času odsotni,« pojasnjuje Marija Gregore. mo/.en s pool>ldS(Vn(cm Kdor vc, da bo odsoten veČ kot 30 dni, lahko pa îudi v drugih primerih, lahko na poŠti stalnega bivališča Imenuje oziro- Marfja Gregore; »Tri Četrtine zavezancev je upravičenih do vračita preveč plačane akontacije dohodnine.« ma določili posebnega pooblaščenca za vročanje njegovih pošiljk. Na PaUi Velenje imajo za te primere posebne obrazce, na katere navedete osebo, ki bo v Času odsotnosti lahko sprejemala vaše pošiljke. Tako ne bo prihajalo do težav pri vročitvi in ludi ne do zamujanja rokov za pravna sredslva. Prav tu lah-kovčasih nastopijo nepopravljive posledice, saj po pjctekii rokov za priložbe teh ni več mogoče vložili. Prilo/he na odločbe niso redke Pravna možnost priložl>e je dana in preccj davčnih zavezancev se je ludi posluži. Največkrat so priltTŽbe povezane s pozabljivostjo. Nekalerišele polem, ko že dobijo odkíčbo, ugotovijo, da so pozabili vpisali denimo vzdrževane družinske člane, »Potem pa, koso prejeli odločbo, ki od njih terja visoko doplačilo, pričakovali pa so vračilo, spoznajo, da je nekaj narobe,« navaja primer pomočnica direktorja. V vsakem primeru, loje ireba poudarili, pritožba ne zadrži izvršitve, kar pomeni, da je obveznost, v kolikor pritožba ni rešena v uslreznem roku, ireba poravnali. Pri plačilu se v nobenem primeru ne splača zamujati. Rok za plačilo dohodnine je namreč zakonsko določen in je 30 dni od prejema odločbe. Kdor v prepisanem roku ne plača dohodnine, jo je dolžan poravnali skupaj s pripadajt">čimi obrestmi, v nekaterih primerih, Če do plačila ne pride, pa si dav-karji pomagajo ludi s prisilno izterjava oziroma izvršbo, kol se po novem imenuje. Zamudne obresti pa niso nizke. /a ogn)žene je možen odpis A la se primeri zelo redko. Le takrat, ko bi plačilo pomenilo ogrožanje preživetja zavezanca. Nekaj več je primerov poravnave davčnega dolga na šest obrokov oziroma odloga plačila. Kriteriji so namreč zelo strogi. Kol dohodek na družinskega člana se upo.^leva zajamčena plača, ki naj bi varovalu materialno in socialno varnost zavezanca in njegovih družinskih Članov in je v zadnjem obdobju zna.^ala 52.699 tolarjev. Med dohodke pa se upoštevajo vsi dohodki, ludi tisti, ki sicer niso obdavčeni z dohodnino, to so razna dela preko Študentskih servisov, štipendije, preživnine, otra^ki dodatki... in zavezanci kaj hitro prc-sežcjo la cen-zu.s. Nekateri pa ga ne, s čimer izpolnijo predpisani pogoj. A kaj ko jih čaka potem, ko s posebnim obrazcem in vsemi potrebnimi dokazili opozorijo, da so morda le upravičeni do odloga ali odpisa, Čaka plačilo takse v višini 4.250 lolarjev. Mnogim že lo predstavlja ogromen znesek. Gozdovi šumijo vse glasneje Mozii^ka upravna enota je pred časom izdala sklep s kaierini jc ljiit)ljanski nadškollji pi enesla v začasno iiporalK) 8. IG? Iieklai jev knietijskifi zemljišč in ijozdov ()l>člna Šmartno ob Pakl po Odloku o priznanjih In nagradah Občine Šmartno ob Paki (Uradni vest nik Mestne občine Velenje št. 8/9fi) objavlja Vsoboio se je iztekel enomesečni rok, Ć0 katerega je moral sklad kmetijskih zemljišč \n gozdov omenjene površine prene-siivzačasno uporabo nadškollji. Na sklep mozirske upravne enote se je pritožilo nazarsko gozdno gospodarstvo, kipa ni siranka v postopku in upravna enota je pritožbo v petek zavrnila. Zalo so nazarski gozdarji napovedali pritožbo na kmetijsko minisirsivo, vendar la pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Zaradi tega so se v ponedeljek v Nazarjah sestali predsiavniki sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ljubljanske nadškof i je, zavoda za gozxlove in nazarske-ga gozdnega gospodarstva in opravili prvi del prenosa. Direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje Mlfan Cajnerje ob lem povedal: »Izmenjali smo vso dokumentacijo in zapisniško ugotovili vse pixJatke za ta premis, dogovorili pa smo se ludi, da v naslednjih dneh opravimo terenske oglede posestva, ki ga začasno prenašam o v upravljanje ljubljanski nad škofiji, Skratka, sklep Upravne enote Mozirje je bilo treba izvršili, kajti pritožba nanj ne zadrži iz vrš il ve. Vsekakor se bomo na la sklep priložili. Prepričani smo namreč, da je bil izdan v nasprotju s pozitivno zak(Dnodajo, zato verjamemo, da bo odpravljen, če bo na drugi stopnji prišlo do odločanja o vsebini tega sklepa. Zanimivo je, za zakon o denacionalizaciji res dopušča organu prve stopnje, v tem primeru UE Mozirje, da laliko, ne pa da mora, odločali takrat, ko gre za tehten razlog in so izpolnjeni vsi ostali pogoji, ki terjajo takšno zavarovanje s predčasnim prenosom posesti upravičencu. Zato je glede na zakonske norme upravni organ dolžan, da izredno skrbno in temeljilo preveri vse okoliščine in oceni vse škodljive po.sledicc. Upravni organ je bil torej dolžan ugotoviti, ali bi bile brez lega sklepa resnično ogrožene pravice de nacionalizacijske ga upravičenca, da bi res bilo oteženo vračanje in bi se poslabšalo stanje na lem posestvu. Za takšno odločanje ta upravni organ ni imel niti trohice objektivnih strokovnih argumentov.« Pogovor z direktorjem GG Nazarje bomo objavili v prihodnji številki. RAZPIS ZA ZBIRANJE POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE ŠMARTNO OU PAKI v letu 2004 I. Pobudo za podelitev lahko vložijo strokovne ustanove, zavodi, društva, organizacije in ostale fizične in pravne osebe. 2. Pn/fianjii in najjrade OI>člne Šmartno ol) hikl so: • GRB OBČINE Šmartno ob Paki • PL4KETA OaČrNE Šmartno ob Paki 3. Kriteriji za podelitev: • GRB OBČINE Šmartno ob Paki -sc podeli posameznikom, društvu aH ustanovi za življenjsko delo In izjemne rezultate na katerem koli področju. V posameznem koledarskem letu se lahko praviloma podeli samo en grb. • Pl-AKEI A OBČINE Šmartno «h Paki se podeljuje pasa-meznikom, ga^podarskim in drugim organizacijam, društvom ali ustanovam, lahko pa tudi tujim državljanom za vidne rezultate na področju organizacije, delovanja, obstoja in razvoja posamezne dejavnosti, ki interesno združuje oWane, ali če so kakor koli zaslužni za razvoj in krepitev ugleda občine. V posameznem koledarskem letu se lahkop<5dell največ dve plaketi. 4. Pobuda za podelitev priznanj mora vsebovati naslov kandidata za podelitev priznanja, naziv pričakovanega priznanja in ulemeljkev. 5. Pobudo jc potrebno pa^^lati na naslov: Občina Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki .št. 72, do vključno 30.8. 2004. GOSPODARSTVO Ob iubileiu še boli drzni nacrti V (Îoi'ciîjexi INolianji opremi pra/mijcio: 2()-l(^liii(^() družbe (Jorciijo Notranja oprema, 30-lelnic() programa Keramika in ^O-letnico kuliinj Marl<^s MirB Zakošek /aí4;ikx družbe (lorcnjc Ndiranja oprema segajo v klo 1984, ko so jo oblikovali j/ lakralnih lozdov Pohištvo, Cîrad-beni elcmoni i in Embolažnica. Po procesu lastninskega preoblikovanja jc i/. nje nastala delniška drui^ba, vanjo pa seje vključila drui^ba Gorenje Inlcr-icrl Iz Maribora (sedanji program Maries). Takrat jc 58t) zaposlenih ustvarilo 17 milijonov evrov prihodkov, v lanskem Iclu pa 882 zaposlenih dobřili milijcintwcvrov, }.c lelos pa naj bi se la Številka gibala v vL^ini oki'ill 40 milijonov tolarjev. Dru/ba ima danesîiîin profitne centre, program pohii^tva v Velenju, program Maries v Mariboru (proizvodnja kuhinj), program kopalnic v Šoj^tanju in program keramike v vasi Gorenje (-obrat sloji na mestu, kjer je Gorenje nastalo, v bnskcm letu pa so ga v ce-k^i prenovili). V Sliweniji imajo še priključena dru?ho Glin Nazarje, poleg lega pa sodijo pod njihovo okrilje tovarne v tujini - tovarna kuhinjskega pohištva v Btxsni In I lereegovini, v Av-.^triji in na Ceckem. V teh dneh praznujejo kar tri jubileje. 2i)-k'lnico drui^be Gorenje Notranja oprema, 3(Melmeo programa Keramika In 50-letnico Kuhinj Maries. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Gorenja Notranja oprema in Izvršnim direktorjem Skupine (iorcnje» zadolženim za program pohištva, Grtgnrjem Ver-híéfni. Tako organizirani, koi danes, i' No-ira nji opremi del ujete fje dve dewíteíji. Vendar pa je vas najstarejši prfff*ram • prof^m Kuhinj Xíaríes, še xfarcjši. pri-druii! /«J se raw je šefe pred dvetna te» toma. Je tako? »Res je, gledano organizacijsko je ta program najmlajši med programi, ki sestavljajo na^o družbo. / njim smo dopolnili ponudbo kuhinj, ki smo jih dotlej proi/vajail samo vprogramu Po-h^tvo. Tako danes tr/lmo kuhinje pod dverna blagovnima znamkama, in .sicer Gorenje in Maries. Ta blagovna znamka pa ima kar petdesetletno tradicijo. /aCetkI segajo v leto 1954, ko je bila odkupljena licenca za izdelavo sodobne švedske kuhinje. Od lakrai pa do danes je bilo razvitih preko I5i\ lipov kuhinj. Jubilej bomo zaznamovali z novim modelom kuhtnje Orhideja jubilee, ki prinaša toplino in dc^maćnost svetje predliodnice in najbolj prodajane kuhinje vseh dasov - Orhideje.« Juhi/ani je tudi program Keramike'/ »Svojo pot je začel kol tozd Gradl^eni elementi leta I974.'lkkrai so v vasi Gorenje blizu poslopij, ki so predstavljala zametke današnjih pixijetij skupine G^v renje, zaCeii graditi tovarno keramičnih ploSČie. Program je bil v treh desetletjih večkrat prenovljen, nazadnje pred dvema letoma, ko smo proizvodnjo naj-sodobneje tehnološko opremili, poleg tega pa tudi podvojili zmogljivosti,« Tiufi sicer so se zffw^dji^'osii te tovarne porevevaU' iz ieta v (eto? »Pred tridesetimi leti je 24() zaposlenih izdelalo milijon kvadratnih metrov ploščic letno, danes pa jih 130 zapt^sle-nih dvakrat toliko. Poleg tega so takrat ponujali KI artiklov lelno. danes pa jih imamo v prodajnem katalogu več kol 400.« Na pohištvenem ir^u se raunere iz /ffti v ieto Zitostrujejo. To se pifsehtg vefja za trge, kjer Gorenje prodaja največ. Vatn jc Mjnh temu uspeh rasti tudi zadnja kta. Kako pa kaze !etos? »Težave seveda so, a nam kljub izrednih »napetemu« Slanju na miAih i/voznih trgih uspeva, da načrtovane cilje uresničujemo, Napore vlagamo tja, kjer vidimo možnosti. V lem trenutku svoje i/dclke dobro prodajamo na slovenskem irgu in državah jug<^vzhodne Evrope, âî pi'webcj na I Irvaškem. kjer.smo zadnja ieia resnično veliko vlomili v trg in to nam že daje rezultate.« Na področju bivše Jugosia vije ste hdi včasih dohro poznani. Kaj pa zdaj? »Tja se izjemno hitro Sirimo, v tem trenutku predvsem s prodajo. Smo pa pred dvema letoma odprli ludi tovarno kuhinjskega pohištva v Sarajevu, (ire za tovarno, ki bo dolgoročno pokrivala potrebe bosanskega in hercegovskega trga, pa tudi §irše.«< Tovarno ste postavili v iutsu, ko so hile razmere v Bosni in Ilercesorini še zelo negotove, je ta izpoifula pričakovanja? >^Povsem! Zaenkrat v smislu lleksibil-ne prodaje kuhinjskih programov, ki seveda sinergijsko prodajajo gospodinj- ske aparate (»orenja. Lahko rečcm, da smo na dobri poti k nekdanjim prodajnim količinam, ki smo jih že dosegali na lem prostoru.« Oh enem zadnjih pogovorov zfl naš /«/-nik ste izrazili željo, da postanete naj' ivčji pohištve/ii proizvajalec v Sloveniji. Ste ta cUj te nresniči/i? »Po naših ocenali naš tržni delež v Sloveniji že presega petdeset odstotkov. Gregor Vérblč 'lb nam je uspelo z naSimi nta'ojnimi ambicijami, primemo tržno politiko in Hcksibilnim odnosom do naših partnerjev. Seveda smo zaradi tega izjemno "privlačni" za konkurenco, ki pa jo skušamo »zadržali« v okviru pričakovanih Številk.« Podobno h>t za Gorenje je tudi 7a So* tranjo opremo značilna nenehna rast. ta dosega zadnja leta te kar sanjske šte-vUke. IÇe se hoste ustavili? »ib je bolj vprašanje za makri ekonomiste. 'Ali nas to ni vprašanje - mi se ustavili ne bomo. Naše ambicije so nadalje nja širitev, nadaljnja rast, Ml jo načrtujemo v višini tam okoli 8 odsiotkiw. Zaenkrat iiam uspeva, čeprav je treba povedati, daje ta na irgih zahodne Evrope veliko manj.ša. To smo znali pravočasno oceniti in se usmerhi na druge trge, ki so sicer »mnogo teřji«, a se nam aktivnasti lam že obrestujejo.« Na katere trge torej pretlvsem usmerja" te svoje napore? »Povsod smo aktivni. Po.«ebej skrbno pa trenulno obdelujemo domače, slovensko tržišče, In vse dežele jugov7hodne Evrope, kjer smo že bili prisotni, pa smo se morali zaradi vojne umakniti. Zdaj se tja vračamo In tudi veliko Inve.stiramov tržne aktivnosti. Seveda pa skrbno negujemo tudi zahodnoevnïpskl trg. Manjšo prodajo mi nemškem trgu (lam jc recesija največja ), smo uspešnih na-dome.stili v Franciji, na Nizozemskem, C'eški. Slovaški in v Skandinaviji.« Verjetno ste že ocenili poUeine reznita* te? »Z njimi smo zadovoljni, saj se gibljejo v okviru načrtovanih, kar pomeni v primerjavi z lanskim letom 8-odstoino rast. Rast dosegamo na podnvčju prodaje kuhinj obeh blagcwnih znamk, tako Marlesa kot (iorenja. Po dveh letih trdega dela nam je kar za 40 odstotkov narasla tudi prodaja keramičnih ploščic. S tem smo izjemno zadovoljni, ponosni pa ludI na res kvalitetno in raznovrstno ponudbo keramike, za katero je veliko zanimanja na trgih jugovzhodne, pa ludi /ahodiie Evrope,« V prostorih M cluba dve novi podjetji Ddavri M rluba hodo iii czaposleni v dve [lodjelji; eno l)o invalidsko, dru^o povsem zunanje, l)rez lastništva sedanjega podjet ja - I^oslovna znamka M elul) t)o ostala Bojana Spegef Vťlenjť-Da ima velenjsko podjetje M club velike poslovne in tbančne težave, že dolgo ni več novica. Kol tudi ne, da se uprava In nadzorni svet pol leta trudita. da v podjetje pripeljejo nove programe In kapital. In to tako, da bi brez dela ne ostalo veliko danes zapt^lenih v M dubu. 1. julija napovedana stavka je bila dan prej preklicana, rešitve, ki naj bi pomenile nov zagon in povsem drugačno podjetje, pa naj bi bile uresničene do konca septembra. O vsem tem smo se pogovarjali z direktorjem M cluba Marjanom Gaberškom, ki nam je v uvodua povediil, da ne ustanavljajo lecnega, ampak dve podjetji. »O našem podjetju se veliko pl.Še, predvsem negativno. Zato naj pcjvem,da sem sam velik optimist. Mislim, da bomo uspeli obdržali delo za vse sedaj zaposlene pri nas. delovnih me.sl pa bo še precej več,» smo i/vedeli najprej. In nadaljevali z našimi vprašanji. Kakšno jetre/ntíno paslovno sta-nje v M duhu? »Lansko leto je M club zaključil s 70 milijoni tolarjev izgube. V laki sestavi in obliki, kol smo sedaj, M club ne more preživeti. Vscskiïd sem opozarjcil. da so ve- liki bolniški izt^lanki stalnica v M duhu. Za leto 2003 jc hiln na račun bolniškega sialeža izgubljenih skorajda 24 tisoč delovnih ur. To po minimalni režij.ski uri 2100 SIT predstavlja 50 milijonov izgube. Će k temu dodamo, dasmo na račun prculuktivnosli izgubili nadaljnjih 29 tisoč ur, smo izgubili .Še f)f) milijonw. Lani smo lako izgubili 113 milijonov SU" prihodka.« Pravip, da so norme pri vas visoke, kako je torej s prfMJnkiivnost' jo? »Nemška llrma Rene Lazard, s katero je pred kratkim Mura podpisiila izjemno dobro pogodbo o medsebojnem so<.leIovanju. je sodelovala tudi z nami. Vendar Izdelek, konkretno ženske hlače, ki smo jih v Istem času za njih šivah v Elkroju Mozirje in pri nas so v Clkroju končali v 42.6 minute, pri nas pa po 117 minutah. Torej smo dosegali le 36-od-stolno normo. Zitlo smo grobo prekinili sodelovanje s lem podjetjem. ki je novega partnerja našel v Murski Soboti.« Slišali je očitke upravi, da prido-bivate poceni dela, ki podjetju ne morejo prinesti pravej^a dobička, kljub temu da imajo vaše šivilje veliko deia. »Vsa dela, ki jih pridobivamo, dobimo na razpisih. Pa naj gre za uniibrme, zaščitne obleke ali oblačila za prosti čas. Tuji partnerji iščejo konkurenčna podjetja, ki lahko ponudij(^ dobro produktivm-vsl in kvaliteto. Mi imamo dobro k"vaIiteto, na področju produktivnosti pa smo zelo slabi. Zato so nujne korenite spremembe. nova delovna mesta, morajo biti ustanovitelji drugi, ne mi. V Velenju načrtujemo uslamnitev novega podjetja, v katerem bo Elrad izdeloval elektronske komponente. Sedaj pripravljamo ponudbo tej tlmii. Ne vemo še, ali [•iodo prostore za proizv(xinj(^ od nas odkupili ali v/cli v najem. Povedati pa moram, da to ne bo invalidsko podjetje, ker tega nemlki lastnik ni želel. V prvi fazi naj bi bilo v novi družbi zaposlenih 30 delavcev, v dveh letih pa že 200 ljudi. Ob tem se moram zahvaliti upravi (iorenja saj "V- Marjar} Gat>eršek ne bo več dolgo direktor. Ko bo zagotovljeno deto sedaj zaposlenitn v M cfubu, bo odšel. Kako poteka ustaiumter novih podjetij, kako daleč so postopki? »7jz dva mcseca potekajo intenzivni pogovori s podjetjem Elrad iz Gornje Radgone, kjer je večinski lastnik nemški državljan. Poleg tega se dogovarjamo z Italijanskim pxJjeijem Allegri. Ustanovitelji novih družb ne bomo mi, torej M club. ( c namrečželi-mo pridol^iti državno pomoč za smo 7. njihov(5 pomočjo našli podjetje, ki bo vložil kapital in zaposlil del delavcev M cluba. Družba, kjer razmišljamo, da bi astanovili invalidsko podjetje, nastaja skupaj z našim dolgoletnim ilalijan.skim partnerjem Allegri-jem. Ne vemo še, ali bo to novo podjetje asianovijeno v Murski Soboti, kjer bi delali vstxlcliwa-nju z Mun^ in našim obratom v Gradu, del delavcev pa bi ostal v Velenju. Tu bi imeli le še inženiring, ki bi delo pripravljal, kontroliral in delal zaključne faze. Del proizvodnje pa bi opravljali na področju Srbije In Makedonije, kjer je cena dela veliko nižja Kaj se ho zgotlilo z danes zffpo.de-nimi v .^f cluhu? »E)elavcem bo delo ponujeno v obeh novih podjetjih, lisi i, ki ne bodo želeli drugam, bodo pač cvstali v M clubu. Kiij se bo zgodilo z M clubom, bo jasno po skupščini, ki bo predvidoma konec septembra. Se vedmi lahko pride ludi do stečaja Delovp za-mrla? »Ne, živela bo naprej, pripravljamo pa nove postupke in koncepte. S sredstvi od najemnin ali od prodaje naših pcvskwnih prostorov novemu podjetju, ki bo izdeloval elekirične komponente, bomo postavljali niW<3 družbo. Kol že rečeno, bo uradni uslano vltelj invalidskega podjetja Allegri. Nekiiteri zaposleni ob lem zavajajoče razmišljajo. Invalidski) podjetje ne pomeni, da bo treba delati manj indabopravic več.« Koliko Časa haste .íe poirehovali. da se ho wseptrvedano uresničilo? »Mislim, da se bodo stvari sedaj odvijale Iiitro. Cc se bo g. Faude, nemški lastnik Elrada, strinjal z našo ponudbo za najem ali odkup pri«torov, se bo v kratkem začelo le^^liranje delavcev za delo v njihovem podjetju. Obe družbi pa naj bi zagotovo zaživeli šc letos. Povedati pa moram, da smo ves čas na meji kapiial-sksi ustreznosti, do stečaja lahko pride tako rekoč čez noč. Na i')snovi sklepa nadzornega svela M cluba icdensko spremljamo prod u ki i v nasi. Rezullati v Velenju so žal porazni. Vem, da delavci čutijo psihične pritiske. Vendar jc od vseh zaposlenih odvisno, kakšna bo prihodnost, V novih podjetjih bo treba delali več kot. doslej. To, kar se danes dogaja pri nas, je bolj scx:ialna kot pa delniška družba.« Se rex umikate s svtyega poiozpja? »Res je. Že pred dvema mesecema sem dal nadzornemu svc-I u odstopno izjavo. Vendar sem se ob lem zavezal, da speljem preoblikovanje pcidjelja do konca. Dilo bi nekorektno, čc bi se sedaj umaknil in pustil zaposlene v M dubu na cedilu. V Velenju nas je danes 98. Ko bo delo zagotovljeno vsem, ki bodo hoteli delali, pa se bom umaknil.« 22. julija 2004 Mladi čistijo Velenje Žo livljo \cU) v iiH^slni obririi V('l<*njo dijiiki in šludrnijo ("^islijo nwsU) Mojca Krajne Cjcsc kakšen dan zgodaj/jutraj odpravile po velenjskih ulícíih, ne hoste, ra;^en morda sonínega v/hoda,videli skoraj nič lepega. Plyslit^ne stckienice, vrečke, ogorki cigarel in druge smeli so vsekakor zanimiva dekoracija meslu. ni pa čisto jasno, od kod se v/amejo samo v eni noči. Marsikdo hi irdil, da mladina paČ naredi svoje. Ampak oKsiajav lem meslu ludi nekaj líislo drugaOnega. Meslna občina ^c ireije leto/.a-posluje dijiike in Sludenle, ki se zanimajo in so pripravljeni êisû-li Velenje. Na prvi pogled skoraj nemogoča naloga: le kako bosic danes nekoga, ki pridno Sludira. prepričali, naj se skloni in pobere smeti? A v resnici ui sploh ni (ako Lc/ko. /a opravljanje lega dela se je na občino namreč prija^dio več kol Ireïjinopreveč kandidatov, li-sli pa, ki so sKiibo dobili, so z njo zelo zadovoljni. Antonija Zamuda i/ Mestne občine, ki dijake in i^ludcnie nadzoruje pri njiluwem delu, pravi, da se nad navduScnjem za delo ne čudi, saj so mladi pripravljeni delati, le molivirali jih moramo znali. In njej jc očitno uspelo, Vrečke za smeli in drugo otod- Antonija Zamuda: »Mladi so ze/o pridni, pobirati smeti jim ni sramotno.« je so prvi mladi leios dobili v HJke 5. julija, la skupina bu -kot vsaka druga - delala :4dni. Polem ho prišla na vrslo naslednja, spel desei mladih, ki po proi^njah sodeč nad delom ne bodo nič manj navdušeni. In tudi (i bodo odi^ii, ko bodo spel prii^li novi... Tako se bo vleklo do konca septembra, v tem času pa ho mcslo, ki ga nekateri lako v/ iraj no smet ijo, pi-)magalt> čisliti 60 dijakov in študentov. Resda gre predvsem za lisie, ki imajo tudi siuri^e zaposlene na tem področju, a ni nič izključeno. Tudi mnogi drugi so dobili delo. Vsekakor pa velja, dasenikomurod njih-začuda - ne zdi sramolno. Nckaleri so ?e, ko so pisali prošnje» pripisali, da bi želeli delati na področju čiščenja mesta in ne v kdk^ni pisarni. In da nc boste mislili, da gre le za otroke li-Slih, ki imajo izredno nizke plače; med njimi je ludi sin poslanca Bojana KontiČa. V čem je lorej skrivnmiV Mladi se imajo lepo in znajo tudi ob čiščenju uživali. Njihwa nadzornica, gospa Zamuda, je povedala, da poskusajo združiti koristno s prijetnim in da gledajo, da ne gre le za strogo garanje in to mladi menda sprejemajo čislo drugiiče, kûi če bi jih obremenili s kakšnimi normami. Kot pravi: »Nikogar ne hi silila, da bi delal nekaj, ob čemer bi mu bilo nerodno. Cc me kdo prosi, da nc bi rad pobiral smeli po Velenje sicer velja za Čisto mesto, a smeti se kijub temu nabere veiiko. meslu, jih lahko brez lei^av tudi na manj vidnih mestih. A lak-^ne prošnje so izredno redke in tudi če so. si mladi hiiro premislijo. Kar pi:^lcjie jih: zdaj vsi po vrsli brez i>vir hodijo po mestu vbarvastih brezrokavnikih in so pont^sni, da delajo to, kar delajo.« Ona očilno ve, saj so mi vsi brez izjeme zatrjevali, da jim je najbolj všeč druženje, odnos, ki ga imajo, in tudi njihova "šefica", (n prav ta "šefica" je naredila predlog za pť)čiiniško delo, saj je tudi sicer nadzorna na čiščenje Velenja in to problematiko dobro pozna. Lelosseje odločila, da bodo mladi čisiili predv.sem iisie stvari, ki niso vključene v koncesijsko pogod-hi\ ali pa naj bi bile čižčenc pre- redko, (ire za trim.^tozo, siop-nij5Če na Sianietov^m Irgu, kolesarsko slezo, avtobusna postajališča proti Vinski C/ori (mimogrede, la st^ či.slili že drugič), čiščenje pU^^nikov in pobiranje smeti po pobočjih Velenj.skega in Šaleškega gradu ter parkirišč. In smeli se, verjemite mi, nabere kar precej. Ko miadi z delom šc niso končali, so dclav-ci PUP-a odpeljali že več koi desel vreč umazanije. Projckl. ki mu očilno še ni videti konca. Inčepiavjeres dobro, da mladi spo/najo taksno delo in ob njem ludi zaslužijo, bi bilo vendarle še boljJe. Če bi .se tudi tisti, ki pridno onesnažujejo, naučili, kar so nam pripovedovali že v osnovni Šoli: da se smeli mečejo v koŠ. ■ Občinski svet za obvoznico Jeseni nova oosIh do Luč - Občinski s\(1niki \m){\ obnovi (vslv skozi kraj - Tciiicljila ohnovci síXHlíijcfífi kraja - M'sviù zacrlck ijradnjc (hch rnoslo\ na vS;i\inji - Pí i[)rav(> na ))!učke (lneve<^ in občinski praznik Po siirinajsiih leiih del in zavlačevanj se je nova cesta končno približala LuČam. (iradnjo denarno In lehnično zelo zahtevnega in dober kilometer dolgega odseka bodo izvajalci sklenili jeseni. S tem bodo odpravljeni precejšnji promeini zasioji. za-mašek pa bodo še nekaj časa t^lule Luče. K:ir nekitj lel krajani namreč niso bili enotni glede nadaljnje gradnje in obnove ceste, (eprav nekateri nergajo nad Dczm>snimj promeiruml razmerami v .sredinu kraja, so vseeno nasproiwoli gradnji obvoznice in predlagali ohntwo sedanje ceste. ki pa je brez rušenja hi.š v spodnjem delu nemogoča rli gradnjo obvoznice. ()dločitevbt)mt) sedaj prcpuslili stroki in nadaljnjim dogovorom o različnih možnoslih. O našem stališču smo ohvcslili pristojna ministrstva, seveda pa pričakujemo, da bo lo stališče imelo pravo veljavo in ležo pri pogovorih,« pravi župan Občine Lučc Ciril Ri>sc. Sicer so letos v Lučah namenili pn:ccj dela In denarja izboljšanju komunalne nadgradnje. V sptxi-njcm delu vasi sov minulih lednih temeljito obnovili ccsio^pri čemer so končno zamenjali nevarne azlx^lneccvivodíwodne-ga omrežja z novimi, v zemljo so položili električno napeljavo in kabelsko lelevizijo, uredili pa so ludi kanalizacijo. Pravviem lednu bodi^ cesto še preplasiili in predali namenu, vse skupaj pa bo občinski proračun veljalo najmanj l8milijonov tolarjev. Uredili so rst pa seveda nujno potrebujemo. Vojaški lam .sloji od velike poplave lela 2000, ko je pcxlivjana Savinja dan pred Icliničoim prcvze- odseku so izvajalci že opravili. bo nadomestila sedanjeg:i, kije pov.sem dotrajan in nevaren. Vrednost teh del naj bi presegla 2(H) milijonov tolarjev.« XaiiiiiiíviJi priiedil^v v di ugeiii avgustovskem tednu torej v Lučah ne bo manjkalo, zato velja potrpeli ludi ob morebitnem čakanju pred vstopom v kraj. mjp MALA ANKETA Delo ni prvi(7k()... Do konca.scplembra n\Ško delo na Mestni t)hčini Vi;-lenje opravljalo 60 dijak«.w in Študentov, ki lx)do čistili i^ko-lico. Vsi hi^do z delom začeli oh listih zjutraj in končali ob dvxîh popoldne, kar In se marsikomu lahko zdelo preccj na-piîmo. a ne njim. ( )ni imajo dobro družbo in to jih očitno spavšča. saj so na delu videli res dobre volje. Veni skupini dela lOmladih. pa tudi tiso, lUi hi čim bolje čLsiili. največkrat razdelijo v pare ali trojice, Sicer pa.st^ v.si različni, nekateri najraje nosijo vrečko, grabijo, drugi ptMnrdjo smeli, spul trct-jim pa je všeč pometanje /,akaj st> se odločili za delo. .se jim zdi sramotnih in kaj jim je pri njem všeč, smo vprašali dijake in študente prve skupine. Maša Sarkan: »To delo sem opravljala že lani in mi je bilo /elo zanimivo. Imamo dober kolektiv, s katerim se odlično razumemo, ludisšcfi-co. Zdi se mi dobro iz lastnih izkušenj vedeli, da slvari ne spadajo kar na tla. Ker če bi jilijaz mclala po tleh, bi jih v hisivu pi>biraki za seboj.« Maja Strop* nik: »Jaz sem tu, da bi kaj zaslužila. .Sploh mi ni grozno, da moram čistili, saj sem že lako ali tako navajena delati. Tukaj pa najraje pcthiram smeti.« V«elo, ki ga opravljam, mije kar všeč, ker ni preveč težko. Ne moti me, da čistim, najraje pa grabim. Res...« Mark» Cujei: »V Velenju jc icžko najti drugo delo. meni pa je všeč tudi zujIo, ker lahko tako na nek način tudi jaz pomagam družbi. Nc moli me, da čislim. Res pa jc, da je včasih kar naporno, saj delamo po (\scm ur.« ■ mk KULTURA V 20 letih 35 tisoč obiskovalcev Slaviiosliii koiircrl ob 2()-lcliiiri Poldiiiti kuliurnih priííHlitev v VckMijii navdušil ()l)isk()\ alco - Posebna zalivala vodju prircdllev Marjanu Marinšku Bojana Spegel Velenje • Pred icdriom dni seje na večeru» posvećenom 2n-lci-niči velenjskih Poletnih kulturnih prireditev, zbralo vsaj 100 ljubiteljev kulture. Alrij Velenjskega gradu jc bil prijetno prizorišče dogodka, na katercin je Marjun Miirinšek najprej obudil najbolj zanimive zgodovinske dogodke in gostovanja v ich letih. Med drugim je omenil, da si jc kulturne prireditve v 20 letih ogledalo vsaj 35 tisoč ljudi, ptïvpreCno Slevilo obiskcwalccv na prireditvah ça je bilo okoli 61} do 7U ljudi. .Številko močno poveča obiik citrarskih lestiva-1(W in drugih večjih dogodkov, kol jc Sejem bil je živ ... Dejstvo je, da je hiJo Velenje eno prvih slovenskih mest. ki je tovrstne prireditve sploh pričelo pripravljati. V /acetkuso vpo-ietnem zaiiSju dogodkov za liste, ki so v najbolj toplih dneh leta ostajali v Šaleški dolini, pripravljali veliko gostovanj zanimivih skupin in posameznikov iy tujine, v zadnjih letih pa vse manj. Vzrok je le eden; pomanjkanje denarja, ponudb in idej je bilo vedno dovolj. Pa vendar so letos uspeli pripraviti kar 20 prireditev, prav toliko, kol jo let ob jubileju, saj so k sodelovanju pritegnili tudi druge organizacijo v mestu, ki se ukvarjajo s kulturo. V jubilejnem letu seje KC IN Velenje tudi razdelil na dva javna zavoda in prireditve so postale del Knjižnice Velenje. Vsaletaje program prireditev pripravljal Marjan Marinšek, ki je uspelvmesto pripeljati zelo zanimive kulturne Izvajalce, marsikatera prireditev pa je poslala tradicionalna prav zaradi njegovih organizacijskih spa^o-bntwti in vedno novih idej. Zato je prav, da so se tega spom- nili tudi na slavnostnem večeru. V imenu MO Velenje mu je čestitala piid/upanja MO Velenje Ana Koza Hrihar,ki je poudarila, da lokalna skupnost lahko zagotovi vse materialne in inlrasirukturnc pogoje, ki nič ne pomenijo, če nima pravih ljudi. Marjan Marinšek je zagotovo za riizvoj kulturo in še posebej poletnih prireditev, ki so prerasle meje lokalnega, v Sale§ki dolini naredil ogromno! Tudi izbor programa za slav-nastni koncert je bil premišljen in dober. Nepozaben koncert so pripravili trije slovenski Študenti akademije za glasbo v Ciradcu: domačinka sopranist-ka (rordana Hleb, tenorist Tini Kihić iz okolice Maribora in pianistka Simona Solce iz Ljubljane. Večer so razdelili v več glasbenih sklopov: zaceli so z ljubezenskimi skladbami iz 18. btoleija, ljubezensko teme pa so se ponavljale tudi v naslednjih sklopih, ko sla nadarjena pevca obiskovalce pc^peljala po mnogih državah svoia. /clo dobro pa so bile sprejete slovenske ljudske pesmi in dueli, saj Tim in Cjordana tudi sicer ve- liko sodelujeta ne le v okviru Studijskih obveznosti, ampak tudi na nastopih doma in na tujem. Mladi glasbeniki so s samospevi in arijami zagotovo navdušili prav vse obiskovalce prireditve in pričarali lep poletni večer. ■ Slavnostni koncert Je bil zastavljen premišljeno, Obiskovalcem so bili zelo všeč dueti nadarjenih pevcev Gordane Hleb in Tirna Ribiča. Publika je bila navdušena. Marjan Marinšek program poletnih prireditev pripravlja že vse od začetka, torej 20 let Za njegov velik prispevek k razvoju prireditev in številnim lepim dogodkom se mu Je zahvalila podžupanja MO Velenje Ana Roza Hribar Ob nJem vsi trije nastopajoči in voditeljica večera. Smallfest drugič v Šoštanju in sobola ho Dru/niirsko je/ero v znamenju rosiivala za mlade-IY(Hlsla\llo sc bo dvakrat po sedem allmialivnili skupin Milena KrstiČ - Planine Šošiunj - Zavod za kulturo Šoštanj je prevzel organizacijo drugega SmalU'csta. ki se bo tîb Družmirskem jezeru, pri rlbiiki k<.>či, odvijal v icm mestu drugič zapored. Tmjal bo dva dni. v peiek in soboto, 23. in 24-julija, vsakič od 10. ure zvečer do 3. ure v jutro. Organizatorji se že v naprej, za vsak slučaj, opravičujejo tistim, kijih bo glasba, ki bo prihajala od tam, molila. Lťítošnjí Smnllfest se bo zgodil četrtič, drugič v Šoštanju. Dogajanje bo osredotočeno na ok ribiške koče, kjer sc v soboto ob 14. uri prične tudi nogomclni turnir. V dveh večerih sc bo predstavilo dvakrat po sedem mladih alternativnih skupin izdomačihkrajev inblii^nje okolice, z različnimi zvrstmi glasbo - od metala, hip ho-pa dopunka: IMAKANDI, SARCOM, PEESÍNO TEENS, NO LIMIi; .SOMET-IIING SMALL, GOD SCARD, TENACIOUS ZGÍ lANCI, FIRE, OKRO-(ÎLA MIZA, ZJEBAN.E, PODPLAI; laiNićNi nz-STIRANCl, SUPREMACY in SKOR. Vstopnina bo. A koî pravijo organizatorji, simbolična: 333 tolarjev. MERKUR Glasbeni stolp, PHiUPS, FVV M390 12.990 SIT Aparat la střižen]« Ib^ W Maialnilt, PHUPl Hiudira-la anglešvki jezik in magistrirala iz dramaturgije. Dolga leta je delala na nacionalnem radiu v Beogradu. Zaradi vojne jc zapustila driavo in mesto, ki ju je imela rada. V njem je pustila veliko prijateljev, mnogi so se, tako kol sama, zaradi politične siluiicijc razkropili po svetu. Pot jo je vodila od Amerike do Nizozemske in nazaj domov. Iz- dala jc sedem proznih del. Pisali pa jih je začela dokaj pozno, v poznih tridescllh letih. To velja le za knjige, saj jc pisala Že prej. ,le mimreč atviori-ca 30 radijskih iger in nekaj dram.skih tekstov. Simpatična pisateljica je težko začela govoriti o svojem življenju, saj iz njega črpa tudi teme za svoje knjige. Iztok Osojnik, dober poznavalec litarature narodov bivše Jugo.slavije, je zatrdil, da so njene zgodbe napele, srhljive, hudo zanimive. In da trenutno ne more reči, da bi bil stil kakšnega slovenskega avtorja podoben stilu pisanja Drn-dičeve. Pisateljica je kljub lemu, da jo jc v življenju marsikaj presenetilo, predvsem neprijetno, in daje nenehna raziskovalka dogodkov in ljudi, obdržala Iskren humor in radoživost. Škoda, da dmlej še nobena od njenih knjig ni bila prevedena v slovenščino. ■ bš V mali hrvaški istrski vasici Bale so ustvarjali Ibro Džumhur, Jure (iodec, Silvo Juvan, Narcis Ka-tardžič (mentor), Štefka Kordež, Roman Kralj, Viktorija Meh, Peter Petrovič, Anka Rangciov, Oskar S(winc, Arpad .^ala-mon, Heda Šalamon, Marjana Verbuč. Lojze Zavolovšek (mentor). Razstavo del Šaleških likovnikov, ki v večini uprizarjajo istr-ske motive, so popes eni/ s klepetom s pisateljico Oašo Drndič, ki zadnja leta živí v Reki. gorenje Klimatske naorave twj. dom. I ^ 0 Tlfjs. i f Tel.: 03 S99 1944 WW w.goren ) ť.com 22. julija 2004 «fl^ASl R/^DOjëKO lOO i/i^S^POsOOl Glasbene novičke Vesna ima rada konje in novinarstvo Dobesedno jc fe pr&! čas kislih kumaric. Na vmwih so te že čisto prav velike, da jih g()spodi-nje vlagajo. R)7nate zgodbo o kislih kumaricah v novinarstvu. Poleti, ko je veliko ljudi na počilnicah, je včasih ležko najli teme in sogovornike. Zalo naj bi nekoč eden ixl urednikov naročil svojim novinaijcm, da naj pač pišejo o icm, kako se vlagajo kumarice, saj čas lega opravila sovpada s poleijem. Mi vam danes našega dcv mačega recepla zanje ne bomo i/dali. predstavili pa vam bomo še eno počitniško moč - mlado Vesno (ilišek» ki se nam je pridružila prejSnji leden. Vesna je doma v Hrasiovcu pri Velenju, počitnice po končanem iretjem letniku velenjske gimnazije pa si bo popestrila tudi z delom v našem uredništvu- »Razmišljam o študiju novinarstva, zato sem želela pred vpisom preverili, ali je delo res takšno, kot si ga predstavljam, Od vseh medijev mi je najbližje časopis, najraje pa bi pisala o konjih in konjeništvu.« Nič čudnega, Vesna namreč že osem lel trenira jahanje. Najprej se je vpisala v jahalno šolo, potem pa pogosto čas preživljala pri s^)sedih, kjer so imeli konja. Največja ŽA^Ija se ji je uresničila, ko so ga kupili tudi njej. Potem so zgradili šc hlev in ogrado, danes pa so v njem doma že trije lepotci. Dva kasirala in ena kobila. Jack. Landy in Sabina. »Z njimi je veliko dela, Ite več pa veselja,« pravi Vesna, ki je sicer članica Konjeniškega kluba Vesna Gtinšek je vsak dan na konju~ Do-besedno, Umes pd spoznava novinarski pokiic. Velenje, Uživa v ogledu konjeniških tekem. Preskakovanje ovir sicer tu in lam preizkaša tudi sama, še raje pa pri lem opazuje druge. In kako se pixuii kol prava novinarka? »Zaenkrat mije fajn. Premalo časa in izkušenj imam, da bi lahko že rekla, če je to pokiic, ki si ga želim opravljali cek) življenje. Ziienkrat užK am. čeprav se mi zdi, da zna biti včasih tudi naporno. Vsekakor pa je pestro in zanimivo,« ugotavlja bťxloča maturantka. ■ bš no krcrtko ««« Coldpidy tretjič Skupina Coldplay vNcw Yorku končuje svi^j uelji studijski album. Ali ji bo uspelo ponovili velik aspch prvih dvch albumov skupine, se sprašujejo mnogi kri-liki, ki so odlično ocenili obe prvi plošči, Po mnenju nekaterih je namreč tak fantastičen uspeli težko ponoviti. Remiksana Anja Anja Rupel se je spomladi p<^ dveletnem premoru ponovno vrnila na glasl^no sceno. Predstavila seje z novim sinkom Vse. ki ga je za plesne podije priredil pri-morsid DJ Eddy The Fish. U2 vstudiu Po treh letih gla^txîno proizvodnega premora se na izid novega albuma pripravljajo člani legendarne irske skupine U2. Slavni Irci na čelu s karizmatičnim Bonom so napovedali, da bo njihov novi album izšol v drugi polovici novembra. Californication najboljši Album Californication skupine Red Moi Chili Peppers je najboljši album prejšnjega desetletja na lestvici revije FHM. Na dru« gem raesiu je album Morning Glory skupine Oasis, na ireljem pa album The Marshall Mathers LP Emi- Hri/^liia lm/.fsà\!à, /irijii Pretekli vikend se jc v portoroškem avditoriju zgodil žc 27. ťc.«itival Melodije moija in sonca. Na linalni sobotni priredim se je pomerilo 14 izvajalcev, po pričakwanju pa je bila ljudstvu najbolj vfeč lopoumnň podalp-ska poskoč niča »Brizgalna brizga« tria Atomik I larmonik, kar pa ni zmedlo strokovne žirije, ki je za naj pesem, najboljšo izvedbo in celostno podobo izbrala Klinarjevo vi?o »V dobrem in slal>cm« pevke Alenke (îodee. Med zmagovalci velja omeniti Še zvezdo stalnico festivalov MMS Draga Mi slej a-M cla, ki je tudi lokral napisal najboljše besedilo - njegovo pesem «Z mano ti ne gre« jc zapel Slavko fvančič. Prireditelji so baje fe-slival letaš sku.^li približali san-remskemu, tako da je bil zaključek »mednarodni«, vvročo nedeljsko noč pa so poleg domačih slavčkov jamrali le naši bivši južni pobratimi. nim koncertním albumom. Na pliKčah »Livc at Benaroya 1 lall« ho povečini oddsnjena ahislična godba, ki sojo gospodje posneti lani oktobra na dobrodelnem koncertu organizacije Youthca-re pred 2500-glavim avditorijem. Poleg i/štckanih vcryij nekaterih njihovih največjih hitov in do šc sedaj ncolijavljcnih skladbbo mogoče slišali tudi nekaj priredb skladb drugih avto- l/slckHiii Pearl Juin in konrerina ťeiinc Dioji Edina šc preživela sealticška grunge atrakcija Pearl Jam bo svoje še vedno številne fane konec meseca razveselila z ávoj' rjev, med njimi tudi krcacijc Boba Dylana, Johnnya Casha in skupine Ramones. Z albumom s koncertnimi posnetki pa je postregla tudi kanadska diva Celine Dion. Njen najnovejši izdelek je izšel na dveh formatih • na CD-ju sla poleg skladb, posnetih na njenih vcČ kot slo razprc^danih kon-cerdli v Las Vegasti, ludi dve novi pesmi ("You And T' in "Ain't Gonna U>ok The Olher Way'), DVD pa polegglasbe ponuja še nekaj ekskluzivnih posnetkov iz njenega življenja in ustvarjanja. Strip. fihn. plo^^a Prcj.Šnji Četrtek so v Sloveniji premiemo prikazali filmsko verzijo znamenitega Marvelovega »darkerskega« stripa The Pu-nishcr. Hkrati z njim seje na policah vse bolj redko posejanih domaČih trgovin z nosilci zvoka in slike znašel tudi spremljajoči soundtrack. Izbor skladb in izvajalcev (Nickelback, Puddle oř Mudd, Trapt> <}ueens of the Stone Age ...) bo prepričal pred-vsemljubiteljesodobne rockov' skc godbc. Nekolikobt)ljpopastpajc soundtrack najbolj odmevnega filma letošnjega poletja »vSpider Man 2«. CD, ki ponujacclo paleto vničih pop in rock izvajalcev - od švedske novopečene zvezdnice Ane J oha^son do alter roc-kcijev Dashboard Confessional. Inkognilc avani nrc '/m rahlo pozabljena skupina Incognito je s singl o m »Don't Turn My Love Away« najavila skorajšnji izid ncîvega albuma. Z LP-jcm »Adventures In Black Sunslîinc« bo la odlična britanska jazzy funk zasedba zaznamovala f.c 25. obletnico delovanja, plošča, na kateri je petnajst Čisto novih skladb, pa je po pričevanju tistih, kisojože sneli s piratskih medmrežnih po-rialov, ena izmed njihovih najboljših. Peter Polnahisa Vodilni hrvaški DJ Pero Full-House je za pravkar objavljeni album »Teclcctie Mix« zmešal 29 kreacij nekaterih vodilnih svetwnih in domaČih prod učen-lov klubske godbe. Za razliko od njegovega predlaaskega mixa je tokratni precej bolj eklek-tičen in stilsko razgiban, saj poleg tech-housc viž, ki so sicer glavo strelivo njegovih DJ-evskih setov, v mixu slišati tudi elcktrt% ťunk in breakbeat vložke. Molorhead vpcklti Rock legende Molorhead so se z neuničljivim Lemmyjem na čelu po dolgih letih spel prebili v zgornjo polovico svetovnih lestvic. Tokrat jim je to uspelo z odličnim in brezkompromisnim albumom »Inferno«, ki spel po nuja arzenal heavy-mctala. punka, prvinskcga ncukročcnega ri^k&rolla z začetka njiliove kariere in celo en napol akustičncn blues. Pri dveh skladbah je so- deloval tudi v Ljubljani pred nedavnim videni in slišani kitarski polbog Steve Vai. Seal v Opaliji Seal bo v nedeljo, 25. julija, na opatijski Ljetni pozornici s svojimi spremljevalci predstavil pred nedavnim objavljeni album »IV«. Kol pove že ime samo, gre za četni album tega izvrstnega britanskega temnopoltega pevca. ki ga jc tako kol z grammy-jem nagrajeno skladbo «Kiss From A Rose« in Šc nekaterimi največjimi uspcšnicami posnel p(xl produccntska Kovača in njegovih podobnikov in sodobnikov. Ki'alj l)ln(^ sc poslavlja B.B. King je prej^ji torek v Frankfurtu skupaj z devetčlansko spremljevalno ekipo glasbe- nikov v nemški bančni prestolnici Frankfurt odigral prvi koncx;rl svoje menda ptislovilne turneje. 78-letni legendarni blues kitarist, pevec in avtor, ki je svojo prvo ploščo posnel daljnega leta 1949, je tako kol ponavadi večino koncerta odigral na svojo kitaro Lucille. Taje že več dc-sedetjili njegw zaščitni znak, poznavalci in zbiratelji pa menijo, daje vredna več kol milijon funtov. Princo ill IVIadimna spel na vrhu Na vrh lesivicc leioSnjih največjih koncertnih zaslužkarjev na oni strani velike luže, v ZDA, sla se presenetljivo zavihlela najbolj prodajana arlista osemdesetih - Madonna in Prince. Umetnik, ki ga zadnje čase spet poznamo po njegovem originalnemu imenu, je s turnejo, na kateri pnimovira svoj aktualni album »Musicologynejših turnej najdemi^ v glavnem le že preverjene koncertne atrakcije (Melal-lica, Aerosmilh, Elton .lohn, David Bťwie, Cric Clapton, Sting PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE I Izbor poteka vsako soboto ob 9,35 uri. Zmagovalno skladbo lahko # slišite v programj Radia Velenje dvakrat dnevno; po poročilih ob 9.30 g In po poročilih ob 18,30. ^ 1. MAROON 3-This Love 2. DAVOR BORNO - Kad nas brod plovi 3. BLUE - Bubblín' LESTVÍCA Vsako nedeljo ot317.30 na Radiu Velenje in vsak četrtd< v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 18.07.2004: 1.HENČEK; Daj vina gor 2. ČUKI: Šmentano dekle 3. MLADE FRAJLE: Brez pogjma nič ne bo 4. SLAPOVI: Na Bledu je v redu 5. DVOJČICI V+V: Lovec In lisička ■ Predlogi za nedeljo, 25.07.2C04: I 1.CVERLE: Fantič mlad 2. KUNO: Kline pa taka murka 3. KOVAČI: Na pavre 4. MUDO DOLENJCI: Samo zaradi tebe ■ 5. VESELE ŠTAJERKE: Muci buci Viti Grabner . J VRTILJAK Stanislava Pangeršič skrbi za kulturo in razstave v Gorenju in KuUurnici, rada pa se tudi druži z vsemi, ki jim je blizu likovna umetnost in knjige. Med tistimi, ki pogosto zaidejo v njeno knji* garno, je tudi Roman Kralj, ki se je tokrat Šaleškim likovnikom prvič pridružil na likovni koloniji v Balah. Na otvoritvi razstave je Stra-nislava pokazala na njegove male slikice in povedala* da je ustvarjal karikature. Roman je bil drugačnega mnenja. »To so porteli*« je zatrdil. In da ne bi kdo zgrešil, tudi pokazal, kje so raz-stavljeni. Kako goreče sta to oba počela, pa izdaja fotografija. Kakšen objem! Radijska in televizijska voditeljica Andreja Petrovič in znani športni maser Miri Maksimo-vič, ki ima bojda zlate roke, sta se združila s pomočjo čisto prave kače. »Andreja, tole je odlična masaža, sploh pred poletjem,« je zatrdil Miri. Andreja pa se je le prešerno smejala in dokazala, da je neustrašna. Večina žensk ob misH na kačo in njen objem pomisli na vreščanje, ne pa na masažo. Andreja pa je bila pripravljena tudi pozirati z njo. Mag. Cvetka Tinauer, predsednica KS Šoštanj in podjetnica, v živahnem pogovoru z direktorico Vegrada, d. d«, Hildo Tovšak. Beseda je najbrž tekla o počitnicah, čeprav bi lahko tudi o modi« ki ji obe sledita. Be-la in roza sta hit letošnjega poletja. Tinauerjeva je končala študijsko leto na visoki šoti, kjer predava. Čakajo jo le še izpiti, a ti so napornejši za študente kot za predavatelje (ali pač ne?]. Za gradbince pa je sezona na višku, tem je čez poletje še dodatno vroče. Banane / okusom jagode Ameriška padjcljc naCrliijc prodajo banan z okusom jagode. Podjcljc ( 'liiquita Intcrnali-onal naiViujc palclo novih okusov, ker je ocenilo, da banane postajajo za kupcc njihovih izdelkov dol sočasne. Podjetje noče izdati skrivnosti, kako bodo banane spremenili, vendar pu nnj nebi bile genetsko spremenjene. Generalni direktor Fernando Agutrre je izjavil: »Videl sem okrog osem in poizkusil pet različnih vrst. Od nai^ih kupcev moramo izvedeli» ali je to nekaj, za kar so pripravljeni plačali.« Naslednje leto podjetje načrtuje icsiiranje novili banan v Evropi in /DA- iNevarnost permanent-ne^a niake^iipa Strokovnjaki rz Organizacijo za prehrano in zdravila (FDA) opozarjajo na nevarne učinke permanentnega makc-upa. predvsem na možno popačenje obraza po vbrizganju permanentnega »Črnila« okoli oČi, ustnic in obrvi. Pn FDA poročajo, da do po gostih problemov prihaja tudi pri Ij udeh, ki so se odločili za le-lovažo svojega telesa. wSlrokovnjaki ugolavljajo,daje z negativnimi rcakeijami telesa povezano ie specifično »črnilo«, ki se uporablja za permanentni make-up znamke Premier Pigment, ki so ga pri PDA že /aieli natančno analizirali in raziskovali. Otekline, pokanje kože. lušč-cnje kože, mehurji in brazgotine, skupaj s kroničnimi infekcijami ikiva v predelu oči in ust, so na seznamu najpogostejših in hkrati tudi najresnejSih stranskih učinkov permanentnega make-u p a. V nekaterih primerih je prisilo celo do močnega popaienja obraza, ki seje odražalo ludi v u//-avah pri govorjenju In hranjenju. >elik morski pes Neki ribič je v bližini Vodic pri Šibeniku v mrežo ujel več koi iri metre dolgega in okoli L^U-ki-logramskcga morskega psa. "Ujel sem ga na t>dpnem morju, nedaleč od svetilnika Blitve-nice v zadarsko-sit^enskem arhipelagu. Potreboval sem več kol pol ure, da sem velikansko zverino privlekel na palubo," je dejal ribič, ki je ujetega morskega psa postavil na ogled v sre-dii^u Vodic. Prvinski nagon ho! Čeprav je na začetku kazalo» da bodo pogovori splavali povodi (to smo že pisali), se je hollywoodská igralka Sharon Slone le odločila, da bo igrala tudi v drugem delu erotičnega irilerja Prvinski nagi^n. 46-letna igralka, ki ima inteligenčni k\'ocienl 154 in velja za naj inteligentnejšo Igralko v I loi-lywoodu, je izjavila, da se bo vnovič slekla pred kamerami. "Brez problemov se bom slekla. Se posebej. Če nekdo želi plačali 12 dolarjev, da me vidi brez obleke," je povedala Sharon. Michael Douglas, ki je bil njen partner v prvem delu Prvinske-ga nagona, se v nadaljevanju filma iz leta 1992 ne bopt>javiLlb-krat naj bi bil njen soigralec v filmu precej mJajši. Morski psi v Jadranu so redkost. Tja zaidejo po naključju, ko sledijo tovornim ladjani na poti iz Sredozemskega morja. ProMvinisni roheki E)elergcnti in zobne kreme obljubljajo zabilo pred bakterijami, izdelovalec Kleenexa pa načrtuje robček, ki pobija viruse. V korporaciji Kimberly-Clark so patentirali nov iriplasten robček, kaicrcga srednji sloj jc prepojen s prcHivirusno formulo citronske kisline in natrijevega suUata. Robček pa ne bo koristil ne-pasredno uporabniku ali nekomu, kije že bolan. Njegova uporabnost temelji na altruizmu uporabnikov -njihovi želji zavarovali ostale pred okužbo. Kljub uspehu proiibakîerijskih izdelkov ameriško zdravstveno združenje svari pred mskih parlamentarnih voliivah, pa ni uspel. V Crornjem Gradu ga bodo ob podobnih domačih volitvah. Domo videli, če bodo pri tem uspeSnejsi. Domače je, domače. Drobtinica /aradi pomanjkanja denarja je usodni .^alei^kih nogomet a^'v }c zapečatena. Ob tem nekaleri pravijo, da bi si lahko no-gomcuuNi ski?ili kruh v prvi ligi, če bi dobili vsiij drolv tlaico tistega, kar je Gorenje namenilo Irancoskemu nogometnemu klubu Niča. Javni in odprti Zdravstveni dom v Nazaijahje res pravi javni. In temu primerno zelo odprl. Še streho ima »odprto«! Razlika Predvsem poleti je velika razlika med odraslimi in mladimi. Odml\ xaradi dopustov zapuščajo delavnice, mladi zaradi počitnic razne delavnice obiskujejo. In oboji so zadtivoljni Čudni Tudi pri nas so se razpasle goljufije iia banko-matih. Koseenibojgo,koliko jim lahko nepridipravi vzamejo, drugi pravijo: ko bi mi le imeli kaj v/eii! 22. julija 2004 V ospredju skrb za varnost f>o[sklm Icloni^ in siccr ob grad- pa osmi. Nad pel Ion je bil Mi- in avlonu^luiniki SVCTano zaznaînoxali HíAču noveí^mwncSolcv Stasia- n»slH\ Jiirko ireijÍ,Slavka()ítir s\i)| sianovski praznik- IJ. lulii nju. Boris Rnncr, njihov pred- win. inTilaríj Van t »v k se dni u scdnik, je zelo zňdcívoljen (udi ťlanl dniilvh pa ííc znajo ludi za- Mim Zakosek Člani združenja Šoferjev in avlo meh ani Icltv Velenje se lahko pohvalijo sšievilnimi aktivnostmi, v ospredje pa poslavljajo skrb za vamosl v ceslnem promelu. Šo posebej aklivni so ob priéelku š.ilskega lela, ko se vključijo v aktivnosti Sveta za preventivo m v/gojo v eesinem prometu. Od 25 do 3Í) njihovih unlformiffinecv na najbolj iTpo-stavljenih mesiih varuje Se posebej pivošolčke na poli všoio in iz nje in jim ludi konkretno svetuje, kako naj se obnašajo v promelu. Letos so lovrsine aktivnosti še razširili, saj so skrb za vamosi 01 rok prev/eh tudi med Praznik so zaznamovaU tudi s parado. Čldni društva šoferjev in avtomehanikov se udetežujejo tudi Številnih tekmovanj. Na ietosnjem državnem, pred nedavnim Je potekaio na Ločici pri Žalcu, so bili zefo uspešni, osvojili so nastov pokalnih zmaňovatcev in si »pritekmovaii« številne pokale. Na sliki od leve: predsednik društva Boris Raner, Slavko Jurko, Janko Pučnik, Stefan Orter, Martin Skočaj in poveljnik Peter Praprotnik. /zelo uspeSno izvedenimi kolesarskimi i/piti, ki so jih osnov-no^olei lelos lahko opravljali na kolalkuliSču v SonOnem parku. Orgitnizirali so jih /iišcsi velenjskih osnovnih Sol in Ui podružnične i^ole, skupaj pa je kolesarski izpit opravilo kar 337 t)snovno.5olccv. Redno se udeležujejo tudi raz-liCnih dru.'^tvenih tekmovanj. Še posebej so ponosni na nedavno tekmvanje v Li^Cici pri '/.nI-eu, kjer so cïsvojili naskw ekipnih tekmovalcev v državi. Pa tudi mnogi posamezniki so se odlično izkazali. Mcd^iferji avtobusov je osvojil Štefiin Orter tretje mcslo. Rabi Ni»vosad jc bil čelrtj, Jnnko Pučnik pa Sesti. Med Šoferji s kamioni do pet ton je bila Tinu Skočaj trelja, Slavko OScir četrti, Miraslav Jurkci bavali. Najboljša priložnost za to je praznovanje siantwskega praznika^ trinajstega julija. Tudi letos sose zbrali na parkirišču podjetja APS. tam oblikcwali dolgo po-viirko riizličnih vcr/il in z njo krenili po velenjskih ulieah, vse do ŠtUeka, kjer je bila iv^rednja .sveč-anmi. Na njej so podelili šesi plaket »Vzorni voznik«. Prejeli so jih Jože Piivič, Jure Jan/ovnik, FraiK' PečniK Ivan Stnipnik. Wt' er KavSťk in Vlado Ck)ršič- Sledilo je prijemi) druženje, ki je trajalo pt>zno v noč. Skazile ga nLsi> niti deževne kaplje, ki letos tako rade »prihajajo v goste« tudi takrat, ko .si jih najmanj belimo. Lelno sezono bodo zaključili družabno že s prav iakt> tradicionalnim piknikom to nedeljo na Rogli. 30. obletnica valete V soboto, 19. junija, smo sc zbrali pred osnovno šolo Antona ASkerea. pred šolo, ki smo jo zapustili pred 30 leti. Pričakala nits je ptmiočniea ravnatelja, ki nain je razkazala šolo, ki jo vsi sc vedno nosimo v «pominu. Vsak od nas sc je lahko usedel na stol. kjer je sedel pred 30 leti. Nekdanji Si^olci se srečujemo na ulicah mesta, v službi, nekateri smo ostali prijatelji, z nekaterimi pa .sc nismo videli že dolga leta. Ponovno srečanje je bilo ganljivo, objeme so spremljale tudi .s solzami t>roscne oči Potem smo srečanje nadaljevali na Vi-h Široke, kjer smo ostali do jutranjih ur. Soi>olci in učitelji se zahvaljujemo zakoncema Durič za velik trud, ki sta ga v|o/.il«'< v orgimizacijo sa^čanja. Ker je bilo tako prijetno, smo sklenili, da se bodo odslej dobivali prav vsako leto. Tudizalo> ker se imamo radi. ■ Sonja Sešel Pred šolo, ki so Jo zapustili pred 30 tetí, Je nastala fytografija za spomin. Zlatoporočenca Zager iz Topolšice l^rod (liu^\i sta izrekla |)c)iu)\ni \X\ zlaloporořeiu^a Anira Za^er, rojena Š\ar(\ in Zdravko Zager iz Topolšice V njunem zakonu, polnem sožitja, so.se rodili trije olroci: Beno, Valerija in /^dravko, vsi trije preskrbljeni in izobraženi. Na slavju za zlatoporokose je zbralo nad .sto sorodnikov in prijateljev. Neverjetno žilav in priden je Zagerjev rod. Ko smi^ ju vprašali, kaj pričakujeta od prihodnosti, sta kratko odgovorila: »Veva, daje v medsebojnem sožitju moč in prihodnost!« Zamislite: iz vitalne drti/ine Zagerjevih je 7ra,slo že sedem vnukov in pravnuk. Vse to so genetske osnove. Zagerjev Zdravko izhaja iz družine, kjer .se jih je rodilo dvanajst, živi pa jih Še deset. Zdravko je, šestnajstieten, stopil v partizane, v 9. korpus. Sicer je bil mehanik in voznik, žena šivilja. Žalovala sta za Družmirjem, ker sta si tam želela zgraditi sv(5j dtnnek. Pozneje sta se ( Rlb-no, je konec. Bilo je lepo in ne-pvega, na^e najmlajše pa naučimo taborniškega življenja in jim v kratkih desetih dneh približamo naravo in življenje v njej. Lek'S je v dveh izmenah tabi^ri- 10 skupno več kot 350 otrok in mladih iz Velenja, !skal. Plešiv-ca, Šentilja in kot vsako leto tudi nekaj najmlajših iz Ljubljane, Čeprav nam vreme ni najbolj služilo (na trenutke je bilo zelo zelo mrzlo), vmes p«i smo dí>žíve- 11 še pravi p*>tre.ssmo prepričani, da to otrok ne bo zaustavilo, da se drugo leto zopet ne bi srečali. Vpravljici seveda.., IVinovno v pravljici... v RJZ-u seveda nismo mnenja, da (]bčina Šoštanj nič ne stori za tabornike v Šaleški dt^lini, kol so si nekateri interpretirali v Članku »PoiKJvnovprřivljici...« nekaj .Številk nazaj. Je pa dejstvo, da st") bili ZÍI to, da so na Ot>čini Šoštanj zvedeli o srečanju županov le šest dni prej, krivi samo Aoštiinjski taborniki, ki so bili odgovorni za pošiljanje vabila, kot tudi nje^-ve vsebine. Z^t.iî seveda odsotnost g. Ko-pušćirja kol tudi njegcv vega namestnika ni nepričakovana. Ob tem sc iskreno opravičujem ZH izkazano nepozornost. Prav tako sem prepričan, da si lahkočlanek marši kdo interpretira po svoje. Nekateri dobro, drugi slab(5. Vsekakor pa ni bil namenjen blatenju sosednjih občin ali česa podobnega. Last Minute Center* ILIRIKA TURIZEM, Veleblagovnica Nama; Šaleška 21,03/897 34 50, www.iastmlnutecenter.sl POREČ, KRK RABAC, M. LOŠINJ/ ZAKINTOS JÇRF, ---CRES 317-» 7-8.' Hotel 7 dni, polpenzion r 31.7., 7.8; $B.6oo pgipenzion sit 13^7.7.8. Kotel 3*, 7 dn^ polp. od 74*900 srt Apartmi Ptnk House iidnl^nofîtev, ^izU 65 900 sit StDlonls5{os2*,7dnl« KRF 67*900 stt Hotel Potamaklj*, 8 dni, zajtrk, ladja TURCUA Hotel 6ulut2/3*, 7dni,zajtrk, ^ (zU DOM« REP. Vse Last Minute počitnice in letalske karte lahko plačate na obrokov ! Hotel IdaVerde Beach 13 dni, Al 12 VI PIŠETE maifj^ 22. julija 2004 Mnenja in odmevi Si> Dlioťi res nase najverje Pi'igosUv slišimo in bcrcnio.da «> otroci na5c najvcCje boga&lvo. Se j^loli zavedamo leh hcscď? Jaz se jih. za najbolj odgovorne pa nisem ćislo prepričana, čc razumejo iijiliov pomen. Zakaj, sc hosle vprašali- i^.ivim v neposredni hližini SonCiiega parka. Prav občudujem urejevalce pávky. kako marljivo in vesinoga obnavljajo. Vendar samo za par ur, ker ponoči aJi /juiraj spel vse uniCijo ali pa pokradejo. Ponavadi >>nasi« malo večji naši otroci. Urejevalci hi lahkih d^íbílí celo Nobelovo nagrado za vztrajnosi. Ti poslavljajo, sadijo .„.drugi pa ra^jo... Vendar ne pišem samo zaradi tega. Smo družina s bolnim oirobm To zahteva veliko vztrajnosti, oskrbe in nege. Kol dopobilo k zdravljenju sem veliko prebrala o živalih, predvsem o psih. Celo sveloviiešludije sopolrdDe domnevo o po/iiivneni odnosu med bolnikom in psom. Ker sc je otrokovo in seveda naSe psihično stanje zelo pc^slabšalo. smo nabavili p.sa. Majhnega, ljubkega, takšnega. ki ti pogled nanj polepša dan. norčavega, tia se mu nasineješ iz srca in vsaj za pel niinul pozabiš tegobe svojega življenja. Vedeli smo, da s lení prevzemamo ludi druge obveznt^li, piedvscm dosomesčanov in do tistih, ki razmišljajo diugače. A lo težko razumem, oziroma ne razumem, koko lahko ljudje, ki delajo za ljudi, ne marajo živali. Ce nimajo í^)Čuija do živali, po mojem nimajo soćulja i\o ljudi. Kako lahko lakšcii človek nosi odgovornost do soljudi v stiski. obenem se od njega pričakuje sočutje in pretK-sem dela za OBOC DOBRO. Tà našhlšni ljubljenček namje vsem prinesel veliko dobrega. Otrok se je začel drugače odrivati na zunanji svet, začel je Živeti, se .smejali... Večkjal na dan smo na družinskem sprehodu - lu pa se vprašam, ali bi bilo tako ludi. Če ne bi imeli /a gol ovo VHm poviiin. da neî Na prste ene roke lahko naštejem dm?jne, kijih srečujemo s pst>m na sprehodu. Vsivcn glas zatrjujemo, dasi moramo vzeli čas za sprehode, da nas psi peljejo na sprehod in ne mi njih, Oh lem se vedno nasmejimo. Pes je prinesel v našo dt užino veaijc, smeh. pogovor, ejio-siavno združil nas je. No. sedaj sent prišla do mojega, še buljile d<5 našega problema. Najprej naj pohvalim občino Velenje, da so nameslili koše za pasje izu ebke in organizirali zeleno stražo. Sem ena izmed redkih, ki počistim zasvojim psom. ker se zavedam odgovornasti, ki nam je naložena kot la.stnikom psa. VeČkral gremo na sprehod ob Sončnem parku in psa úiiamo vedno na pwíxicu. Prav lepo se je sprehajali med zelenjem, poslašati ptičje petje, murenčke ...Ob parku sem zagledala gospodični, oblečeni vunifomie mestnih paznikov, ki sla se sprehajali. Pozdravili smo se in se začeli pogovarjali o vie-menu in podobnem Ozrla sem se v smer, od koder je prihajalo vpitje, /gjozilasem se ob pogledu na dva pilbula brez povodcev, brez uag^ibčiiikov, v središču paj'ka -tam kjer je včasih igrala godba • in na dva mktdeničasskuterji. kista trenirala svoje zverina vejah bližnjili dreves. ilALO, v pai koi. kjer fřo tudi otroci, ki brcz-skrb-no tekaji> sem in tja. Že pc^gleil na le pa.v je zveri li pt^žene sirali v kc^ii. Opozorila sem gospodični na to dogajanje, a sla samo skomignili s rameni in se obrnili proč, kot da nič ne vidita. Kar naenkrat je mimo pripeljal fantič s skute rje m. star največ 14 lel. In lotako hitro, da sta kiv maj odskočili na travo, diugače bi ju verjetno podrl kol keglje na kegljišču. Bili sta čisio zeleni od strahu, prestrašeni. Jaz pa jezna in šokirana. Šcpomislitisi ne upain. da bi se tam igrali otroci, med njimi kakšen hiperaktiven otrok, ki ni niti pet minut pri mini. Zakaj lastnike pitbulov, roivajlerjev in podobnih zveii pusiijo kar tam, nihče jim nič ne reče? Mislim, da iz preprostega razloga, ker se jih bojijo, tako lasinikov kol njihovih psov. Mogoče se pa ti laslniki bojijo drugih? Ali je napisan odlok in zakon o psih le za poštene? Da ne omenjani tudi reli vožnje popoldan in zvečer p.> parku. Nekateri so stari znanci policistov, da ne omenjam neregislt iranih vozil, ki jih preganjajo po travnikih. I^edv«u?in nie plaši dejstvo, da si tam naši mladostniki in otroci izmenjujejo razne nekoristne ilegalne stvari. Ali se Jiii, da vsi vedo. kaj se v parku dogaja, tudi policija, stvari pa se ne premaknejo. Kar naprej imam v glavi županov govor na televiziji vrv Koje bil obveščeii oiiogajanjuvpaiku.je rekel, citiram: »10 so naši otroci, nekje morajo biti.« Rcsje, vendar ne .s prepovedanimi substancami v žepu in .sebi, saj s tem ogrožaj<^ življenja. svoja in drugih, tudi naših olrok. Zato odgovorne spra.šujem: • Kaj se zgodi in kdo je odgovoren, če olrok pade v parku, kjer je polno razbitih steklenic, igel... ? - Kaj se zgodi in kdo je odgovoren, če otroka sredi igre v parku, kjer je prepovedano sprehajanje s psi, cona peš poli in cona mirujočega prometa, zbije avto, podre skitter in če ga napade pilbuL rolvajler ali p5tanj njimeja-vamo izvesti preizkus sose žiga gudron«^-lidifikala na bloku 5. Pri gudron solidifi-katu gre za odpadek, ki nastaja v tehnološkem procesu reiallnacije rabljenili motornih in indu-strijskih olj z žveplentJ kislino. Na podlagi našega poznavanja predp(^-stavljamo, das^isežig nebi smel imeti no-benili škodljivih vplivov na okolje.« S takšnim uvodom je TEŽ predstavil svoj namen in program poskusnega so-sežiga gudron solidiilkata na bloku 5 in ob tem zapra«dl za wglasjc oWinski íšvcI. Seveda je sklicatelj seje, župan Milan Kopašar, to U>čko uvrstil na dnevni red 12. redne seje, kije bila 21. junija. Daje zadeva resna in nujna, da sc sprejme, se je pokazali^ že v uvodu. Po posUwníku, kl ga up(irablja občinski svet. bi morala In- ti ločka o sosežigu gudron solidifikata umakjcna z dnevnega reda. Umik ni u-spel. saj je župan raje ki^il poslovnik. C elo izredna seja o sosežigu gudi on solidifikata je bila v zraku. Vse to dogajanje je napovedovalo, da se bo izdalo si^gla.s-je za sosežJg ne glede na vse argumente proti kurjenju lega nevarnega odpadka. Ob pomoči lokalne politike sz nad občino Šoštanj in njenimi prebivalci zopet zgrinjajo temni oblaki uničevanja okolja in zdravja ljudi. V TC^-u samo pied-poslavljajo, da wsežig gudron solidifikata ne bi smel imeti nobenih vplivov na okolje. Kaj pa predhodne strokovne la-boialorijske analize?) AJi bomo morali .sedaj zopei aktivno z glohc^klm dih^injem kt.mtaminiranega Traka stidelwati kot poskusni zajci pri eksperimenlu kurjenja nevarnih odpadkov? S lem dejanjem in enakim soglasjem mŠ-u pred leti. za koiijenje kostne moke. postaja šoštanjski enctgeiski objekt luJi sežigalnica odpadkov, mvd diugiini tudi nevarnih. Kakšne vrste odpadkov bodo še sledile?! Kje ima TEŠ dt^volje-nje za kurjenje odpadkov? Ali ima ITIŠ dovoljenje za kurjenje nevaniih odpad-kxw?l Na podlagi dragega odstavka ."^0. Člena zakona ovarstvu okolja je bil izdan pravilnik o sežiganju odpadkov, la pravilnik vsvi>jem 4.člcnu pravir »Odpadke je dovoljeno sežjgaiisamov.sežigalnicali. Nevarni odpadki se lahko sežigajo samo v sežigalnici nevarnih odpadkov.« Pred leti sem bil s sinom pri otroškem zdravniku. Ta naju je napoiil k specialistu na pregled ži elnice, ki je pj edlagai odstranitev. Do tega tienutka je bilo .Še vse normalno. Ko pa smo se dogovarjali za ternun. sem bil »prijetno« piesencČen, .saj je bil sin v nekaj dneh fň v bolr.ici. Radtfveden sem bil k«iko je to mogoče, dobil pa ZDskibijujiVi odgov(ir. Otroci iz naše ožje okolice imajo prednost pred ostalimi! II Ib mi je dalo mislili. Začel sem malo raziskovali in biti radoveden, kako je z zdravjem ljudi v naši ožji okolici. Pri.Šel sem do zaskrbljujočih odgovorov, ki so skrili nekje v »izgubljenih« raziskavaii. (.X">!;lajale so raziskave, ki govorijo o nadpovprečnih obolenjih za rakom in obo-lenjili dilial vnašem okolju. Komu so li iv-zuliati v napoto, da so se ii^bili? Zdravniške analize govorijo, da se slanje ne popravlja, in celo, da ljudje obolevajo za boleznimi. ki jih včasih na našem podri'>Čju ni bilo. lo ponteni, da smo že dovt>ljkon-taminiraiîi in dodatne doze onesnaževanja ne potrebujemo, ker je ne bomo mogli več prenesti. Kakšno ceno bomo plačali s svojim zdravjem mi, ki živimo v tem okolju, bo pokazal čas. Vsekakor pa je že sedanja cena prevelika. Koliko bo za ta .seŽig dobila plačano TEŠ. pa vedo tisti, ki se vključujejo v ta »donosen« p(wel. Vpro-jekl se, po doslej znanih informacijah, vključujejo TEŠ kol .sežigalec odpadkov, Gorenje kol pripravljalec gudron solidifikata in minislrstvo za okolje in prostor. Ali bodo s lem v TEŠ na sežiganje odšli ludi odpadki iz C»orenja (razni emajli...) ? Sicer.se pa ob lem problemu poraja bistvenem vprašanje. Zakaj je s-ploh potrebno TES-u soglasje občinskega sveta za tako početje? Ali bi nekdo za svoje ravnanje želel tidgovomosi naprtiti t>bčin-.skemu svetu in si na tak način zavarovati »hrbet«, češ saj so za vse vedeli in dali cel(> soglasje. .Iii.sn<^ je, da vsak za svoja dejanja odgovarja sam. tudi ko krši za-koii o varstvu okolja Po moje o tako pomembnem soglasju ne more in ne sme odločati le občinski sveL Kliu!> le tnu je v razpravi vel iko svetit ikov poudarjalo, da jih je izvolilo ljudstvo in da so oni listi, ki luhko odločajo o tako pomembni zadevi. Sklep je bil naslednji: Svet občine Šoštanj soglaša spo-skusnim sosežigom gudron solidifikata na bloku 5 TEŠ. Z-a lak sklep so glasovah: Vilma R'ce, Eina Obšteiei. Vladimij MalenkoviC, Matjaž Cesar, Šiefan Szabo (vsi LDS), Branko Debelak, Branko Valič (oba ZLSD), Davorin Tonkli (SMS). Let^pold Kušar (Desus), Drago Kiitnik, cvetka Tl-nauer in Marjan Vriačnik. Prini sežiganju gudron solidiilkata so glasovali: Vojko Krneža, Peler Raduja (oba SDS). Drago Korcju Roman Kavšak (oba NSi) 1er Peter Turinek (SLS). Pravica do zdravega okolja nam je zagotovljena že v usiavi in prav je (udi, da vsak sam ixiloča o lako občutljivem vprašanju. ki ima lahko škodljive pasledice za zdravje nas in naših zanamcev. Zato sem prepričan, da bo o morebitneiti nadaljnjem sežiganju kakiinih koli odpadkov odločalo ljudstvo, saj imamo za to dovolj dcmokraličnih načinov, kot so zin>ri ol>č-a nov ali pa celo referendum. ■ svetnit< Vojiili baterija Veliko boste rB:niišijali o meniavi službe, čeprav se gloDoko vsebi zavedate, da le loCwij iella kot pa Izvadliiva relilev Imeli boste oa^ več ćass za sanjarnjenje. Vpralaile se raie, Ce je a vaše slabše poCutje res kriva služba, ali bi latikorazJoge iskali tudi pri sebi m situaciji, ki{o trenutno imate doma.in to že lep čas Bik ed 21«4* de 21*5* Pofni boste 2eija, ki bodo sireča, kije zahtevala štiri 5:ivljenja. Jalovina, zmes blata in zdrobljenega laporja, je vdrla sk^wi strop in 300 kubičnih metrov brozge je /alilo rov, v katerem so bili rudarji. Pripravlja Damijan Hijajič Spomenik žrtvam 1. svetovne vojne v Zavodnjah so leta 2003 temeljito obnov/// TV SPORED ČETRTEK, 22. Julija SLOVENIJA 1 07,30 Odmevi D8.Û0 Teletujski. 19/45 08.20 Risanka 08.30 Ra^amikovi v prometu Oâ.SO Mûj prijatelje Piki Jakob 09.05 Volkovi, čarovnice in velikani 09.15 Poď klobukom 10.00 Zoodbe iz školjke 10.25 Mladi virtuozi 10.45 Moaaikduše. dok. odd. 11.25 Svrtdivjihživall.e/IO 12.00 Jaz sem pa muzikant 13,00 Poročila, šport vreme 13.30 Sedmírvříek, kopr. film 19.05 Einsteinova največja zmota, dokim. oddaja 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, áport vreme 16.50 Na Hniji 17.30 Jasno in glasno 18.10 Humanistika 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, ^port 20.00 Tednik 21.00 Osmi dan 21.30 Knjiga mene bnga 22.00 Odmevi, šport vreme 22.50 Glasbeni večer 23.35 Glasbeni julii na obali 0010 Dnevnik, šport 01.00 Dnevnik zamejske tv 01.20 Jasno in glasno 02.00 Humanistika 02.55 Tednik 03.25 Osmi dan 03.S5 Prijatelji, ostanimo prijatelji 04.35 Sausages, koncert 06.40 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 08.35 Vkleospotnee 09.05 Evropski magazin 09.35 Mostovi 10.05 Oick van Dyke, 126/158 10.30 Otroški iniokanal 11.00 Tv prodaja 11.30 Iniokanal 16.00 Potovanja na konec sv^ 16.55 Vldeospotnce 17.25 Skozi čas 18.05 Dick van Dyke. 127/158 18.05 Tornado, amer, film 19.25 Prijatelj, nogometna tekma 22.10 Odpisani, nizoz. film 23.25 VIdeospotnice 23.55 Iniokanal 07.05 Draoonbali Z, risanka 07.30 Beyblade, risanka 07.55 RtcMLake 08.45 Maščevanje ljubezni, nad 09.40 Klon, nad. 10.30 Tv prodaja 11.00 Moja Soiija. nad. 11.50 Družinske ves, nad. 12.45 Na kraju zločina, nan. 13.40 Tvprodaja 14.20 Trik Jameja Oliverja 15.00 Vrtna rjsva hči 15.55 Moja Sofija, nad. 16.55 Klor^, nad. 17.55 24 ur« vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Domov kzvezdan, am tilm 21.45 Pravi sex v mestu 22.40 XXL premiere 22.45 Urgenca 23.55 Seks v mestu. nćm. 00.35 24 ur 01.35 ^k)čna panorama kBMll Vf 4< fi2 09.00 Odprta tema, ponovitev 10.00 VabitTU k ogledu 10.05 Spoznajmo jih-afriške živali 10.35 Najspotdneva 10.40 Sredi zvezd, posnetek nastopa vokalnih skupin 14.00 Vkleo stran i, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 U stvarjajmo skupaj 18.40 Regn na [ne novice 18.45 Iz oiimpiiskih krogov 18.50 Znani obrazi: Janko Zacifkovnik 19.20 Nai spot dneva 19.25 Vkleostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje 21.00 Regionalne novo 21.05 Najspotdneva 21.10 Kresni večer na Kavčnikovi domačiji, dok. zapis 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Vrtiljak, glasbena oddaja 22.45 Vharmonijiznaravo 23.15 Vabimo k ogledu 23.20 Naj spot dneva 23.25 Vkieo strani, ot)vesti1a PETEKt 23, julija SLOVENIJA 1 06.50 Kultura 07.00 Odmevi 08.00 Telebajski. 20/45 08.20 Ra^amikovt v prometu 06.45 Skip in Skit. 3/26 09.00 Igrajmo se na Kosovu 09.10 Vesela tiišica, lulke 09.30 Bratovščina sinjega galeba 09.55 Na liniji 10.30 Jasno in glasno 11.25 55lettolklomeskuDine Tine Rozanc, 3. del 12.00 Humanistíka 12.25 Frasler, 17/24 13.00 PonDčila, šport, vreme 13.15 Zabavni intoka na i 13.25 Osmi dan 13.55 F.S. Fifižgan Razvafina življenja 15.00 Vsakdanjih in praznik 15.55 Mostovi 16-30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vmitevsrebrnesence 17.15 Iz popotne torbe 17.35 National geograpiiic. 17/18 16.30 žrebanje detBljtóe 13.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 SagaoForsybti, 3/10 21.15 Slačenje, 12/20 22.05 Odmevi, šport vreme 23.00 Polnočni klub 00.15 Dnevnik, šport 01.05 Dnevnikzamejsketv 01.25 Nationalgeographic. 17/16 02.15 Propad ameriškega cesarstva, kan. film 03.50 Polnočni Idub 05.20 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 09.35 Mostovi 10.05 DickvanDyke.127/158 10.30 Iniokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Iniokanal 16.30 Tvprodaja 17.00 Vkleospotnice 17.30 Skozlčas 17.45 Dick van Dyke, 128/156 18.15 Župan Castert)ridgea 19.55 Pariz: Atletika 23.00 Krvava sla. nem ti) m 00.30 Slovenska jazz scena 01.55 Intokanal " J 07.05 Dragonbail Z. risanka 07.30 Beyblade. risana seriia 07.55 RickiLake 06.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Kk3n,nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Moja Sofija, nad. 11.50 Vrlnarjeva hči. nad. 12.55 Pravi sex v mestu 13.40 Tvprodaja 14.20 TnkiJamie|a Oliver]a 15.00 Vrtnarjeva hči. nad. 15.55 Moja Sofija, nad. 16.55 Klon, nad. 17.55 24ur«vreme 16.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Apoto13.amef.film 21.55 Teksašld mož postave 22.45 XXL premiere 23.25 Highlander4, amer, lilm 01.15 24, ur. ponovitev 02.15 Nočna panorama Ufmll rt 4« S2 0900 Dobro jutro, informativno- razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Skrbimo za zdravje 11.05 Naj spot dneva 14.00 Vkleostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 16.00 Miš n^š, otroška oddaja 16.40 Regionalne novice 16.45 Iz olimpijskih iffogov 16.50 Nâ] spol dneva 16.55 Kresni večerna Kavčnikovi domačiji 19.10 Vkleostra ni, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 20.50 Regionalne novice 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Vredno je stopiti noter-Obisk v Muzeju v Kropi 21.30 Odkrito ni skrito. 3. TV mreža 22.20 Gospodarstveniki, dokumentarna oddaja •JOŽE KOZMUS, generalni direktor Prevent d.d. 23.05 Vabimo k ogledu 23.10 Naj spot dneva 23.15 Vkieostrani, obvestila SOBOTA, 24. julija SLOVENIJA 1 06.50 Kultura 07.00 Odmevi 0730 Zgodbe iz školjke 06.00 Risanka 06.10 Podkfobukom 10.20 Dh/ji svet prihodnosti, &13 10.45 Polnočni kJub 11.55 Tednik 13.00 PoroCIfa, šport vreme 13.20 Rad imam Lucy, 173. del 13.45 Zimske zgodbekan. iUm 15.30 O živalih in ljudeh 15.55 Slovenski utrinki 16.30 Pon:člia, šport vreme 16.50 Na vrtu 17.15 Ozare 17.20 Zakladi sveta, 3/21 17.50 Aipe Donava Jadran 16.20 Colko Cof, 20/26 16.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pozabljeni zaklad 20.35 Ôezplanke:Ru$iia 21.40 Tv smo [judje: Vamhi časa 22.05 Poročila, šport, vreme 22.40 Ujetnik, 7/17 23.30 Dnevnik, šport 00.10 Dnevnik zamejske tv 00.30 Na vrtu 00.55 Zakladi sveta, 3/21 01.25 Afpe, Donava Jadran 01.55 Nevarna prijateljica, iilm 03.10 Tvsmoljudje 03.30 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.35 Mostovi 10.05 Infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Infokanal 12.40 Bfuesband 14.00 Atletika, zlata liga 17.00 Plavanje, miting 19.00 Skozi čas 19.10 ^ritipred sosedi, tvigra 20.00 Velikani slikarstva 21.00 Thibaultovi. 4/6 21.50 Morda je ljubezen, film 23.25 Poletna sobotna noč 07.30 Tvprodaja 06.00 Naš mali svet, ris. serija 06.05 Mafa Kitty, ris. senja 06.15 Doktor Oto. ris. serija 06.25 Bučke, ris serija 06.35 Hikarian, ris. serija 09.00 Katka in Ort)i, ris. serija 09.10 Obuti maček. ris. serija 09.35 Potovanja v središče zemlje 10.55 Seyblade, ris. serija 11.25 Lepo je biti milijonar 12.35 Zmaga razuma, amer, film 14.00 Formulai 15.25 Diagnonumor 16.20 Bolnišnica Presidio 17.10 24 Uf-vreme 17.20 Pœzgodai rojena, film 19.00 24 ur 20.00 Rrma, amer, film 22-45 SomrakI amer, fifm 23.50 Izpovedi taksiistu 3, dokum. oddaja 01.35 24. ur. ponovitev 02.05 Nočna panorama kanali 27 46 S2 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 KresnivečernaKavčnikovi domačiji 10.05 Naj spot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 VatHmo k ogledu 16.00 Čas za nas, mladinska oddaja oddaja 16.40 Naj spot dneva 16.45 Spoznajmo j • afriške živali 19.15 Vredno je stopiti noter.- Muzej v Kropi 19.45 Vid eostrani. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Klepet na kvadrat: Ame Hodalič, pogovor 21,00 Izbor za Miss Koroške 2004, posnetek prireditve 23.00 Vabimo k ogledu 23.05 Naj spot dneva 23.10 Videostra ni, obvestila NEDEUA, 25. julija SLOVENIJA 1 07.30 Živžav 09.30 Oddajaožrvalihinljudeti 10.15 KDpirialnioricesferkrkd 10.30 Svet divjih živali 11.20 Ozare 11.30 Pota stovenskega pokristjanjevanja 12.00 Ljudje In zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Infokanal 14.20 čari začimb 14.50 Koncert Dane švajger 18.30 Poročila, sport, vreme 16.45 Nove zvezde Evrope 17.15 Ko ulice spregpvprijo 17.40 Vsakdanjik in praznik 18.30 Žrebanje k>ta 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcak> tedna 20.00 Foyiova vojna, 3/8 21.40 Triglav, dok. odd. 22.35 Poročila, šport vreme 23.05 Poljubsmrtjčb. amer, film 00.40 Dnevnik, šport 01.20 Dnevnik zamejske h/ 01.45 Ptujski festival 03.00 čari začimb 03.05 Koncert Darje Švajger 04.45 Nove zvezde Evrope 05.35 infokanal SLOVENIJA 2 10.30 Tvprodaja 11.00 Infokanal 12.05 Tvprodaja 12.35 7. mednarodno zborovsko tekmovanje 13.00 Dopust, tv igra 14.10 Babica gre na jug, iJim 15.35 Infokanal 17.05 Svetovni izzivi 17.25 Polnočni klub, ponovitev 18.40 Skozi čas 18.50 lpavci,3/5 20.00 Sprejem za slovenske olimpijce 20.55 Naše skrivno življenje, 21/22 21.15 Težave na Tabitiju.llm 23,30 Infokanal 07.30 Tvprodaja 08.00 Naš mali svet, ris. serija 08.05 MaLa Kitty, ris. serija 08.15 Doktor Oto. ris. serija 08.25 Bučke. ris. serija 08.35 Hikarian. ns. serija 09.00 Katka in Grbi, rts.s^iia 09.10 Obuti maček, ris. serija 09.35 Robinson Crusoe, ris. film 10.30 Beyblade. ris. serija 11.30 Lepo je biti milijonar 13.00 Resnični svet. dok. oddala 13.30 Formulai 16.00 Oh, ta osemdeseta, nan. 15.20 Diagnoza umor. nan. 17.10 24ur-vrBme 17.20 Ugrabitev v družini, film 19.00 24 ur 20.00 Panika v zraku, amer film 21.45 VrtiunoiVNformulai 22.00 Rudniki kralja Salomona, amer, film 23.45 PeM^ske droge, dok. odd. 00.50 24 ur, ponovitev 01.50 Nočna panorama kaiiBJi 27 46 S3 PONOVITEV ODD/U TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš rtaš, otn:)ška oddaja 09.40 fz pen. oddaie Dobro jutro 10.30 1 290. VTV magazin 10.50 Kultura, Into, oddaja 10.55 Športni torek 11.20 IzolimpijsKin krogov 11.25 Klepet pod arkadami • gost;prof. dr. MIlan Ževart 12.40 Vabimokogledu 12.45 Sredi zvezd. 1. del 13.45 fz sredine odd. Dobro jutro, 14.35 Videostran i, obvestila 18.55 Vabimokogledu 19.00 I2 petkove oddaje Dobro jutro, informativna-razvedrilna oddaja 19.40 Gospodarstveniki, dokumentarna oddaja -JOŽ€ KOZMUS, generalni direktor Preventd.d. 20.30 Izborza Miss Koroške 2004. posnetek prireditve 22.30 Videostrani, obvestila PONEDEUEK, 26, julija SLOVENIJA 1 07.45 Zrcalo tedna 08.00 Telebajski. 21/45 08.25 Razjamikovi v prometu nanizanka 08.55 U popotne tortie 09.05 Moj brat jajce, kratki film za otroke 09.20 AfnaFnki 09.45 Pozabljeni zaklad. 2/3 10.15 Vrnitev srebrne sence 10.35 Prijatelji, ostanimo prijatelji, tv Koper 11.15 Nekajminutzadomačo glasbo 11.35 Zgodba o popularni glasbi 12.30 Tv smo ljudje: varuhi časa 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Pota sloven^ega pokristjanjevanja 13.45 Nekaj minut za domačo glasbo 14.10 Ljudje inzemlja 15.05 Vsakdanjik in praznik 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Radovedni Taček 17.05 Cnok živali, 3/13 17.35 Človek jaguar 18.25 Žrebanje3x3 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Klinika pod palmami, 7/10 20.50 Dušni pastin i, 4/10 21.20 Umetni raj, pon. 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Četrtazapoved, ital. nad. 00.20 Dnevnik, šport 01.20 Dnevnik zamejske tv 01.40 Morskileopardl, dok. odd. 02.30 Umetni raj 02.55 Kratka smrt, amer, film 06.30 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.05 Primorski mozaik, tv Koper 09.35 Sk>venski utrinki 10.00 DfCkvanDyke,12a/158 10.25 Otroški intokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni iniokanal 13.40 Tvprodaja 14.35 Ptujs id festival 15.30 Čarizačimb 16.00 Koncert Darje Švajger 17.30 Nove zvezde Evrope 18.00 Skozlčas 18.20 DřckvanDyke, 129/158 18.45 Prevara, mer. čb. iilm 20.00 Končnica 21.00 Studiocity 21.55 Olimpijski duh, 4/5 22.25 VkJeospotnice 22.55 Brane Rončel izza odra 00.30 infokanal 07.05 DragonbailZ. ris. serija 07.30 Beyblade, ris. serija 07.55 RickiLake 08.45 Maščevanle ljubezni, nad. 09.40 Kk)n, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Moja Sofija, nad. 12.00 arjeva hči, nad. 12.45 Diagnoza umor. nan. 13.40 Tvprodaja 14.20 Triki Jamieja Otiverja 15.00 Vrtnarjeva hči, nad. 15.55 Moja Sofija, nad. 16.55 Klon, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Družabnk^a, amer, film 21.45 Mala sodnica, nan. 22.40 XXL premiere 22.45 Urgenca, nan. 00.00 Prijatelii, nan. 00.20 24 ur. ponovitev 01.20 Nočna panorama kMnêâi 27 46 &2 09.00 Dobro jutro, informativno • razvedrilna oddaia 10.00 Vabimokogledu 10.05 Izbor Miss Koroške 2004 12.05 Naj spot dneva 14.00 Video stran i, obvestila 17,55 Vabimo k ogledu 18.00 M-ov plesni žur za otroke 19.00 Regionalne novice 19.05 Popolniške razglednice; Tajska^Zlati trikotnik 19.45 Nai spot dneva 19.50 Video strani, obveshia 19.55 Vabimokogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 20.50 Regionalne novice 20.^ Vabimokogledu 21.00 Jesen življenja 21.40 Ma obisku... pri Rudiiu Ževartu iz Velenja 22.40 Masters turnir v odbojki na mivki, reportaža iz MB 23.00 Vabimokogledu 23.05 Naj spot dneva 23.10 Vkieostrani, obvestila TOREK, 27. julija SLOVENIJA 1 07.30 Odmevi 06.00 Telebajski, 22^45 06.25 Razjamikovi v prometu 09.00 Radovedni Taček 09.10 0tokživan.5/13 09.20 Mars upila m i, 26/26 09.45 Risanka 09.55 Sprehod v naravo: Bodika 10,10 Morski leopardi, dok. odd. 11.05 Cezplanke, Rusija, odd. 12.15 Aipe-Oonava-Jadran 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Umetniiaj 13.55 Triglav 14.40 DušnipastinL4/10 15.10 Klinika pod palmami, 7/10 15,55 Dober dan Evropa 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Marceli no kruti rn vino 17.10 Risanka 17.15 Ziatkozakladko 17.35 Sončnea na rami 17.40 Življenje je cesta dok. him 16,15 Prisluhnimo tišini 16.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vročina narašča, dok. odd. 20,55 Pod žarometom 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Briljantna norost, dok. odd. 23.40 Dead Gorgeus, drema 01.15 Dnevnik, šport 02.05 Dnevnik zamejske tv 02.35 Življenje )e cesta, dole film 02.55 Duhovni utrip 03.05 Prisluhnimo tišini 04.Î5 Pod žarometom 05.10 Dead Go rgeus. drama 06.45 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 06.35 Videospotnice 09.05 Glasnik, tv Maribor 09.35 Dober dan. Koroška 10.05 DřckvanD>^,129/158 10.25 Infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Iniokanal 16.00 Tvprodaja 16.20 Olimpijsid dull 16.50 Studio c'rty 16.00 Vkleospotnice 16.30 Skozi čas 16.45 Dick van Dyke, 130/158 19.10 Tîilbaultovi, 4/6 20.00 Frasier, 16/24 20.20 Beckett na filmu, ponovitev 21.25 Konec igro, irska drama 21.45 Komad za mono ioç, drama 22.05 Regeneracija, kanad.hlm 23.25 Vkleospotnice 23.55 Iniokanal 07.05 DragonbailZ,ris.serija 07.30 Beyblade, ris. serija 07.55 RickiLake 06,45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Kion.nad. 10,30 Tvpn^daja 11.00 Moja Sofija, nad. 12.00 Vrtnanevailči 12.55 Nasa sodnica, nan 13.40 Tvprodaja 14.20 Triki Jamieja Oliverja 15.00 Vrtnaneva fiči, meh.nad. 15.55 Moia Sofija, nad. 16.55 Klon.nad. 17.55 24 uf-vreme 16.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Ukradeni čudež, film 22.25 XXL premiere 22,30 Urgenca, nan. 23.25 Prijatelji 00.05 24 ur, ponovitev 01.05 Nočna panorama © liAiiall 77 48 M 09.00 09.40 09.45 10.45 10.55 14.00 17.55 16.00 16.40 16.45 19.05 19.30 19.55 20.00 20,25 20.30 20.55 21.00 21-30 22.00 22.30 23.10 23.15 23.20 Jesen življenja Vabimo k ogledu Na obisku... pri Rudiju Ževartu iz Velenja Naj spot dneva Masters turnir v odbojki na mivki Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Mladi upi. otnDška oddaja Naj spol dneva Pogovor z mag. I. Marinom Odbojka na mivki Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1291. vrv magazín Kultura, Info, oddaja Športni torek Vabimo k ogledu Znani obrazi: Franci Horvat Šu kham - za soncem Kmetijsld razgledi Velika zabava: Sanja Doležal in Natalija Kolšek Vabimokogledu Naj spot dneva Vkieostrani. obvesGla SREDA, 28. julija SLOVENIJA 1 07.30 Odmevi 08.00 Telebajsid, 23/45 06.20 Risanka 06,30 Razjamikovi v prometu 06.45 Pipsi. 24/26 09.25 Smer vesolje. 23/26 09.50 Risanka 10.10 Odprava zelenega zmaja 10.40 Sončnica na rami 10.45 TriletadoLuka 10.55 Življenje je cesta 1/2 11.15 Priskjhnimo tišini 11.45 Sfedi 12,15 KDpihalnlorkesterKrtia 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 NavrUJ 13.40 Zakladisvefa,2/21 14.10 Vročina narašča 15,05 PodŽarometom 15,55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Male sive celice 17.40 Risanka 17.50 Mati in hči, dok. oddaja 16,40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Kormoran. skiv. film 21.25 Zid, sk)v. kratki film 21-35 Zvočnost sk>venske duše 22.00 Odmevi, kuttura, šport, vreme 22-55 Omizje 00.30 Dnevnik, šport 01-20 Dnevnikzamejsketv 02.15 Mati In hči. dok. oddaja 02,25 Luna papa, film 04-10 Omizje 05.04 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 06.35 Videospotnk:e 09.30 Dober dan Evropa 10-00 DkkvanDyke, 130/158 10.25 Otroški infokanal 11.00 Tvprodaia 11.30 Zabavni Infokanal 13.00 Tvprodaja 13.30 Zabavni infokanal 16.20 Tvprodaia 17.45 Videospohice 18.20 Skozlčas 16-35 DfckvanDyke, 131/158 19.05 Končnica 20.05 Šport 22.05 Videospobiice 22.30 Brane Rončel izza odra 00,10 Infokanal 07.05 07.30 07.55 06.45 09.40 10.30 11-00 12.00 12.55 13-40 14.20 15.00 15.55 16.55 1755 18.00 19.00 20.00 21.40 22.25 22.30 23.25 00.15 01.05 09.00 10,00 10,05 10,25 10.35 11.00 11-05 14.00 17.55 16.00 16,30 16,35 16.40 19.10 19.55 20,00 20.50 20.55 21.00 21.30 22.30 23.20 23.25 DragonbailZ, rts. serija Beyblade. ris. serija RKkjLake Maščevanje ljubezni, nad. Kion, nad. Tv prodaia Moja Sofija, nad. Vrtnarjeva hči,meh. nad. Preverjeno Tv predaja Triki Jamija Oliver^a Vrtnaneva hči Moja Sofija, nad. Kton, nad. 24 ur, vreme Maščevanje ljubezni, nad 24 ur Umori med platnicami, kanad.-nemški film Divje palme, amer, nadalj. XXL premiere Urgenca. nan Prijatelli 24 ur. ponovitev Nočna panorama kAfIAD 3? «8 62 Dobro jutro, infomiativno razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1291. vrv magazin Kultura športni torek, ponovitev Naj spot dneva Velika zdbava: Sanja Doležal in Natalija KoiŠek Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Tralalaja. otroška oddaja Regionalne novice Naj spot dneva Rad Igram nogomet Videostrani, obvestita Vabimokogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice Vabimo k ogledu Spoznajiïio jih-nandu, mara, guanako inalpaka Odprta tema: pogovor v studiu Sredi zvezd - 2.del Vabimo k ogledu Videostrani, obvestila 22. julija 2004 Macesnikov plaz se Tudi v ohcini Solčava spr ojcli temeljno prostorsko akte -Naeilujejo šolo In vrtec - Zelena lue za i^radiijo klavnice -Nadomestno vodovodno omrežje bo i)lacala dr/ava- Koncno pravi učinki sanacijo Maccsnikovega plazu! Pri tipanj u vsakdanjega uiripa v občini Solčava je žc prc-ccj let v ospredju Macos-nikovpiaz- Jemedircmi največjimi v Sloveniji, saj meri v doli ino 2.501) mc-irov, na najožjem mesiu jc Širok 40, na najširšem 200 mclrov, na 20 hektarjih zcmijtôêa pa jc nakopičenih 2,5 milijona kubičnih meirov zemljo in kamenja. Poze kar dolgili Iciih neuspešnih prizadevanj, da hi omilili grozečo nevam<«i, saj je plaz le Se 300 mclrov do najbližjih domačij, so lelos domačini končno zadovoljni z učinki. Pozimi in ptv mladi sc namreč ni opazno premaknil, torej so ostri protest i domačinov, ki sc niso slrinjali z načinom odpravljanja nevarnosli, vendarle zalegli. Tudi sicer so si v Solčavi v leh dneh oddahnili. Razlog iiči v dejstvu, da so po ireh letih napo- rnega dela uspeli uskladili in sprejeli lemeljnc prosior^kc akte, s icm pa prižgali zeleno luč Vojteh Klemenšek: »Z urejenimi prostorskimi pogoji bomo razvoju dati nov zagori, t* za uresničitev nekaj zajetnih ra^:-vojnih načrtov. Naj sc sliSi Sc lako nenavadno, vendar je v ospredju njihovih stremljenj izgradnja klavnice. Rcjci z višinskih kme- lij nad Solčavo in L(^garsko dolino imajo namreč do najbližje klavnice ludi preko 80 kilometrov, kar jemlje čas in denar, saj stroški večkrai dascžcjo vrednosl živali, da o pravem mučenju nili nc razpredamo. »/^to smo se že pred leti odločiliza izgradnjo klavnice za potrebe gornjega dela Zgornje Savinjske dohne. Zajeten kup potrebne dokumentacije smo sicer uspeli pridobiti, vendar načrti niso bili usklajeni s pros-torsklmi akii, soglasja niso izdali vodaiji, ker je predvideno mesto v 15-metrskem vodnem pasu, odklonilno mnenje pa je izdal tudi zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine. S pravo muko smo na koncu uspeli, da je vlada potrdila na^ (xJlok, kar pomeni, da zdaj lahko zagotovimo manjkajoče dokumente. Ce gradnje ne bomo začeli Iclošnjo jesen, jo bomo MODROBKLA KRONIKA Motorist naravnost v avto Šoštanj, 15. Julij - V četrtek ob 22. uri se je mi lokalni ccsti v naselju Ravne pripetila prometna nesreča, v kateri je 26-letnj voznik motornega kolesa, ki je vozil po lokalni cesii iz Gaberk proti Šoštanju, v levem ovinku za-["wijal na nasprt)Ino vozišče in silovito irčilv nasproti vozeč osebni avlo, ki ga je vozil 29-leini voznik. V trčenju sc je motorist hudo poškodoval. Silovitega trčenja ni uspel preprečiti Žalťť, 16. julija - V pelek oh 17.10 se je na lokahii cesti Sen-tilj-Podkraj pripetila hujša prometna nesreča. V njej seje ena oseba hudo ranila, Šiiri pa lažje. Na udeleženih vozilih je nastalo za L500.000 tolarjev gmotne ško de. 28-lelni voznik osebnega avtomobila je vozil iz Šentilja proii Sludencam. V blagem levem preglednem ovinku je zapeljal na nasprotni vozni pas v trenutku, koje iz nasprolne smeri pripeljal 35-letni voznik osebnega avtomobila. Slednji kljub umikanju v desno in zaviranju ni mogel preprečili sik)vltcga trčenja. V njem se je 28-íelni voznik huje ranil, dru^ vivnik in t rije pol ni-ki v njegovem vozilu pa so utrpeli lažje poškodbe. Vse so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico, kjer so jih oskrbeli. Meteorno vodo zalila kleti Šoštanj. 17.julija-Vsobolo ob 14,25 je zaradi močnega naliva meteorna voda zalila kletne pros-lore več stanovanjskih hiš v To-polšici in Zavodnjah. Gasilci so meteorno v(x3o i/črpali intičisti-li propast pri mostu, ki ga je naliv zabil. Avto pristal no strehi Šoštanj, n.julija-Slabih 20 minul čez sobotno prvo uro je prišlo do prometne nesreče na regionalni cesti Lokovica-Ciorcnje v naselju Lokovica. VELENJE, Prešernova 1A TEL: 03 8984724 SLOVENJ GRADEC, Celjska 43 TEL: 02 881 2500 HABUENA VOZILA FORD ESCORT 1.6 16V CU. let 93 490.000.00 SIT MERCEDES BENZ A140 CÍ8S5ÍC FUN, 1.00 2.749.000.00 SIT MERCEDES BENZ A140. let. 99 2.100.000.00 SIT HONDA ACCORD Coupe 2.0IE. 1. 98 2.450.000.00 SIT MERCEDES C180 Elegance, let. 00 3.500.000.00 SIT FORD MONDEO 2.0 Wagon Ghla. let. 01 3.300.000.00 SIT aeODNE MOZMOSTI FiKAMCIRAMJA, STABO lA STARO... POOBLAŠČBMA PfíODAJA MOTOCIKLOV APŇIUA ly-letni voznik osebnega avtomobila je izgubil nadzor nad vozilom, zapeljal v desno z v(višča in silovito Irčil v nabrežino. Avto je obstal nasia'hi,hujc ranjenega voznika pa so z reševalnim v(t/iIoni odpeljali v Splošno bolnišnico Celje. Sopleialec potreboval pomoč Solčava, 18. julija - V nedeljo, tik pred iO. uro, je član GRS Celje obvestil regijski center za obveščanje, da je 29-Iel nega sople-zalca iz Velenja med plezanjem vv/hcx3nismeri Male Rinke,zadela skala in potrebujejo pomoč. Dežurna posadka helikopterja Letalske policijsko enote Brnik in člani GRS Celje so ponesrečenca oskrbeli In ga prepeljali na zdravljenje v Ijubljaaski Klinični cen 1er. Gosilci preprečili požar Luč«, 18. julija - Planinec je v nedeljo obvestil lučke gasilce, da je v Podveži, v smeri proti gori Rogatec, opazil požar. Gasilci, ki .so takoj odhiteli na kraj, so ugntwili, da na kurišču sredi gozda brez nadzora g(5rijo lesni odpadki. Ogenj so pogasili in preprečili. da hi se razširil, Po orodje v tuj kontejner Mozirje, 16. julija - V noči na petek je bilo v Moziiju vlomljeno vveč gradbenih kontejnerjev, v kaierih je bilo hranjeno elek-írično orodje. Štiri gradbena podjetja so skupaj oškodovana za okoli miom tolaijev. Spodnji det Macesnikovega p fazu; zgornji je še bistveno večji /n nevarnejši. pomladi zagotovo,« je povedal solčavski i^upan Vojieh Klemenšek. Pravzaprav bi bilo zares neugodno, če nakr^^be ne bi izpeljali. Najprej zaradi rejcev, končno pa ludi zalo, ker jih je papirna vojna že doslej veljala skoraj deset milijonov tolarjev. Nekako skrito očem javnosti, na svoj način pač, so zagoi()vili možnosti za uresničitev morda še pomembnejšega načrta, to pa je izgradnja Sole in vrlca. Lani so namreč od podjetja Iskra Fe-riti odkupili del poslopja nekdanje Sole in pripadajoče /emJjiáče. Poskrlxíli so tudi za idejni pro-jeki, »... zdaj pa smo se vpisali na vrstni red na ministrstvu za šolstvo. Naslednje leto nameravamo /Zagotoviti potrebno doku- mentacijo in opraviti pripravljalna dela, leta 20()6 pa naj bi gradnjo tako želene š^^le in vrlca tudi začeli,« pojasnjuje župan. Županje zadovoljen tudi z minulim delom, kar posebej velja za ČLsUIno napraviî in kotlarno za bio maso v Logarski dolini, preglavice pa mu dela oskiba s pitno vodo. »Ko smo pred leli zgradili ntwvodohram, Macesni-k(3v plaz Se ni grozil, /daj pa najn pov/r(^velike težave. Zalobo-mo kmalu začeli gradili novviv dohram na kmetiji Zgornji Ic-manik, kjer so nam domačini odstopili zcmljtóčc in dwolili gradnjo. Obenem bomo zamenjali preko 50 let stare cevi. Gradili bomo torej nadomestno vodovodno omrežje, prav zato pa bo- mo sredstva dobili iz naslova sanacije plazu,« pojasnjuje Vojteh Klemeni^ek. Bolj prijetna stvar je vsekakor vsiikoietna prireditev »Dnevi turizma na Solčavskem,« ki jo bodo od pelka do nedelje pripra-vih že 12. po vrsti, obenem pa bodo proslavili tudi občinski praznik. Spored priredilev za vse tri dnijc izjemno raznolik, posebna privlačnost pa bo pred-slaviiev nekdanjih in sedanjih navad in običajev na znanih tu-rlsiičnih kmetijah ob panoramski cesti. Odveč golovo ne bo nili ogled lovske in gobarske raz-.siave ter razstav ročnih del in domačih jedi. Špor I a. razvedrila in di^hrot tudi ne bo manjkalo. ■ jp Plazovi v Zavodnjah Vsoboto, 17. julija,jc krajevse-vcrozahodncm obrobju Šaleške doline zajelo hudo neurje z močnim nalivom. Nad Zavodnja-mi je več kot uro lrajaj(3Č naliv povzročil ludi precej Žkode. Utrgalo seje namreč več manjših plazov, pod cesto, ki pelje h kmetiji Jožcla Ročnika (p. d. Pot(^nik), pa je velika količina vode spro/iJa ol'isežen phiz, tako daje poleg Uv kalne ceste v nevarn("«ii ludi ma-glstralna cesta ŠoSianj-i'ma na K(5roškem. Zemljišče, prepojeno z vodo, je začelo drseli v noči s sobote na nedeljo, zaradi na-močenosti lerena pa je možno, da bo plaz drsel .šc naprej. Cesia do kmetije Ročnikovih je zdaj zavarovana oziroma označena le z optv/orilnimi irakovi, čimprej pa se bo ireba lotili lemeljite sanacije lega plazu> da ne bo Šc večje nesreče. Hud miliv je sprožil ludi drsenje zemljišča p(xl Športnim igri.^Čem v Zavodnjah, kjer je osrednji zbiralnik meteornih voda in kanalizacije za središče Zavodenj. Zemljo okoli lega zbiralnika je voda popolnoma sprala, tako da je zbiralnik ostal oziroma obvisel domala v zraku. Seveda se bckdo morali v Zavotlnjah čimprej lotiti ludi sanacije le težave, po besedah predsednika Krajevne .skupnmli Zavodnjc Tt> neta Potočnika pa so že pričeli aklivnosti, da bi zares hitro odpravili posicxlice sobotnega neurja. ■ DK P/az pri Ročnikovih in pri zbirainiku pod športnim igriščem v Zavodnjah Preveč alg le en dan CiaiiohakLorijo v Velenjskem jezeru razpadajo - l^rekomerna kolieiiia alg je bila opazna le en úm Velenjf, 14. julija - Slanje v Velenjskem jezeru se izboljšuje. Potem, ko so z Inštituta za ekološke raziskave ERlCo Velenje Mestno občino obvestili o mikrobioloških spremembah v njem, od lam pa kopalcem sporočili, dii stanje vode v jezeru ne ustreza kopalnim normativom (kopanje v njem pa je na lastno odgovornost, o čemer pričajo <'>pozorilne table), so ponovno izvedli dodatne raziskave in vzeli vzorce na veČ mestih, lako na površini kot v globini. Ugotovili so, da alge (cianobaklerije), ki so se za en dan prejšnji leden pojavile v večji količini, razpadajo, stanje se izboljšuje in umirja. Pri tem poudarjajo, da gre za povsem normalen pojav, ki se pojavlja v vseh vodah, pri čemer Velenjsko jezero ni nobena izjema. Ljudi vseeno napra^ajo, naj ne hranijo živali v in na jezeru, predvsem ptičev, saj s tem razmah alg le Se spodbujajo. ■ mkp SPORT IN REKREACIJA Nogometni ligaši sredi priprav ^K Siiiailno: IVIilan Diuimíť sťslHvIía inusivo NogomciHsi SmarlncgHscvso-holo (xJigrale prve lekme v pri-pravljalacm obdobju. Sodclova-liso na lurniiju v Siar,^, kjer je rtK^levigraloposkrajSikncm Času. V prvi lekmi so premagali domačine 7 2:0, v drugi so s Irel-jeligaàem Pohorjem igri^Ji 0:0, ickmcî pa pocnajsimcirovkali r/-guhili. po porazu z velenjskim Rudarjem z 0:1 pa so na koncu i«vojili 3. mesto. Na lem lurnirju je novi irener Milan DjuroviČ imel prilo^.nasl ocenili, na kalere igralce lahko računa v novem prvenstvu. Prvič ,so bili med njimi ludi nogometaši, ki jiii je Žmarčanom pripravljen posodili ccljski Publikum, Odločiiev je seveda v rokah tre- neija, ki se bo moral v kratkem odločili za ("jgrodje ekipe. V lem lednu so odigrali iri prijalelj-ske lekme z nasprotniki na slovenskem in avstrijskem Ko-ro?>kem. Poleg legii mora vcxistvo kluba zagotovili finančne p(")goje, pri č-emer je situacija kritična. Sponzorjev' (še) ni in lahko se zgodi, da ne bodo mogli igrali niti v drugi ligi. ■ jQnko Goričnlk !\lv Kiidar: /(kij s koprom in Dravogradom Nogometa-^i Rudarja nadalju-jepripravc na začetek prvenstva v drugi ligi. /nano je, da so mc'^ivo pred začeijiom priprav zapu.s{ili Bdo pričeli ob 18.0n. ■ vos OsUijajo v Irclji ligi Nogometaši Šofiianja po prepričljivi zmagi v severni skupini tretje lige in dodalnih kvalillka-cijah vendarle ne b(^do nastopali v drugi ligi. /anjo v klubu niso dobili ustrezne licence, zato bodo ludi leu^iekjiiiwali v iretji ligi, ki pa bo po novem razdeljena le v vzhodno in zahodno skupino. Priprave na novo sezono so začeli v pojiedeijek, njihov novi trener pa je Andrej < jor^k. Žreb za novo prvenstvo v treljili ligiiii so opravili v torek zvečer na Ptuju. nasprotnike za predvidene pripravljalne tekme pa v Sof^la-nju še iSčejíx mjp Rekordna udeležba na 8. vzponu Kolosiirski kliil) [«Inorijiin Velenje je v ruuleljo, 18. julija. prir(Hlil 8. kolesarski vzpon od Popolsiee \ /avodnje, ki je niinil v znamenju rekordiie udeležbe 250 kolesarjev i/ vsefi koncev Slo\enije. od ilalijanske do madžarske niejíí Lani je rekord podalj^ne pn^ge píKíavil domačin Damijan Rcz-man, med Aeaskami je bila najhitrejša Maja Drev.članica Druitva /a rekreacijo (lorenje. Na deset kilometrov dolgi progi, ki se vzpne za dobrih 44.^ m višinske razlike, si jih prispevali številni donalorji. Na sploh si je prireditev utrdila sloves v koledarj u množičnih kolesarskih tekem. Pa ludi pom^xi s strani domače, velenjske športne zveze, zdravîîlvcnega doma in policije je vredno vse pohvale. Pomoči nc odrečejo ludi Številni drugi, od lokalne televizije in ča.sopisovdo radijskih postaj. Veliko priiipevajolcrme Topolšiea, pa Ciklo i^ort Velenje, kolesarska trgovina Novak Zalcc. Gostišče pri Vidi... Izreden je prispevek kolc.sarske trgovine Unii-port iz Velenja, kije Šestič zapored podarila gt^rsko kolo. Letos je bila sreča naklonjena enemu izmed jiajmlajših kolesarjev na vzpona Sara.Iečnikiz Idrije je izžrebala osemletnega Benjamina Razbornika iz Srcdnje-gii Doliča, kije poslal lastnik gorskega kolesa ugledne znamke Scott. Nagrade soše dobili: Bla:^ Creč in Ur.ška Bizjak za najstarejša kolesarja, Uroš Vcnta za najmlajšega, najštevilčnejša eld-pa Društvo za rekreacijo Gore- Bauer (Bauer) 22:(J8. Matej Fi-jtivk (KK Rogla) 11:52, 3. Blaz Boršlnak (KK Energija) 26:32: Ri(do30let): 1. Dejan Vračič fl'BP Lenari) 21:39 (nov rekord proge), 2. Mario Vračič (KK Postojna) 22:31,3. Daniel Vipave (KK Rogla) 32:CI7: «i»rska komo izvlekli^ venstvo nemoteno in da bi igralcem zagotovili lanovno, kar si zaslužijo. Nekak<^ smo bílí pi^rinjeni v težave, ampak m Is-lim, da se bomo izvlekli.« iP Miadi igralci zavzeto vadijo, moštvo pa bo izbral trener Slavje Zagarstva Mazej Hazarski klub malega nogometa je v soboto pripravil zanimiv turnir z lepimi nagradami. Nastopiloje 14ekip, izpredtek-movalnih skupin pa so se v pol-llnale uvrslile (tool Bar iz Velenja, Zeus Spori i/ Celja, domači KMN Nazarje in Žagar-stvo Mazej, v slednji pa so bili igralci, ki sicer sestavljajo ok^wt-je slovenske rcprezeniancc v malem nogomelu. Na koncu so sicer zmagali, vendar pol do pokala in 200.000 tolarjev denarne nagrade ni bila lahka. Vpolfi-nalu so po i?idu 0:0 .šele po kazenskih strelih izločili G ool Bar, v drugem polfinalu pa je KMN Nazarje ugnal Zeus Spori z 2:1. Velenjska ekipa je bila v tekmi za 3. mesios3:1 boljša od Celjanov, Žagarstv<^ Mazej pa je v finalni tekmi preinagalo domačine z l:t). Za najboljšega igralca so izbrali Denisa Dclamejo iz KMN Nazarje. ■ JP Velenicani proti vrhu Konjeniški klub Buieko z VeniŠ je od petka do nedelje izvedel četrto lekjnozaslovcnski pokal v preskakovanju zaprek. V zelo dobrih vremeaskih in ostalih po gojih je nastopilo 220 konj, vrhunca prireditve pa sta bili po-kiilni tekmi mladincev in članov. Pri mladincih jc zmagal Gašper Kolar iz Žalca, drugo in tretje me.sto pa sla pripadli Kaji Zon-ta in Žigi Sernecu iz Velenja. Kaja Aonia se je s tokratnim drugim mestom prebila na tretje mesto vskupni razvrstitvi slovenskega pokala. Prav lako zanimiva je bila članska tekma. D<^slcj skupno vodilni Primož Rileij (KK Gany-med Žalec) seje uvrstil šclc na sedmo mesio in v skupni razvr-siiivi zdrsnil s prvega na čeirio, vodsivo po štirih lekmah pa je prevzel tokratni zmagovalcc Andrej Kučer (KK Gotovlje). Drugo mesto na Venišah je o.svojil Sandi Smolnikar (KK Ježa pri .lei^u) in je drugi ludi v skupnem seštevku, Urh Bauman (KK Velenje) na tretjem pa za njim zamtaja le u>čko. Zadnji dve tekmi za sUwenski pokal bosta v Celju in Mariboru. Na ranču Burger na VeniŠah bo zanimivo ludi lo nedeljo, ko bo tamkajšnji konjeniški klub izvedel še tekmovanje v spretnost ni vožnji s kočijami, ludi na državni ravni. V veliki vročini ]e kar nekaj konjev odpovedalo posiuinost, ostali pa so se izkazaii z dobrimi in vrhunskimi nastopi 22. julija 2004 Matjažu Borovniku štiri zlate medalje in državni rekord, ekipno tretji Začela so se Iclosiija piwenslva Sk)Voiiije v 50 m bazenili. V Mariboru je 17. in 18. 7.2004 potekalo (li žavno prvenstvo mlajših dečkov in mlajših (kîklic Na dvodnevnem posamičnem in ekipnem tekmovanju se je zbrali^ 253 najmlaj.^ih plavalcev in plavftlk i/ 19 slovenskih klubov. Med njimi ludi 15 plavalcev Pkivalncga kluba Velenje. Nap<»v«di o !)ri pripravljenosti vťlenjskih phivakev so s« uresničile. Dosegli so ixvrstne re/ultah* in uvrstitve ter v ekipnem vrsinem redu osvojili iret* je mesto. I^kipno uvrstitev so določili tHko« da so v vsaki disciplini upoštevali po tri najboljše plaviiice posameznega kluba. V zgodovini kluba je to doslej (v 50 m bu/enib), v tej kategoriji« najboljša uvrstitev. Pako so ponovili uvrstitev U letošnjega zimskega državnega prvenstva. V MarilKiru .so plavalci osvojili skupno 10 medalj, od tega 5 /.latib, 3 srelirne in 2 bronasti. K uj^ledu slovenskega plavanja so tako ponovno pri-pomouli t^di velenjski plavalci. Junak ekipe je bil Matja/. Bo-rovnik. Osvojil je štiri naslove dr^avnef^a prvaka, v disciplini 50 m prosto pa je / rezultatom 28.03 dosegel tudi nov rekord Sloventje iprejsnji jebil pitstav-Ijenželela 1992). Matjaž je tako najuspešnejši plavalec pr* venstva. Odlična je bila tudi štafeta mlajših dečkov, ki je osvojila zlato medaljo. Zelo dobro je plavala tudi Tina (VteŽa. kije osvojila štiri medalje, po svečani podelilvi pokalov Šoštanj -Topolšica s Švicaili Na .sedežu evropske odbojkarske zveze so opravili žreb za lelo§nje evropske (jokale. »Slovenski prvak SoSianj Topolšica se bo za vstop v celrtťinale pomeril s švicarsko C*oncordio in /magwalcema dveh kvali-likacijskih skupin: veni bodo predstavniki Bih. Makedonije, (írčije in Cipra, v drugi pa Belorusije, Turčije, Hrvaške in Fiaske. Skornšek în Rotovník ne bosta kandidirala Šoštanj - Volilna skupSčina Šporlnc zveze Šošlanj bo 24. avgusla. Skupščino sestavljajo predstavniki vseh asemnajstih Članih zveze. Kol Sla napovedala dosedanji predsednik zveze Drago Skornšek in podpredsednik Bojan Rotov-nik, ne bosia veí kandidirala za funkcije v zvezi. Kandidacijski postopki /a izvolitev novega vodstva ^pon-nc7yc7.c Soj>tanjsosc pričeli 16. junijaj rajali pa bodo vse do skup^ine 24. avgusta. najboljšim trem ekipam je bilo veselje in sreča med velenjskimi plavalci nepopisno. V vodi se je veselila celotna ekipa (eni m prosto: 4. Malja? Borovnik 1:03.24, 15. Jan Verdnik 1:10.61; 400 m prosto: 20. Žiga Hudournik 5:18.93; 50 m prs- Matjaž Borovnik (levo) s trenerjem Urošem Pristanom kar v oblačilih), trenerja Vera Pandža in Uroš Prislan ter pred.se d nik kluba, Marko Primožič, Re/iillall (iivrslitve snje evropsko košarkarsko prvenstvo za mlajše člane do 20 let, na katerem ljubitelji košarke pričakujejovidnovliv go mladih slovenskih košarkarjev. Generacija 9 igralcev, rojenih 1984 in mlajših, je iiyemno nadarjena in se je v mlajših selekcijah že izkazala na velikih leknKwanjih, nekateri med njimi pa se že uveljavljajo v zelo močnih moštvih, tudivcvropski ligi. Slovenska košarkarska zveza je tokrat gostoljubje med pripravami prvič zaupala nazarskim košarkarjem, ki so svojo nalogo skupaj z ostalimi gostitelji izvrstno opravili. Mlade košarkarje so najprej gostili na prvem delu enotedenskih priprav, natek, ki jc seveda budno spremljaj delo s"vo-jih dveh sinov Erazma in Do-mna. Na tribunah so glcdalci videli tudi Znanega hrVa§kega tre-neija Jasmina Repešo in še precej drugih znanih obrazov. Izidi prijateljskih tekem niso najpomembnejši, pravo vrednost bo treba pokazati od jutri naprej, na^a reprezentanca pa napoveduje uvrstitev vsaj do 5. mesla, ki Še vodi na svetovno prvenstvo prihodnje leto v Argentini. Zadovoljstvo 7 vsem je izrazil tudi direktor mlajSih slovenskih reprezentanc Ione Kruni|). Ta generacija je že osvojila srebrno medaljo na mladinskem evrop- ni inv mednarodni klubski in reprezentančni konkurenci. Žalv Brnu med njimi ne bo Saša Vu-jačiča. .«ucer nc«ilca igre, ki ima obveznosti do svojega novegû kluba v ligi NBA. Vseeno imamo odlične igralce in glede na odlične pogoje, ki smo jih imeli tukaj, s Če^ke pričakujem ugodne novice. V Nazarje se bomo vsekakor Še vrnili, nekoč tudi z mi^ko člansko reprezentanco.« Slovenska reprezentanca bo od jutri naprej po vrsti igrala z Grčijo, Ukrajino in Bclorusijo, po ponedeljkovem premoru pa Se z Litvo ter Srbijo in Cmo go ro. mjp ESOTECH Družba ESOTECH, d. á, iz Velenja vabi k sodelovanju kandidate za več delovnih mest Ce želite izpolniti svoje strokovne màicfje na strojno tehnološkem področju v sodobnem in perspektivnem podjetju, potem vês vabimo, da se prijavite na sledeči razpis: 1. Razpis za delovno mesto STROJNI TEHNIK Nudimo vam kreativno delo na področiu storitev v energetiki In na ekoloških projektih ( hidro In termoelektrarne, kotláme..) Oelavniški In mon-ta^lh delih. Zaieljena so znanja In Izkušnje Iz področja cevarskih instafa-cijsklh del, niso pa pogoj. Strojni tehniki imajo možnost razvoja v smereh: a) VODJA STROJNIK DEL vodenja In oranizaci|e strojnih del, kjer nudimo možnost opravljanja strokovnega izpita strojne stroke po zakonu o gradiM objektov. Razvoj In specializacija na področju montažnih del energetskih, tehnoloških In ekoloških projektov b) CEVAR SPECIALIST ( MOJSTER), z občutkom za izometrljo ( potek trase) v prostoru-koorinatnem sistemu, obvladovanje pravil tehničnega risanja, osnovno poznavanje pravil tehničnega risanja, krojenja cevi, Izdelave cevnih htač, odcepov, priključkov, montažo fazonskih cevnih kosov, oĎiadovanje pnprave za izdelavo zvarnih robov C) INSTALATER SPECIALIST ( MOJSTER) na področju energetskih jndu-sirijskih tehnoloških Instalacij ( ekološki, procesni, industrijski projekti, vročevodi, toplovodi plinovodi, cevnimi razvodi, gradbene instalacije...) poznavanje dela z kovlnskiml,( čmlmi In nerjavnimf materiali), barvnimi kovinami in plastičnimi masami.... d) VARILNI TEHNOLOG -NADZORNIK na področju zahtevnih tehnoloških del, kateremu nudimo specializacijo po programu evropsfû varilski tehnolog/specialist (EWT), O23roma evropski varilski inženir (EWE) 2. Razpis za delomo mesto KJUČAVN1ČAR Nudimo vam kreativno delo na področju storitev v energetiki, projekdli v ekologiji ( hidro In termoelektrarne, kotlarne..) delavniškl In montažnih delih. Zaželjena so ^anja In izkušnje iz področja cevarskih instalacijskih deL niso pa pogoj. Ključavničarji Imajo možnost razvoja v smereh; a) KUUĆAVNIČAR - ELEKTKO VARILEC Splošna ključavničarska dela v delavnici in na montaži, elementi jel^enih konstrukcij, podporja In obešala cevnih sistemov, kanalov večjuh dimenzij ( nad 1000 mm), podestov , stopnic, elementov uansportnih naprav, poznavanje strojnih elementov In načinov montaže ( ležaji, gredi prenosi..), obvladovanje osnovnega varjenja konstrukcij s sposobnostjo doseganja certifikata na kotnem zvaru b) CEVAR, z občulkom za Izometrijo ( potek trase) v prostom-koordinat-nem sistemu, osnovno poznavanje pravil tehničnega risanja, krojenja cevi, Izdelavo cevnih hlač, odcepov, priključkov, montažo fazonskih cevnih kosov, obvladovanje priprave za Izdelavo zvamih robov 3. Razpis za deiomo mesto VARILEC ZAČETNIK Od kandidatov pričakujemo Interes za varilska montažna dela, zlasti na cevnih sistemih. Predhodnega izhodiščnega znanja. Izkušenj in celo stopnje In smeri šolske izobrazbe posebej ne zahtevamo, zaželjene pa so dosedanje l^ušnje In izobrazba kovinarske in trojne stroke. Iz naših Izktišenj |e za uspesrtega vdrllca potrebno: - volja do spajanja materialov kot dejavnosti, ki {e prisotna v vseh področjih človeške civilizacije, - zadovoljstvo ob dobro zavarjenem zvaru, - samokrfdčnost, pripravljenost na usposabljanje in konstruktiven pozitiven odnos do kritičnih ocen presojevalcev kakovosti, ki omogoča razvoj do specialista, • psihofizične sposobnosti (dober vid, mirna roka^ vztrajnost v manj ugodnih položajih drže telesa, Izpostavljenost na manj ugodne klimatske razmere). V naši lastni varilni šoli nudimo Izbranim kandidatom: • usposabljanje, trening, izobraževanje in cerlificiranje (atestiranje) po varilnih postopkih TI6, REO, MIG/MAG na sodobni varilni opremi z osnovnimi In leglranlml materiali), • specializacijo po kombiniranem postopku varjenja TIG in REO na osnovnih konstrukcijskih Jeklih, na temperaturno odpomih jeklih termoenergetskih objektov, legiranih jeklih, ekoloških, industrijskih, hldn^-energetskih projektov in tehnoloških instalacij, - seznanjanje In uvedbo v Iskani In vse bolj spoštovani poklic VARILEC V STORITVENIH PROCESIH, ki na področju EUROPSKE SKUPNOSTI dosega v primerjavi s primerijlviml in sorodnimi pokiici bistveno večje plačilne razrede. Delovna mesta se razpisujejo za nedoločen in določen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z Qokeziíí o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po ot)jdvl razpisa k sodelovanju na naslov: ESOTECH. d. d, Kadrovsi(a stužt)a. Pre-loška cesta 1,2320 Velenje. Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 15 dneli po opravljenem izbom. OBVESCEVALEC KINO VELENJE v hotelu paka KKISTI SOV inSiJOiN (drama) Režija: Mel Gibson Vloge: James Caviezel, Monica Belíucci Dolžina: 127 minul Petek, 217., ob 2QM Heć8li9.2U.. Obrno Pof\eíieli€k.2$.7..ob20.30 Jorek,27.7,.ob20M SretSd.28.7., ob2Q.30' Film pnkazuje zadnjih dvanajst urživije-nia Jezusa iz Mazareta. Uvodni prizor prikazuje vrt oljk. kamor se |e Jezus zaíekeí po zadnji večerji» da bi molil. Jezus se upira hudičevim skušn|avam. Juda lèka-njot ga je Izdaf, Jezusa primejo fn da od-peljeio v Jeruzalem, kjer ga obtožijo bo-gokletstva. 2a[o je obsojen na smrt. Pri-pel|e|o ga pred Ponci]a Pilata, kateremu poveijo za obsodbo. Ker se je zbal političnih konfliktov, je zadevo prepusti' kra-[[u Herodu. Herod nato vrne Jezusa Pilatu. ki da ljudstvu rnožnosl, da izberejo med Jezusom in razbojnikom Barabo. Množica se odloČi, da cpustijo slednjega... SCOOliV-DOO 2: POŠ ASTI !\A PKOSTOSTI (dai^nska akcijska komedija) Reaja: R^ Gosnell Vloge: Freddie Phnze Jr.. Sarah Michelle Geilar, Matthew Lillard in Unda CardellinI Dolžina: 90 minul Petek. 23X, ob mo $obot9.24.7., ob 18.00 V tej novf pustolovščini se Scooby in ostali člani Skrivnosti d.d. spopadejo s skrivnostnim zamaskiranim lopovom, ki načrtuie zavzetje mesta Frajersko s strojem, ki ustvarja poàasii, kot so Plerodsk-tllov duh. duh črrtega viteza in 10.000 vottni duh. Na poti jim stoji še nel^xosna poročevalka Heather Jasper-Howe), na pomoč pa jim pnstetčl tuji muzejski skrt> nik Patrick Wisely. .. wii.BiR Sli iio(;i: UBITI (čma komedija) Re?ija:Lone Scherfíg Vloge: Jamie Sives, Adrian RawHns Dolžina: 111 minut Petek. 23.7.. ob 22.30 Harbour le stežka skrbi za svojega samomorilskega brata Wiibuna. 2ato ga prisilj, da se preseli nad starinarnico k^ jo vodi po očetovi smrti. Takoga ima na očeh. Nekoč pa se v starinarnici pojavi Alice, mati samohranilka z mlado hčerko Mary, ki pogosto prodaja knjige, ki jih pacienti pustijo vbolnišnicikjerdela. Aii-ce kar dobro obrne na glavo življenje obeh bratov. Medtem, ko se Hartx)ur za-liubi v Alice pa je Mary zek) všeč Wi'bur-ju... ^loji: /iMJi;[\Ji; BKi;/ !vii:i\M {df3ma) Režija: Isabel Coixet Vloge: Sarah Pofley. Mark Ruitalo Dolžina: 106 minut Nedelja, 25.7..ob 20.30 i^n je 23-letna mama dveh ličera, ki živi 2 možem brez službe, depresivno mamo in očetom, kt je zadnjih deset ^ preživel v zapom. Dela kot čistiika na univerzi, ki si je sama nikoli ni mogla prrvoščiti. 2 družino živi v prikolici na maminem vrtu. Nekega dne pa ji zdravnik pove. da ima zaradi raka samo èe dva meseca življenja. Tega nikomur ne pove, odoči pa se. da bo v tem času naredila vse. č-esarji doslej v živijenju ni uspelo. Svlje-nje se ji tako popohc^a odpre in prc4i njenemu koncu se poda žeto pogumno WIlJUKSKIIOCi; UBITI (komična drama) Pelek. 23.7.. ot 19.00 Sobota, 24.7., ob 19.20 Nedelja. 25,7^ ob 20.00, Ponedeljek. 26. 7,, ob 20.00 Torek. 27. 7.. ob 20.00 ^loji; /iviji<;i\jK BKi;/ Mmv, (drama) Petek. 23.7..ob 21.0 Sobota. 24.7^ ob 2130 SCOOBV-DO» 2: IM)S \STI I\A PROSTOSTI Kino nogroiuje naročníke Našega caso Izžrebali smo: Ivanka Novak, Gregorčičeva 16. Vrenje. Marta Kodrun, Za-vodnje 2 b, Šoštanj, Marinko Mandič. Oušana Kvedra 7, Velenje (pustolovski film) Sobota.24.7.,ob î7.30(Otroškamalj-neja) Nedelja, 25.7.. ob 17,30 (Otnjška matineja) Rezervacij vstopnic ne sprejernamol Vstopnice [aliko kuprte v předprodali. Informacije o predstavah: 898 24 91. js^Uim CEUE Gosposko vlicû 7 Tél.: 03/490*03«36 www.xn>d« dard). Cena po dogovoru. GSM: 031/838-516. VEČ parcel, za gradnjo hiš, velikosti cca. 850 m2» na čudoviti lokaciji v Gaberkah. ugodno prodam. GSM: 041/299-919. ZELO lepo, popolnoma prenovljeno, trisobno stanovanje v centru Velenja, prodam. GSM 041/299-919. NOVO, nevsëjeno, dvodružinsko hišo v Mozirju, prodam. GSM: 040/876-633. NOVEJŠO dvodruSnsko hišo, s 4500 m2 zemlje, na odlični lokaciji, v Radmirju, prodam. GSM: 040/876-633. KUPIM hišo v Velenju z mestno CK, do 26 MIO/SIT GSM: 041y299-919. NAJAMEM IŠČEM sobo v bloku ali hiši s uporabo sanitarij, brez kuhinje za ceno 25.000,00 sit, skupaj z vsemi stroški in ddv. GSM 031/795-081. tiHIE^^H AKVARU.starSlet,801.,zvso dodatno opremo, z veliko zdravih ribic In vodnih rastlin, magmatskimi k^niter20l dodatnim akvarijem (za nbice med čiščenjem), ter veliko akvaristične literature, ribje hrane in tekočine za pripravo akvarijske vode prodam za samo 40.000,00 SIT (Odhajam na študij). Telefon 03/5866-075 afl 031/805-742. MLIN za sadje, nov, ugodno prodam. Telefon 03/5718-282 ali GSM: 041/818-899. VEČ brusilnili strojev za tračne žage ;^odam. Telefon 5892-335. BALKONSKA vrata z oknom, kvaliteten les, staro 10 let, dvojna zasteklitev, brez štokov, brezhibno, okovje in zapiranje, prodam za simbolično ceno 5.000,00 Sil Gsm: 040/38-58-98 ali 031/213-044. UGODNO prodani malo rabljen Or-birak za 10.000,00 sil GSM 031/338-841. MOŠKO kolo Rog Mountain (18 Shimano prestav) za 8000 SlTIn dekliško / žensko kolo Douglas (18 Shimano prestav), za 8000 Siï. Oba kolesa zelo malo vožena - v kompletu prodamzaUOOO SIT GSM: 041 222-532. JABOLČNIK, slivovo žganje in Nebíčko, prodam, GSM: 041/344-883. miL PRODAJA nesnic bo 25. juija od 8. do 8.30 ure v Šaleku, Telefon 02/87-61-202. JAGENČKE, lahko tudi očiščene, prodam. Po dogovoru možna dostava. GSM: 041/711-333. DVE telici, čmo-beli, breji 8 in 6 mesecev, 1er slvo-rjavo telico, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 583-11-31. g itoSÉmiň O M A ^Vedeževanje 24 ur 0904417 l/C KOMUNALNO POCUETJE VELENJE d0.a 3320 VMr^ POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci. oĎveióamo vas. da je let. : 112 rezenňrana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko Številko pokličite SAMO V NUjm PRIMBRIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč, f^ovore na tej števiilč snemamo. Zd informacije v zvezi z reševalno službo ktičite na telê-fonsko številko 8995-47$, dežurno službo pa nd 8995-445. Zobozdravniki: 24. julija In 25. julija -Andreja Am- brose, dr stom., delo opravlja v zasebni zobni ordinaciji, Cesta Bratov Mravljakov 13, Velenje od 8. do 12. ure. LekartM v Velenjo: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drîavnih praz-nitóh je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Vet^Biorska postajo Sostonj: Od 23. julija do 25. julija - UfOan Hrušovar, dr. vet. med., gsm: 041/667-040; od 26. julija do 29. julija - Simon Miklavžin, dr. vet, med., gsm 041/633-676, GIBANJE PREBIVALSTVA Telefon: 03/891 91 53, 03/891 91 54 GSM: 031/041 390138, 031 375 041 J V nci.sVi Siva si sc vpisal, čas ne Ihj ie več izbrisal in čeprav spokojno spiš. z mini kah^r pwj Živiš. ZAHVALA Oh boječi izgubi nagega dragega IVANA MOŠNIKA 26.12.1935 - 18. 7. 2004 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodclavccm in znanccm, ki sto ga posprcmUi na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maSe in nam izrekli globoko sožalje. Posebna zahvala velja posebnemu zavodu Us ar, gospodu Rusu, dr. med.» Premogovniku Velenje, govorniku in pcvccm. Vi>lohoki žalosti vsi njef^ovi www.nascas.si A- Praz.nine, ki ostaja, se ne da nadomeslili... ZAHVALA Ob i/gubi našega dragega moža, o^eta in dedija v v FRANCA ROŽICA iz Konovega, Trubarjeva 13 1927 - 2004 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sle nam v teh (ežkih trenutkih slali ob sirani in ste ga imeli radi. Vgfitlmki žalosti: îfim Alojzija, hči Darinka in sin Franci z drnžinania l^rovna enota Velei^ Poroke: Martin Rosenjsk In h/ica Bon^vnik. oba Iz Velerja, Piešivec 77; DavkJ Koren in Simona Borovnik, oba iz Velenja. Ljuti-liansKa22a Zlata poroka: Frančišek in Frančiška (Meter Cesta 1)^9, Velenje Smrti: Terezija Hnbovšek, rojera 1920, Šmartno ob Paki, Paška vas 27 b: Edvard ŠmkJ, rojen 1926, Šenčur pri Cd ju, Do-bje pri Planini 18; Milisav Stojiljkovic, rojen 1947, Loče, Šolska ulica 4; Stanislav Nagfe rojen 1936, Zreče. Breg 11 ; Ivan Mošnik, rojen 1935, Čopova 10 Lc kam naj svojo ixiî izli jem? Le komu du Sr) naj od pit: m, h kaní naslonim naj glavo, le komu naj podam tvka V SPOMIN Minilo je leto, odkar je za vedno zaspala naSa draga MARIJA DRAGAR 8.5.1930 • 15. 7.2003 iz VcJenja I Ivala vsem, ki postojite ob njenem grobu! I Ivala za prižgano lučko ali drobno rožico. '/altýwi : ntftzJoig in sin Rinnan ter sestri Stanislava in fani z družinama. V SPOMIN Danes, 22. julija minevata 2 leti. txlkar nas je zapustil dragi mož, oče stari oČe in pradedek AVGUST KOVAČIČ Žo dve leti v grobu spiš, a v našiJi si'ciJi ša ž/V/á. Zdaj wže Tvoj gtvb krasijo in svačko 77 v p\ - Najboljši l^hísivřarii Mojca Krafne Cíalviríki gíLsiIci sn spel gasili! A lokrnl. na sa\'o. nc požara, temveč ?:cjo in radíwcdnost vseh ti-slih. ki s<) v nedeljo i:cloIj videli iradidonaliîi, dcscii Pra>:nik želve in kruha. Vreme je bilo Uik5n<% kol hi ga naročili, in igre so se odvijale po naCriih. Kol vsako !elo so organi/a!oi]Í iaki>ncohiCaje lahko prlkiizova-liSc najmftnj naslednjih Jcscilct. A jc v^cno izgledalo prcxj zahtevno, zalo so nekoliko mlajši poka/ali, kako se i^iio miaii na stroj. Da bi res prika7ali pravo razpoloi^cnje. so dogajanje po-jxíslrile pevke (îabcrSkcga cve-la in mladi harmonikarji Tako je bilo namreč včasih - >^elev je biJa praznik, ki seje vedno začel A tekmovalci so ludi lo obrnili sebi v prid- nekateri so /vezane snope okrasili z marjeticami. Res l^kixla, da sodniki niso ocenjevali umetniškega viisal Po končanem lekmovalnem delu, ki je trajal približno dve uri, sose lačni in žejni tekmovalci in gledalci odšli okrepčat. Skupaj smo čakali na razmasi lev rezuliaiov, Kmalu je bilo znano: v se^^levku vseh Starejši vaški fantje in dekleta so obujali spo m/ne in se (udi Icios i^ipravili ickmovanjc v?eivi. vezanju sm^iW, spravljanju snopov v kozolec in leku sl;imnaiih piijaccv. listi, ki so nekoč ?ilo mlatili na roke, so radovednim mtK^?icem pokazali, kako sc to dela! Videli je bilo, da imajo dovolj moči, da bodo speljem in z njim tudi končal. Delo tekmovalnih ekip tokrat seveda ni bilo tako nap^^rno, kot bi bila "prava žeiev", je bilo pa ziilo loliko bolj zabavno. Le ena le>:ava je bila; med řiiom se je skrivalo, verjetno tudi zaradi letošnjega Čudnega vrej:iena, do sli zelenja, ki tja siccr ne spada. na deto" pripeljati kar s kočijo iger je zmagala ekipa iz PleSiv-ca, drugo mesto sije prisvojila ekipa C*irkovc, tretji pa so bili domačini, (iaberčani. lekm o vale so ekipe iz Skal, Zibike, Bevč in CirćL^ke Ciore. Kol nam jc povedal predsednik pripravljalnega odbora Junkc» Zificer, domačini z rezultatom nikakor niso nezadovoljni. Prej nasprotno; veseli so, da niso zmagali, »... Ixxlo vs;íj v prihodnjih letih druge ekipe rade priSle«. Ne vem. če bi se s tem čLsto strinjale tekmovalke in lekmcjvalci, ki .so sc na vso moč trudili delati čim hitreje in Čim bolj korektno Praznik želve in kruha toivj ostaja. »Seveda bo,« je rekel prctl-scdnik gasilcev, Karel Judež, »na.slednje leto se bo pri gasilskemu d(^mu v (îaberkah dogajalo íe več-kot leios.« Poleg pravnika žctvu in kruha, ki je zdaj žc lej'îo utečen, gasilci pričakujejo nakup nove cisterne, Ib bo spet veselo! Polnjenje slamnatega moža nI najbolj prijetno za tistega, ki ga "napolnijo", saj »pika In se kadi». Kdo ve, morda se bo tudi pri-iiodnje leto dogajglo toliko za- nimivega, kol seje letos. Na gatcm srcčelovu je bilo skoraj 14IHI dobitkov, pa tudi gospodinje so pripravile goro peciva in drugih dobrot. Najbolj mamlji- Sladke dobrote domačih gospodinj so šle dobro v prodajo in v želodec va med njimi je bila lorlasíolo-graťijo iz letoî^njega gasilskega koledarja. In ker je bil praznik ravno de&clič, so v dvorani gasilskega doma pripra\'ili Se raz.sta-vo kmečkega orodja in de.setih let Žetve v slikah. Lansko leto jc prireditev obiskalo okoli 800 ljudi, zalo so gasilci podobnoi^tevilko pričakovali ludi letos. Bili so prijetno presenečeni, ko jih je prišlo nekaj več kol lOOt). Ansambel (îamsi, ki je napraziiiku žetve in kruha nastopil že ireljič.je pričel igrali ob pol scstih in vztrajal do poln^'iči-Z njimi je vzlrajalo tudi nekaj ljudi, čeprav se je /večer hitro ohladilo, pa tudi kralek i/pad elektrike na odru je odgnal nekaj obiskovalcev. Pa nič zato. Končni rezultat: vsi zadovoljni-(No, razen mogoče listih, ki jih je naslednji dan čakala proslo-vt)ljna paspravljalna akcija), Vaške igre pod ž V ŠniailiuMii ol) Paki poskrl)cli /a prijeliio popoldne M/7ena Hrstič - Planine Šmartno oh PakL 1 K. Julija - Turi.slično društvo je v nedeljo popoldnev kraju pripravilo vaške igre,gasilsko drušivo pa veliko vrtno veselico s (^uki. Družno so poskrbeli za prijetno popoldne. Enkrat letno sc v različnih spretnostih na igrah spiiprimejo ekipe vaških skupnosti. Teh je v Smartnem ob Paki desel./a letošnje igre seje prijavilo Sest Sonce /e tako žgaio, da Je bilo še gledati napor. Prijavljene ekipe vaških skupnosti se vročini niso dale. ekip iz sestih vaških skupnosti: Podgore, ( iavc. (nwnja, Pa^kc vasi,Šmarlnega ob Paki in Slatin. )'Vsaka ekipa šteje pet čla-nav..ra, malo manjka je pri- padla ekipi Slatin in Se malo manjša ekipi (lorciija. Bilo je vroče. Igre so se odvijale pod žgočim soncem. Znoj je tekel. S tckmovalccv in gledalcev. Slednji so bili malo na SO. noč ob jezeru 23 In 24. julij - VELENJSKO JEZERO bots so.oo Program miajâe od 17. do 20. ure «-H, DAMJANA GOLAVSEK ' VSTOPNINE NI! fire~n'eia>n~sihia»w~(flnognjemet I Zdenko Ramšak: »Letos se je prijavilo le Šest ekip.« boljšem. Lahko so bili pri miru. Dodatno pa so za dvigtcm- pci atuie pi>ski lx;li C'uki, A potem se jc sonce že oddaljevalo od Smartncga ob Paki. Takšne moči kot takral, ko so začenjali igre, ni vcč imelo. Nobena ležava ni bilo zdržali dolgo v nedeljsko noč. ■