PROSLAVA DRUŠTVENE ŠESTDESETLETKICE IN SLOMŠEKOVE SEDEMDESET. LEANICE. V Šmartnem pri Velenju smo 28. avgusta Haeno proslavili obe obletnici: šestdesetletIvlco prosvetnega društva in sedemdesetletnijco Slomšekove smrti. Cerkvena svečanost se je vršila predpoldne v podružni cerkvi v Velenju, kjer je bila blagoslovljena nova društ(vena zastava, ki bo trajen spomin na društjVoni šestdesetletni jubiilej in vztrajen opomin k novemu, pomnoženemu prosvetnemu delu. Izdelale so jo v splošno zadovoljstvo šolske Bestre v Mariboru po načrtu Helene Vurni'kove. Na eni strani zastave je podoba Marije Brezmadežne — simbol (znak) verske mladinske organizacije; na drugi strani je odprta iknjiga sv. pisma in druge knjige z zvezdo — simbol krščanske prosvetne organizacije. — Slavnostni govornik, predsednik Prosvetne iveze dr. II o h n j e c je v cerkvenem govoru r.a osnovi Slomšekovih besed in v njegovem elogu protolmačil Slomšekov kulturni in proBvetni program, s katerim je naš veliki ljud8ki voditelj apredelil ž.vljenjsko postavo za elovenski narod. Slomšekove prosvetne smernice so večno. resnične in večno lepe, kakor :je večno istinita in lepa krščanska resnica, iz katere so vznikle. V njih ,je v skladno celoto združeno katolištvo in slovenstvo. Odpad pd njih bi za nas pomenjal odpad od bitne Haloge, ki jo je slovenskemu narodu odredila božja previdnost in v soglasju z njo naša zgodovina. — Popoldne je bila prosvetna jjrireditev v Šmartnem v Društvenem domu". «G. !dr. Hohnjec je s kratkimi, krepkimi potezami začrtal zgodovino društva, ki spada med najstarejše prosvetne organizacijo na 'deželi. Ustanovljeno je bilo početkom sedem'desetih let preteklega stoletja, torej v dobi, ko je naš narod bil težaJj in oster boj za svoj obstanek. Ker je mogel zmagati edino le z uma svetlim mečem, mu je Slomšek z neumorno vztrajnostjo ;_r_poročal ta meč ter vežbal v njegovi rabi. Klical je narodu: ¦¦¦ likirimo si glave, ne dremajmo zaspani, rodovom tujim vai prodani!« Društvo je v prvih desetletjih nosilo ime »Kmetijsko bralno društvo za Gornjo Šaleško dolino«. Naslov je večkrat spremenilo, nikdar pa ne duha. Mogočen razmah' k delu je druStvo zajel, ko je dobilo last-m Društveni dom, kd je med najstarejšimi svoje vrste. Svečano otvorjen je bil 15. avgusta 1910. Govornik je ob njegovi otvoritvi tudi govoril svečanostno besedo, takratna njegova sogovornika: dr. Anton Medved in dr. Karel Verstovšek, že počivata v grobu. Kako vestno je društvo izpolnjevalo svojo izobraževalno nalogo napram vsem krogom prebivalstva, dokazuje dejstvo, da se je brigalo tudi za narodno vzgojo dece, ki še ni hodila v šolo. Od 1. III. 1910 do konca leta 1918 je bil v njegovih prostorih nameščen slovenski otroški vrtec, prvi in najmočnejši vrtec »Slovenske Straže«. Skladno z besedami društvene kronike: »Skrbite zanamci, da bo kronika mogla pričati leto za letom o vedno lepšem napredku v izobrazbi, socialni in gospodarski, in narodni probuji Slovencev v gornji Šaleški dolini«, je govornik končal z iskrenim pozivom k izobraževalnemu delu. Mladenič Cretnik je lepo deklamiral prigodrio pesem. Dva pevska zbora: šentjanžki pod veščim vodstvom g. župnika Weisa, in šmartno-velenjski pod spretnim vodstvom domačega organista sta odpela lepe slovenske pesmi ter žela veliko odobravanje. Svečina. Tukajšnje Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 4. septembra, ob pol štirih popoldne v grajski nadkleti Slomšekovo proslavo s sledečim sparedom: Govor o Slomšekoverr. delovanju (vlč. g. Kolenc). Deklamacija. Petje moškega in mešaneg-a pevskega^žbdra. Igra »Pri kapelici«. Med bdmoi-i udarja dtimači društveni tamburaški žbor. Prosta zabava na vrtu gostilne Hauptman.K obiini udeležbi se vabijo vsi domačini in sosedje ter daljni! Sv. Lovreno na Dravskem polju. Naše Katoliško prosvetno di-uštvo obhaja letos svojo 25letnico. Proslavilo je ta dogodek v nedeljo dne 21. avgusta z vprizoritvijo »Miklove Zale«. Naše dijaštvo je s pomočjo društvenikov-fantov in deklet to našo narodno igro po mnogih trudih in naporih zelo živo podalo ter zaslužilo vse priznanje mnogoštevilnega občinstva iz domače in sosednihi župnij. Primerne pojasnilne besede so utis prizorov še poglobile. Žal samo, da se naša stara, grda razvada še do danes ni dala odpraviti: da se namreč mnogi gledalci ne znajo držati nobenega reda, pa zato sami ne morejo imeti pri igri pravega užitka, še bolj ga pa drugim pokvarijo, društvu pa delajo škodo in sramoto. Sv. Vld pri Ptuju. Tukajšnja fantovska Marijina družba priredi dne 8. septembra (ne 4., kakor je bilo zadnjič pomotoma poročano) Slomškov dan. Naj ne bo v naših vrstah nikogar, ki bi se te s.ovesnosti ne udeležil. Vse Marijine družbe in fantovski odseki v ptujski okolici so itak že prejeli sporede in vabilo k proslavi. Cerkveni govori nas bodo zopet navdušili k delu v Slomškovem duhu, da nazaj priborimo ono častno mesto veri naši in katoliškemu življenju, ki jim gre. Naj bo to mogočna verska proslava, zato pridite polnoštevilno! Sv. Frančišek Ks. Prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 4. septembra, ob treh popoldne v kozolcu g. Štiglica, posestnika v Radmirju, pevski koncert. Nastopa ženski, mešani in moški zbor, skupno 50 pevcev in pevk, pod vodstvom našega delavnega visokošolca g. Časla. Na sporedu je 21 pesmi različnih« skladateljev. Med odmori svira tamburaški zbor. Polzela. V nedeljo dne 4. septembra popoldne v&i v Prosvetni dom na vprizoritev žaloigre »Kmečki punt«. Upamo in pričakujemo, da z obilno udeležbo podprete stremljenje naše mladine. Na svidenje! — Odbor. Št. Pavel pri Preboldu. Na praznik Marijinega rojstva, dne 8. septembra, ob treh popoldne, se na splošno željo ponovi v Društvenem domu igra »Izgubljeni raj«. Vljudno vabljeni. Požari aa velikih potaiških parnikih so daadaaes zelo redki. Že pri gradaji paraikov strogo pazijo aa to, da je mogoče vsak ogeaj zadušiti takoj, ko ga zapazijo. Na razpolago so sesalke, ki mečejo vodo z močaim pritiskom/brizgalke, ki s kemičaimi sredstvi duše ogeaj itd. V ta namen so montiraai na parnikih posebej svojevrstai stroji, ki piso nič odvisni od strojev, kateri gojiijo paraik. Poleg tega so tapete ia leseno ogrodje na paraikih tako prepaHraae, da ae morejo goreti. Ako pa kljub temu ladja aa prostem morju zafcne goreti, kar je za pomorščaka aajItrašaejša aesreča, je vzrok aavadao to, da se blago, nakopičeno globoko kje y skladiščih, samo vaame. Pri vseh pelikih požarih aa potaiških ladjah v padnjih 19 letih je bil vzrok požara z 0no izjemo ta, da se je blago v notrajfiosti ladje samo vaelo. Le ladja »Astufia« je leta 1926 na svoji poti v Ameriko začela goreti radi električaega kratjtega stika. f Tako je požar sam po sebi aastal na angleškem paraiku »Volturao«. Parhik je vozil s seboj 600 potaikov. Iz |stega vzroka je začel goreti francoski parnik »La Touraiae«. S tega fraacoskega parnika, ki je bil last francoske prekooceanske družbe, je bilo mogoče rešiti vse potnike ia vse moštvo. Na (.ngleškem paraiku »Volturno« pa je 144 oseb aašlo žalostao smrt v plamehih, 20 pa jih je bilo hudo opečenih. Po mneaju loadonskega pomorskega urada je požar aa paraiku »Volturno« bil največja požaraa aesreča v zgodovini morske plovbe. Požar aa francoskem paraiku »Geor|ge Phillippar« pa brez dvoma prekaga oao nesrečo iz leta 1918. Paraik »George Phillippar« je bila aajnovej6a ladja družbe »Messageries Maritimes«. Poleg te sta še dve drugi eaaki ladji, namenjeai predvsem za promet z Daljaim Vzhodom. Aagleške družbe go hotele potolči fraacosko koakureaco z novimi ladjami po 20.000 toa, ki jih gonijo elektromotorji. Temu so fraacogke družbe odgovorile z gradbo ladij, ki so istega tipa kakor »George Phillippar«. Vse te aove fraacoske ladje so motorae ia ajihova zaačilaost sta dva gtirioglata dimaika, ki jih je mogoče pokriti s štirioglatimi zaklopkami. Od omenjeaih novih francoskih motoraih ladij je poaesrečeai »George Phillip- par« največji ia najmodernejši te družbe. V morje so ga spustili šele 6. nov. 1930. Ka/ko je ogenj nastal? Rešeni popotaiki pripovedujejo, da je bil kratek stik. Gospodje v Parizu in Marseillu pa, da se je vnelo blago v skladiščih. Verjetao je, da se je vnelo kurilno olje, ki so ga vozili s seboj. To bi se dalo tudi sklepati iz tega, ker se je ogenj tako hitro razširil. Če se pa na parniku požar eakrat taiko hitro razširi, potem niti to več ne pomaga, da v goreče dele spustijo vodo, ker potem ladja prevelike obremenitve z vodo ne prenese več in je v nevarnosti, da se potopi. Gorilao olje imajo navadao spravljeno čisto na dau v ločenih celicah z dvojnim tlom. Če požara, ki nastane tako globoko pod morsko gladino, pravočasno ne opazijo, je rešitev vkljub vsem najmodernejšim pripravam popolnoma nemogoča.