ICatoii€iZ€_n Ą NcmCiii. Hitlerizem stoji na stališču: »Država vse! Jaz pa sem država.« Nekdaj je francoski kralj Ludvik XIV. s ponosoin izjavil: »Država sem jaz!« Danes je to geslo povzel italijanski in nernški fašizem. Iz tega osnovnega načela sledi, da mora biti državi podrejeno ter ji kot sredstvo služiti vse: posameznik in združba, tudi vera in cerkev. Hitler je to svoje O3novno načelo izvedel dejansko in dosledno napram protestantizmu v Nemčiji. Vsilil je neni_ke_nu protestantizmu, ki je bil razdeljen v avtonomne deželne cerkve in razcepljen v okoli 43 verskih ločin, vsedržavn. ustavo. Oživtvorjenje te ustave bi naj o_krbela zveza »Nemških kristjan.v«, ki je povse pre.injena . hitlerjevskim duhom. Pri cerkvenih volitvah, iki so se v nedeljo, 23. julija, vršile po vsej Nemčiji na podlagi nove vsedržavne cerkvene ustave, so s pomo.jo sedanje vlade z absolutn. večino zmagali hitlerjevski »Nemški kristjani«. Protestantizir.u uka_, s katolicizmom pogodba. Kar je Hitler izvedel napram protestantizmu, tzga. ni izvedel napram katolicizmu, iker ni mogel. V programu hitlerizma je sicer enotna nemška vera in cerkev. Hitlerjansko geslo je: »Ena rasa — ena vera.« To geslo zahteva samožrtvovanje ali pa uničenje katolicizma. Samožrtvovanje katolicizma je izključeno, ker se ncmški fcatoličaoi svoji veri ne bodo nikdar prostovoljno odpovedali nobeni državi ali vladi na Ijubo. Uničenje nemškega katolicizma? Bismarck, železni nemški >kancler, se je po zmagi Nemčije nad Francijo leta 1871 lotil te naloge, pa je popolnoma propadel. Nemški katolicizem je iz takozvanega »kuHurnega boja«, (ki ga je Bismarckova Nemčija vodila proti ikatoliški Cerkvi, izšel zmagovit, premlajen in okrepljen. Zgodovina je Hitlerja pou.ila, da ni sledil BismarCkovim stopinjam. Rajši se je obrnil v Rim ter stopil v zvezo z vrhovnim poglavarjem katoliške Cerkve, rimskim papežem, da sklene z njim pogodbo ali, kaikor pravimo z latinsko besedo: ikonkordat. Katoliški Cerkvi svoboda obstoja, uprave in dela. V četrtek, 20. julija, je bil ta konkor'dat v Rimu podpisan. Za katoliško CerIkev ga je podpisal papežev državni tajnik ikardinal Pacelli, za Nemčijo pa podJkancler Papen. V tej pogodbi prijznava nemška država katoliški Cerkvi popolno svobodo in pravioo, da v okviru veljavnih zakonov sama svoje lastne zadeve svobodno urejuje in upravlja ter da v okviru svoje pristojnosti izdaja zakone in naredbe, ki imajo obvezno moč za njene člane. Konkordati, sklenjeni z Bavarsko, Prusijo in Badensko, ostanejo neokrnjeni v veljavi. Sv. Stolica vživa v občevanju 8 škofi, z duhovništvom in ostalimi člani katoliške Cerkve v Nem.iji neotnejeno svobodo. Isto tudi velja za škofe in škofijske oblasti z ozirom na njih.vo občevanje z verniki. Navodila, naredbe, pastirska pisma se smejo objavljati brez vsake omejitve in ovire na način, ki je bil dosedaj v veljavi. Dušno pastirstvo uživa popolno sv&bodo, istotako je zajamčena svoboda cerkvene uprave. Sv. Cerkev je načeln. svobodna pri oddajanju vseb cerkvenih oblasti in služb brez kakršnegakoli sodelovanja državnih ali občinskih oblasti, v kolikor dosedanji 'konkordati niso drugače določili za dotične dežele. Papeževa bula (naredba) o imenovanju nadškofov in škofov se sme izstaviti še le, ko je bilo ime predloženega kandidata sporočeno državnemu namestniku dotične dežele in ko se je ugotovilo, da ne obstojajo iiobeni dvomi splošno-političnega značaja o pravilnosti njegovega imenovanja. Državni namestnik mora dati odgovor tekom 20 dni. R3dovruš_vo, cerkveno Imetje, katoliška vzgoja mladine, Konkordat priznava svobodo redovništvu, njegovemu naseljevanju in delovanju. Cerkev se bo potrudila, da se bo v bodo.e prepre.ilo, da bi redovnišks naselbine v Nemčiji spadale pod nadzorno oblast provincijalov, lci imajo svoj sedež izven nemške države. — Nemška država zajamčuje svobodo cerkvenega imetja. Katoliški verouk je po vseh osnovnih, atrokovnili, srednjih in višjih šolah reden predmet in se bo podeljeval izključno v soglasju z načeli katoliške Cenkve. Verouk bo vzgajal učence k pravilnemu pojmovanju domovinskih, državljanskih in socialnih dolžnosti v duhu ikrščanskih verskih resnic in krščanskega moralnega zakona. Vse dosedanje zasebne verske šole ostanejo neokrnjene. Država zajamčuje svobodo ne samo obstoje.ih verskih šol, ampak svobodo ustanavljanja novih brez vsake ovire. Zanimiva je določba o narodnih manjšinah (člen 29), ki pravi: »Narodne manjšine, ki prebivajo v nemški državi, bodo v pogledu uporabe maternega jezika pri bogoslužju, ikr.8. nauku in cerkvenih organizacijah uživale iste pravice, kot jih uživajo nemške narodne manjšine v državi, h ikateri v jezikovnem pogledu narodne manjšine spadajo.« Svoboda katoliški akciji, začasna uk_nitev politične akcije. Svobodno adejstvovanje ikatolicizma je od države zajam.eno v onih katoliSkih društvih, ki zasledujejo izključno verske, kulturne (prosvetne) in dobrodelne namene in ki so podrejena cerkvenim oblastem. Tista katoliška društva, ki poleg navedenih zasledujejo še druge namene, kakor recimo socialne ali stanovske, bodo uživale državno zaščito, če nudijo jai_stvo, da bodo sodelovale izven vsake politične strankarske skupine. O političnem delu določa člen 32 naslednje: »Z ozirom na posebne razmere v Nemčiji in z ozirom tudl na v tem konkordatu zapisana jamstva od strani nemške države, da se bodo spoštovale pravice in svoboščine katoliške Cerkve v nemški državi, bo sveta Stolica izdala posebne odredbe, s katerimi bo odslej onemogočena pripadnost-in sodelovanje duhovnikov in redovnikov pri političnih strankah.« Hitlerjevska Nemčija torej zajamčuje lcatoličanom svobodo takozvane Katoliške akcije, odreka pa jim svobodo političnega udejstvovanja. Ako pomislimo, da so v Nem.iji zatrte vse politične stranke s katoliškim centrom vred ter je dovoljena edinole narodno-socialistična stranka, je navedena določba v konkordatu samo potrditev dejanskega političnega stanja v Nemčiji. Katoliška Cerkev je to stanje vzela na znanje, ker se ne vtika v notranje oblik.vanje političnega in državnega življenja. S tem sv. Stolica ni izdala nobene splošne določbe za katoličane drugih držav, marveč je z ozirom na posebne razmere, ki sedaj vladajo v Nemčiji, pristala na dejansko stanje. Slabo prikrita radost liberalnega in socialističnega časopisja tudi v naši državi, kakor da bi sv. Stolica sama pomagala tistim, ki zvonijo smrtni zvonček katoliškim strankam, je popolnoma zgrešena. V konkordatu z Nemčijo je izrecno poudarjeno, da Cerkev le tako dolgo more trpeti neudejstvovanje katoličan.v v p.liti.nem oziru, dokler bo država resnično dajala v konkordatu zapisana jamstva, da bo spoštovala pravice in svoboščine katoliške CePkve. Ako pa se to ne bo zgodilo in fcjer 86 to ne dogaja, je politi.no udejstvovanje katoličanov in duhoviiik.v ne samo dovoljeno, marveč vprav potrebr*a