8554 AA 40100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER [®nina plačana v gotovini r OAn “»>• postale i gmppo Cena oUu lir rJSKI Leto XXXV. Št. 211 (10.430) TRST, četrtek, 13. septembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* J,°vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VCČ KOI’ TRI MILIJONE JAVNIH USLUŽBENCEV STAVKA V VSIJ DRŽAVI Srečanje med sindikati in Cossigo brez rešitve za draginjsko doklado Na pogajanjih o trimesečnem obračunavanju, ki se bodo začela prihodnji torek, bo sodeloval tudi zakladni minister RlM _ Kot je bilo pričakovati, J Včerajšnje srečanje mej vlado J sindikati o vprašanjih javnih u- jta&encev, ki je trajalo od 10. do ^ ure, prineslo nobenih odločil- I. rezultatov. Vlado so predstavlja-'Predsednik Cossiga, ministra za Scotti in za javno upravo Gian-J11 ter podtajnik Bressani, števil-S sindikalno zastopstvo so pa vo-J generalni tajniki CGIL Lama, Camiti in U1L Benvenuto. Wčo pričakovanega izida teh pr-? razgovorov, ni bilo razloga, da .smdikati preklicali današnjo vse-^avno 24-umo splošno stavko, ki i -le za železničarje začela že sino-1 * 21. uri. sestanku so v bistvu sindikati kraljevali znane zahteve glede tri-tečnsga obračunavanja draginj-(.e doklade tudi javnemu osebju, bi stopilo v veljavo od pri-juujega leta, medtem ko naj bi mu letošnje leto priznali odškodnino ®>a tantum* po 250.000 lir. Nadalje . zahtevali popolno izvajanje še , Uresničenih delov zapadle delov-Pogodbe in nujno odobritev o-ega zakona za pogajanja o no-™ Urezdnih in normativnih pogojih. ®* * * * v°je strani je vlada obljubila, "o zakonska odloka o izvajanju J^te in 0 pogojih za sklenitev no-delovne ' pogodbe sprejela na (j® 21. t.m. Mnogo bolj zadržani jL-OUi Cossiga in njegovi kolegi - e draginjske doklade, saj po- J^jejo svoje odločitve finančnim jv^lj-vostim državne blagajne. b0 nekje najti 8C0 milijard za l2!- do leta 1981 pa skupaj okrog C** milijard lir, kar je vse prej * lahka naloga. Zato s0 se mo-Pu dosneniti le o začetku formalnih Rajanj, prj katerih bo vlado pred-[Tvial poleg ministrov za delo in ..Javno upravo tudi zakladni mi-^r Pandolfi. Prvo srečanje s siniti bo v torek, 18. t.m. (J8,so glede vprašanja draginj-doklade stališča vlade in sin-J^tov, kljub pripravljenosti na po-, anja, precej narazen, dokazuje-ji'udi komentarji, ki so jih zastop-fV delegacij izrazili po sestanku. (JjjUti je dejal, da sedaj vlada 0 o ve, kaj javno osebje zahteva, tehteve je zdaj treba podpirati borbo, z današnjo vsedr-stavko in z nadaljnjimi akciji1, 0 katerih bo sindikat sklepal v ^ ddnjih dneh. Minister Scotti Pa it^j^tavil pogajanjem zelo določene \y- nobene retroaktivnosti, povelju z novo delovno pogodbo, upo-. ®nje finančnih zmogljivosti, 'ia*i,.Vse kaže- se obetajo pogaja-fc' *i bržkone ne bodo niti lahka 1 kratka. Ob tem bodo potrebni 1 _;®pčnejši napori vseh več kot ,1 dijcnov in 3C0 tisoč javnih u-t^j^Ucev, ki stavkajo danes v Hit; državi in prirejajo večje ma-(Lr^cije v Rimu, Milanu, Turinu, in Firencah. (Iv) Dc drevi paraliza v železniškem prometu ~~ drevi ob 21. uri bo v ^.državi povsem paraliziran že-Vl)1*.promet, zaradi 24-ume stav-klL*1 jo izvajajo železničarji v o-.splošne vsedržavne stavke javnega osebja, ki jo je okli-c, enotna sindikalna zveza CGIL * DEL. Občutne težave je Mliio Jal promet vlakov na vsem Canskem omrežju že včeraj in •leji rajšnjim zaradi protestne ta” osebja, ki je včlanjeno v av-Tjuem sindikatu CISAL. (jj^av je le 6 odstotkov železni-aktivno sodelovalo pri e-zamujanju pri odhodu, je do ,Večie ab manjše zamude od j jr 25 odstotkov vseh vlakov. Ker 1) TJOed potjo zamude seštevale, T^ali potniki na večjih posta v Rimu in Milanu, čakati ‘uke tudi po več ur. ^ dni žalovanja ** predsednikom Netom '-ftNDA — Ob smrti predsed-ole Agostinha Neta je pota? centralnega komiteja M PL A tanJ Proglasiti 45-dnevno splošno *5j unj«. V tem času, so sporo-■iNj/'®, bo nobenih političnih, kulta!1 m športnih prireditev. Cen-,'oj^l komite je istočasno poslal 4 k^h pokojnega predsednika Ne-W*ojavko z izrazi najglobljega Z včerajšnjega srečanja med vlado in sindikati PO KRAJŠEM PREMORU SE JE SICILSKI OGNJENIK ZOPET PREBUDIL Nenadna eksplozija Etne včeraj terjala šest mrtvih in kakih trideset ranjenih Kamenje in lava zajela skupino italijanskih in tujih turistov, ki se je povzpela do ognjeniškega žrela Obračun žrtev eksplozije še ne dokončen - Zgodovina beleži že več podobnih primerov na Etni CATANIA — Tragedija na Etni: pri nenadni eksploziji «čepa», ki je zapiral glavno žrelo sicilskega ognjenika sta kamenje in lava zajela skupino turistov, ki so se povzpeli do žrela. Prvi obračuni govore o šestih mrtvih in približno trideset ranjenih, od katerih so jih že 13 prepeljali v krajevne bolnišnice; dva sta v smrtni nevarnosti. Boje pa se, da obračun te eksplozije ni dokončen, ampak da bodo danes, ko bodo s helikopterji ponovno pregledali vse področje, našli še kako žrtev. Turisti so se povzpeli z avtobusom do začetne postaje žičnice, to je do višine 1.900 metrov. Odtod vodi žičnica približno tisoč metrov više. Pot od gornje postaje je treba nadaljevati peš ali pa s terenskimi vozili, ki so tam na razpolago, vse do najvišje točke, do žrela v višine 3.263 metrov. Vendar pa vodiči stalno opozarjajo na nevarnost takega vzpona. Ta opozorila izhajajo predvsem iz ugotovitev vulkanologov, ki so se prav pred kratkim množično podali na Sicilijo, da prisostvujejo bruha- nju Etne, ki se je pričelo 3. avgusta letos in je trajalo približno deset dni. Tedaj so vulkanologi izrecno opozorili na nevarnost Etne in poudarili,da se je treba odpovedati privlačnosti vulkanskega dima. Ta priporočila so bila namenjena predvsem mladim turistom, ki «se hočejo z roko dotakniti* roba og-njenikovega žrela, hočejo «pogledati v vulkan*. Tudi tokrat lahko govorimo o neprevidnosti, saj je eksplozija zajela skupino turistov starih poprečno 25 let. Turistom so nemudoma priskoči- li na pomoč uslužbenci podjetja Si-tas, ki vzdržuje prevoze na Etno, catfiiiiBiai>iiiiiiia>i>aiaiiiiiiii*aBii>aiiiaiiaiiiM>iii»iiiaiia*iMiiii>i>tiiaiMiaiB«iviiiiiaiiiiaaaiii*«iiaiiiBiiitiiiiiiiiiiaiiiii«*iiiiiiiaiiiiiiaaii>iaiiia>*iiii>*M*tii>>*ai»iiiiiiiii>>>iiiiiiiiiiiBiMiiviii>iiMiii>iitiiii*iii*iBi***tti*i*ii>in>iii*i>>*ii*i>w Odprava glob za manjše napake v davčni prijavi RIM — Davkoplačevalci, ki so pri sestavljanju prijav zagrešili v dobri veri kakšno manjšo napako, ki ni vplivala na odmero davka, naj bodo brez skrbi. Finančni minister Reviglio je uradno potrdil, da bodo v kratkem uzakonili ^odpustek*, ki jih bo razbremenil denarnih kazni, predvidenih v davčnem zakonu. Poudaril pa je, da ne gre za nobeno fiskalno amnestijo, ki bi' zadevala davčne utaje. Namen ukrepa je samo, da ne bodo pošteni davkoplačevalci prisiljeni plačevati glob zaradi manjših in le formalnih napak, ki so jih morebiti storili nri izpolnjevanju zapletenih davčnih prijavnic. V bistvu bodo dovolili, da v določenem roku davkoplačevalec popravi pogreške, s tem, da na primer odda (če tega prej ni storil) še drugi izvod prijave, izpopolni seznam odbitkov in podobno. BEJRUT — Štirje pripadniki varnostne službe sirske vlade so bili ubiti sinoči, ko .je njihov avto naletel na mino v Damasku. Takojšnja preiskava, ki so jo sirske varnostne sile uvedle ni doslej o-brodila nobenih sadov. Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA OSREDNJEGA PARTIJSKEGA VODSTVA Komunisti poudarjajo važnost novega sodelovanja s socialistično stranko Uvodno poročilo Alessandra Natte - Ključno vprašanje je še vedno neposredno sodelovanje v vladi RIM — Kaj bo rekel Berlinguer v zaključnem govoru na vsedržavnem festivalu »Unita*, ki že po tradiciji velja za govor, v katerem tajnik KPI poda temeljne politične smernice ’ 'ižnjih pobud stranka? O tem in o bljžnjem sestanku s socialisti, ki bo predvidoma prihodnji teden ,je včaraj razpravljalo komunistično vodstvo, kjer je po kratkih uvodnih besedah Berlinguerja, i-mel osrednje poročilo Alessandro Natta. Za ‘em se je razvila razprava predvsem o konkretnih vprašanjih kot so cene, energija, mamila in pokojnine, o katerih je tajništvo izdalo tudi tiskovno poročilo, v katerem vabi vlado naj ne »nasede* poskusu socialdemokratov, k' kot znano zavlačujejo odobritev reforme pokojnin. Natta se je v svojem poročilu na- POBUDA RADIKALCEV BO MORDA USPELA ŠPORT Ntovni rekord ^NNEE NA 200 M Pietro Mennea je včeraj na svetovnih študentskih i-jvp Cludad Mexlcu nov svetov-S v teku na 200 m s ča- jO^nji SR je bil last Amerl-^ »hommia Smitha s časom Za sklicanje senata manjka še 5podpisov Podpisniki, med katerimi 57 demokristjanov in 27 socialistov, predlagajo izredno sklicanje parlamenta za razpravo o vprašanju lakote v svetu RIM — Radikalcem bo morda u-spelo sklicati na izredno zasedanje parlament, da razpravlja o vprašanju italijanskega pristopa k obširni problematiki lakote v svetu. Včeraj so predstavniki radikalne stranke zbrali več podpisov in tako dosegli skupno število 103 podpisov, kar pomeni, da jih manjka le še pet. Ustava namreč izrecno predvideva, da je dovolj, da tretjina vseh senatorjev ali poslancev podpiše zahtevo po sklicanju ene ali druge zbornice, da mora predsednik sklicati izredno stanje. Trenutno si radikalci prizadevajo, da bi zbrali še zadnjih pet jx)dpisov, kar bodo, kot sami trdijo, lahko naredili že danes. Ti podpisi bodo sicer zadostovali le za sklicanje senata, vendar ustava izrecno predvideva, da se. v primeru izrednega zasedanja, ene od obeh zbornic, istočasno sestane tudi druga. V italijanski povojni zgodovini pomnijo le en primer izrednega sklicanja zbornic z zbiranjem pod-piisov. Poslanska zbornica in se-nut sta se sestala na izrednem zasedanju leta 1968 in razpravljala o zasedbi češkoslovaške od strani čet varšavskega pakta. Kar zadeva porazdelitev podpisnikov po strankah, razpolagamo le z delnimi podatki, ki zadevajo prvih 97 podpisov. Od teh ie 57 demokristjanov, 27 socialistov. 3 neodvisni levičarji 3 socialdemokrati. 2 liberalca, 2 radikalca, val-dostanec Fosson, predstavnik tridentinsko - tirolske ljudske stranke in komunist Terracini. Senat bi se moral sestati na rednem zasedanju 25. sepembra, vendar pa radikalci predlagajo, da bi bilo izredno nasedanje 18. sepembra. Njihova pobuda je predvsem moralnega značaja, saj je jasno, da na seji parlamenta ver.jetno ne bo mogoče sprejeti ustreznih zakonov. Vendar pa bi bilo zelo po- membno, da parlament nameni temu perečemu vprašanju izredno zasedanja in ga ne vključi med svoje redno delo. Sicer pa bodo o vprašanju lakote v svetu, v senatu razpravljali ze v ponedeljek, 17. t.m. Predsednik senata Fanfani je namreč ix>-zval predsednika zunanjepolitične komisije Tavianija, naj skliče komisijo v ponedeljek in naj na tej seji zahteva sporočilo zunanjega ministra Malfattija o vladnih u-krepih o problemu lakote v svetu. vezal na znani Berlinguerjev članek in poudaril teze, ki jih je pred časom sam napisal v tedniku «Ri-nascita*, ki poudarjajo nujnost «ve-like'komoromisa za rešitev države*, ki bo brez dvoma osrednja politična smernica bližnje strategije KPI. V bistvu so komunisti mnenja, da je sedanja kriza mnogo hujša, kot menijo mnogi in zato je treba čimprej izdelati skupen načrt za demokratično preobrazbo družbe ob neposrednem sodelovanju strank delavskega razreda. Tu je treba omeniti, da je KPI trdno odločena vzpostaviti nove odnose s socialisti, ki bi v kratke i privedli do e., .ne pobude za reševanje nekaterih najbolj perečih družbenih vprašanj, ki bi o-benem pomenila tudi močan pritisk na krščansko demokracijo. Tudi pri komunistih ne manjkajo komentarji na nedavno za: .danje državnega sveta KD, ki očitajo Zaccagniniju, ki je kljub vsemu priznal nujnost narodne solidarnosti, da je bil pri svojih izvajanjih preveč splošen in generičen. Isto velja tudi za možnost petstrankarskega levega centra, za katerega se ogrevajo konservativni krogi KD in na katerega Craxi ne bo mogel pristati, ker socialisti menijo, da je treba nov odnos ■> demokristjani zgraditi ob trdnem dogovoru levičarskih strank. Kar zadeva vprašanje vlade, pa komunisti ponavljajo že znana stališča, da se r,a noben način ne mislijo izolirati v opoziciji kot bi to želele nekatere stranke, ki se javno proglašajo r~. narodno solidarnost, v resnici pa imajo druge, povsem nasprotne cilje. «Kljub ne preveč dobrim volilnim izidom in nasprotovanju politiki narodne solidarnosti,* piše Natta v 'Rinasciti’, «brez nas ne boste mogli vladati in na to vas bomo spomnili ob vsakem trenutku.* Opozorilo velja očitno voditeljem KD, kar potrjuje dejstvo, ča imajo komunisti namen vedno ^ustavljati v ospredje ključno vprašanje vstopa v vlado. Medtem pa • . je sestalo tudi vodstvo republi! anske strani na katerem je t'jnik Biasini sporočil, da iz zdravstvenih razlogov namerava v kratkem odstopiti. O tem bo o-dločalo strankino vodstvo hi £3 bo sestalo ob koncu meseca, vsekakor pa že krožijo govorice; da bo novi tajnik PRI bivši minister za šolstvo Spadolini. , ., P. P. PARIZ — V pričakovanju dokončnega mnenja pariške cChambre d’accusation» je usoda voditelja delavske avtonomije Franca Pipema, ki je med drugim tudi obtožen sodelovanja pri ugrabitvi in umoru Alda Mora, še vedno v središču pozornosti francoskega javnega mnenja. Preti izročitvi bivšega voditelja skupine «Potere operaio* italijanskim oblastem, se je včeraj zavzela skupina znanih francoskih fizikov ter ugledni pravnik Gerard Soulier, ki je blizu pozicijam socialistične stranke. tako avtobusne kot tudi žičnico. Tudi to osebje, ki je bilo kakih 200 metrov niže kot skupina turistov, se je sprva prestrašilo, kajti mislili so, da gre za ponoven izbruh. Ko pa so ugotovili, da je le eksplodiral «čep* ognjenika, so se nemudoma povzpeli do skupine turistov in prisostvovali srhljivemu prizoru. Nekatere žrtve je namreč lava povsem obdala in trupla so zoglenela, ranjenci, predvsem tisti, ki so utrpeli take poškodbe, da niso mogli sami v dolino, pa so vpili od groze in bolečin. «Bil je prizor, ki je spominjal na pekel, kot ga je opisoval Dante*, je dejal eden od reševalcev. Ranjence so, kot že rečeno, prepeljali v dolino. Nekaterim so le nudili prvo pomoč. Trinajst pa so jih sprejeli v bolnišnico. Dva sta v smrtni nevarnosti. Smrtne žrtve so vsi italijanski državljani: eden je iz Ravenne, e-den iz Sassarija, eden iz Genove, dva iz Castrovillarija, istovetnosti šeste smrtne žrtve pa še niso u-gctovili. To ni prvi primer smrtnih žrtev ob bruhanju Etne. O takih primerih poroča že zgodovina, saj obstaja celo legendami primer filozofa Empedokleja iz Agrigenta, ki se je, da bi našel dokazov za svojo teorijo, po kateri so Lili osnovni »elementi* sveta zemlja, zrak, voda in ogenj, povzpel na Etno. Tu ga je baje pogoltnila lava ob siloviti eksploziji in o njem ni bilo več s":Ju. Legenda trdi, da so njegovi učenci trdili, da so ga bogovi vzeli k sebi v Olimp. Vulkan pa, ki je hotel zanikati to trditev, je v ponovnem izbruhu z lavo odvrgel na pobočje tudi Empedoklejeve sandale. Mimo legende -a Kronika dejansko beleži več primerov, ki so podobni včerajšnjemu. Med izbruhom leta1 1842 "se je piovzpela na Etno prava množica radovednežev, ki so hoteli na lastne oči videti, kje bruha ognjenik. Skupina kakih desetih oseb je hotela ugotoviti, kaj se bo zgodilo, k0 bo lava dosegla sneg in se je povzpela visoko na pobočje Etne. Tedaj pa je prišlo do nenadne eksplozije, pri kateri je celotna skupina izginila pod žarečo lavo. Z naraščanjem mednarodnega turizma se je tudi za Etno začelo zanimati čedalje večje število tujcev. Angleški par, ki je hotel pričakati zoro na pobočjih ognjenika, je postal 21. avgusta 1852 žrtev podobne eksplozije. Zakonca sta se povzpela do žrela, odkoder je ob zori kra- sen razgled vse do Malte, ko je nenadoma prišlo do eksplozije in Angleža sta komajda rešila življenje. Stekla sta p>o pobočju navzdol in z zlomljenimi nogami pritekla do prve vasi, odkoder so ju z vozom prepeljali v bolnišnico. 8. julija 1892 pa je eksplozija na Etni prizadela ekspedicijo znanstvenikov in skupino turistov. Vulkanologi so se povzpeli na vrh, da bi raziskali vzroke vrste potresov, ki so prizadeli nekatere vasi ob pobočju Etne in ki so terjali 5 smrtnih žrtev in večje število ranjencev. Tedaj je «dež kamenja* zlomil ramo nekemu znanstveniku in ranil še tri osebe. Leta 1899 je nekaj podobnega doletelo skupino vulkanologov, vendar pa pri tem ni bil nihče ranjen. Sicer pa vulkanologi smatrajo take dogodke za »nesreče na delu*. Zadnja je doletela znanega vulkanologa Tazieffa, ki je bil 31. avgusta 1978 ranjen pri eksploziji vulkana Sou-friere na Guadalupi. «Bilo je kot v peklu, je kasneje pripovedoval Ta-zieff, in mislil sem, da je to konec življenja.* Ta izkušnja pa ga je izučila, da priporoča vsakomur, naj se zelo previdno približa žrelu aktivnega ognjenika, ali, naj se mu raje ne približuje, (bbr) LONDON — Konferenca o Zimbabveju bo morda le daljša kot je kazalo 00 prvih oogovorih. Delegati na konferenci so skušali danes izdelati dnevni red, kar jim ni usp>elo na rednem zasedanju, temveč na pavzi za kavo, ki jo je predlagal britanski zunanji minister lord Carrington. V tej oavzi sta si delegaciji patriotske fronte in predsednika vlade Abela Muzore-we segli v roke in skušali določiti potek pogovorov v prihodnjih dneh. Bruhanje Etne, kot ga je slikovito zabeležil satelit avgusta letos. Na sliki nista dve Siciliji, ampak le Sicilija in dim iz ognjenikovega žrela (Arhivski posnetek) POLOŽAJ V KURDISTANU VSE PREJ KOT MIREN Kurdska demokratična stranka vedno boi j aktivna v ilegali Bazargan utrjuje svojo oblast - Izgnani trije nemški novinarji TEHERAN — Čeprav so iranske oblasti zaprle vse urade kurdske demokratične stranke ip prepovedale njeno delovanje sploh, je kurdska stranka čedalje bolj aktivna. Kljub temu. da je Homeini prisilil Kurde, da delujejo v ilegalnosti, je kurdska demokratična stranka prevzela vodstvo odporniškega gibanja, oblikovala partizansko vojsko, ki se bori v hribih ob zahodni iranski meji in sploh kaže, da lahko šteje na podporo večine kurdskega ljudstva. Zanimivo je, da ne zahteva odcepitve od Irana, temveč le priznanje samostojnega Kurdistana v okviru iranske države. Teheranske oblasti pa trdijo, da je kurdska demokratična stranka separatistična organizacija, katere namen je ustanoviti komunistično kurdsko državo in ki ustrahuje ljudstvo, da bi si zagotovila njegovo podpo- IIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHtmillllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii GUSARSKI PODVIG NEURAVNOVEŠENEGA POTNIKA Ugrabitev letala v Nemčiji BONN — Sto dvajset p>otnikov je moralo skoraj sedem ur čakati v letalu boeing 727 zahodnonemške družbe Lufthansa, ki ga je včeraj v poznih ponoldanskih urah preusmeril neuravnovešen potnik, ko je letelo na progi Frankfurt - Koeln. Letalo je kljub vsemu pristalo v Koel-nu, kjer so se začela pogajanja z ugrabiteljem. Po pristanku, do katerega je prišlo ob 19.30 so letalo obkolili agenti varnostnih sil, kmalu nato pa je v to mesto pr! tal vladni predstavnik Hans Jurgc ' Wi-schnevvski, ki je že večk: .t vodil pogajanja z zračnimi gusarji. Tokrat se je z ugrabiteljem letala raz- ggvarjal 25 minut. Ugrabitelj je vsekakor neuravnovešen, kar je jasno razvidno tudi iz zahtev, ki jih je postavil nemškim oblastem. Kritiziral je nezadostne stru1-' jre za psihoterapijo v Zahodni Nemčiji in pomanjkanje zanimanja za zaščito okolja, obsodil je napetost pri delu v Zahodni Nemčiji in je zahteval, da bi dali ženskam triletni porodniški dopust. Končno pa je kritiziral nemško družbo, češ da ne posveti ne časa ne denarja šibkim. Baje naj bi »usar zahteval tudi večjo vsoto denarja. Vi naj bi jo namenili neki humanitarni ustanovi, vendar te vesti niso ne potrdLi ne zanikali. Po daljših pogajanjih so notniki zapustili letalo prav tako pa je gusar to dovolil dvema od šestih članov posadke. Na letalu so torej o stali le še štirje člani posadke; gu sar je baji tudi zahteval, naj bi ga prepoljali v Milan, vendar pa tudi te vesti ner oblasti niso potrdile. Vsekakor so še v teku pogajanja; Wischnewski namreč prepričuje ugrabitelja naj se preda nemški 'i 'ji. Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da se jc zračni gusar Predal nemški policiji. Njegovega Imena še niso sporočili. ro, ter da je baje iztrebila islamske organizacije, ki sodelujejo z o-srednjo vlado. Kurdska vojna, ki se je uradno zaključila 4. septembra, je sicer dokazala, da niso vsi Kurdi na strani kurdske demokratične stranke. Pristaši konservativnega verskega vodje Ahmeda Moftizadeha so pomagali Homeinijevim pristašem, da so aretirali kurdske partizane in vodje levice. Duhovni vodja upjornih Kurdov je šejk Ezedin Huseini, ki se skriva nekje v kurdiskanskih hribih. Tudi on je kot Moftizadeh sunit, medtem ko je večina iranskih muslimanov šiitov. Naj večjo pxxlporo uživa kurdska demokratična stranka v vaseh; kmetje skrbijo za hrano partizanov in jih skrivajo v primeru p>otrebe. Stranka, trdijo njeni voditelji, lahko računa na patriotski ponos kurd skilf kmetov, nekateri funkcionarji pa priznavajo, da starci in ženske gledajo partizane, ki se borijo proti iranski vladi, z dokajšnjo mero zadovoljstva. Mnogi se še spominjajo p>rve kurdske republike, katere voditelje so obesili na glavnem trgu v Mahabadu, potem ko so jih šahove čete porazile. Oče zadnjega šaha, Reza - šah je nekaj preden se je polastil oblasti v začetku dvajsetih let, zaslovel š tem, da je v krvi zatrl enega številnih kurdskih uporov. Medtem pa so včeraj kurdski uporniki napadli televizijsko postajo in sedež revolucionarnega sodišča v Mahabadu. pri čemer sta dva člana Homeinijevih čet bila ubita, štirje pa hudo ranjeni. To je bil prvi kurdski napad na Ma-habad potem ko je iranska vojska 3 septembra zasedla mesto. Ta čas so iranske oblasti izgnale tri zahodnonemške časnikarje, ki so za družbo ARD posneli lOminutni film o položaju v Iranu. Tiskovna agencija Pars pravi, da so trojico obtožili širjenja lažnih informacij. Iranski radio je prav včeraj sporočil, da so od februarja izključili iz teheranske u-niverze kar 175 profesorjev in u-službencev češ da so sodelovali z bivšo tajno policijo »Savak*. Kuvajtski časopis «A1 Kabas* piše v svoji včerajšnji številki, da smrt ajatulaha Teleganija najbrž ni bila naravna. Časopis se sklicuje na vesti iz diplomatskih krogov, ki trdijo, da so okoliščine smrti različne od onih, o katerih je govorilo uradno sporočilo, po katerih je Telegani umrl zaradi srčne kapi. S sklepom, da prepove vsem organizacijam vsako nadaljnje vmešavanje v zadeve, ki sodijo v pristojnost vlade, je Homeini dejansko spet izročil predsedniku vlade Bazarganu vse tiste pristojnosti, ki jih je verski vodja prevze: v svoje roke, da bi preprečil politično anarhijo v Iranu in zaduši! u-por kurdskega prebivalstva. Tako se .je sicer neuradno zaključilo izredno stanje, ki so ga oblasti proglasile 8. avgusta, ko so oblast prevzela v roke islamska revolucionarna sodišča, da bi »preprečili izhajanje korumpiranih listov, prepovedali zarbtniške stranke*, medtem ko so čuvajem revolucije poverili nalogo, da zadušijo usta-jo Kurdov. FERRARA — Tri ženske, ki so se peljale na delo, so včeraj izgubile življenje v prometni nesreči, kj se je pripetila nedaleč od Ferrare. HONG KONG - Zahodni del in donezijske pokrajine Irian je prizadel potres, ki mu je tukajšnji observatorij ocenil magnotudo 7,8 stopinje po Richterjevi lestvici. RESOLUCIJA »SKUPINE 77» OZN o težkem stanju svetovnega gospodarstva NEW YORK - Komisija za novo svetovno gospodarsko ureditev, ki že tri dni zaseda na sedežu Organizacije združenih narodov, je preučevala resolucijo o pobudah za ustrezno rešitev perečih problemov svetovnega gospodarstva in mednarodnih ekonomskih odnosov. Resolucijo, ki temelji na sklepih šestega vrha neuvrščenih, je predstavila »grupa 77», ki vključuje poleg neuvrščenih držav tudi dežele v razvoju. Dokument med drugim poudarja, da je razvoj svetovnega gospodarstva ogrožen zaradi inflacije, ki je v večini visoko razvitih držav dosegla zelo visoko stopnjo zaradi podražitve nafte in ne nazadnje zaradi bliskovitega skoka cene pšenice. Posledice tega stanja bodo občutili tako v zapadnih, kot v vzhodnih državah; dežele v razvoju, ki ne izvažajo petroleja, pa bodo potrebovale od 14 do 18 milijard dolarjev, da bodo lahko vzdržale sedanji tempo gospodarske rasti. Šef jugoslovanske delegacije Rihard Štajner, je opozoril, da akumulacija gospodarskih kriz v posameznih državah ogroža temelje celotnega svetovnega gospodarstva. Težko strukturalno in institucionalno krizo, ki preživlja ta nova faza gospodarskega razvoja, je treba reševati z napori in močmi vseh držav, Eh-. Štajner je ,nato pozvat pri-j šotne * predstavnike n k pazljivo in' postopno grajenje kvalitetno novih ekonomskih odnosov v svetu, saj so novi sistemi in ukrepi predpogoj za rešitev skupnih problemov. Ameriški predstavniki so izrekli na ta predlog svojo pripravljenost za aktiven doprinos pri reševanju ekonomskih problemov in poudarili, da se tudi razvite države morajo spoprijeti s temi težavami, medtem ko se je sovjetski predstavnik zavzel za spremembo v mednarodnih ekonomskih odnosih; pri tem pa je poudaril, da so spremembe možne predvsem z boji proti imperializmu in neokolonializmu, (nf) TRŽAŠKI DNEVNIK '4$ 1 VČERAJŠNJEGA SREČANJA O VPRAŠANJU OTROŠKEGA VRTCA Slovenski otroci iz miljske občine morajo obiskovati slovenski center Delegacija staršev ha danes dopoldne obiskala šolskega skrbnika, od katerega zahteva takojšnjo rešitev tega vprašanja Starši sc se v dopoldanskih urah srečali z miljskim podžupanom Ciacchijem PO STAVKAH AVTONOMNIH SINDIKATOV Danes 24-urna splošna stavka v javni upravi Zvezni sindikati zahtevajo trimesečno draginjsko doklado tudi v javni upravi - Zagotovljena nujna služba V okviru 24-ume splošne stavke, ki jo je oklicala vsedržavna zveza CGIL-CISLrUIL, bodo tudi v našem mestu prekrižali roke uslužbenci javne uprave. Stavka, ki se je začela opolnoči, bo ohromila poldržav-ni aparat in krajevne uprave, poštno službo, bolnišnice, promet po železnici. Tako kot v podobnih primerih pa bo zagotovljena najnujnejša služba kot so na primer posegi Rdečega križa, gasilcev in drugo. V bolnišnicah bodo zagotovili topel obrok hrane in hrano za tiste, ki se morajo držati diete. Nobenih težav pa ne bo z obiski. Medtem pa se je docela ustavil železniški promet. Enourni stavki, ki jo je proglasil avtonomni sindikat CISAL se je včeraj ob 21. uri pridružila še federacija CGIL-CISL-UIL, ki je oklicala 24-umo stavko. Čeprav s precejšnjimi težavami je železniška uprava zagotovila vrsto nadomestnih voženj z avtobusi. (Vozni red teh avtobusov objavljamo na zadnji strani). Kljub temu pa priporočamo naj se ljudje podajo na pot le če nimajo druge izbi- Delegacija staršev otrok iz miljske občine, ki jim zadnji zapletljaji v zvezi s slovenskim šolskim centrom v D’Annunzioevi ulici onemo-gačajo reden začetek obiska otroškega vrtca z 18. septembrom, bo danes dopoldne obiskala šolsko skrbništvo. Obiskala ga bo z namenom, da bi od odgovornih organov, predvsem pa od šolskega skrbnika zahtevala takojšnjo rešitev vprašanja slovenskega otroškega vrtca. Izročila mu bo pismo s podpisi 39 prizadetih staršev, s katerim zahtevajo, da bi vsaj tako hitro rešil to vprašanje, kot ga je za tistih 27 italijanskih otrok, ki so se brez vednosti občinske uprave in z drugimi spletkami s 1. septembrom vselili v prostore slovenskega šolskega centra, torej v prostore, ki so s sklepom občinske uprave namenjeni slovenski osnovni šoli in slovenski sekciji občinskega vrtca. Tako je sinoči sklenila skuDščina staršev prizadetih otrok, ki jo je Društvo Slovencev miljske občine priredilo v miljski občinski palači. Poleg tega sklepa pa je razprava pokazala, da so starši pripravljeni še na odločnejše korake, da bi dosegli svoje zahteve. Soglasno je bilo poudarjeno, da morajo slovenski otroci, tako osnovnošolci, kot oni, ki še obiskujejo otroški vrtec, obiskovati šolo v Miljah. Jasno je namreč, da nekatere šovinistične sile temu odločno nasprotujejo, zaradi česar je tudi prišlo do sedanjega položaja. Na sestanku je bil prisoten tudi podžupan miljske občine Ciacchi, ki je orisal dosedanje posege občinske uprave, da bi našla rešitev zapletenemu vprašanju. Vsekakor pa sta tako predstavnik občinske uprave, kot predsednik DSMO odločno poudarila, da nosijo največjo odgovornost šolske oblasti, predvsem didaktično ravnateljstvo in šolsko skrbništvo, ki sta omogočili, da je do tega prišlo. Občinska uprava je dala na razpolago prostore, je med drugim dejal podžupan Ciacchi, te prostore pa morajo upravljati šolske oblasti. Mimo vsake birokratske pristojnosti pa so starši odločno poudarili, da se bodo njihovi otroci z 18. septembrom na tak, ali drugačen način, vselili v prostore slovenskega šolskega centra v Ul. D’Annunzio. (as) Kako poročajo o naših krajih Vkaže, da postajajo Kras in Nadiške doline turistično privlačne, če naj sodimo po dejstvu, da se v specializiranih revijah v zadnjih časih večkrat pojavljajo reportažni zapisi o teh naših krajih, občasno pa je govor o njih tudi v turističnih rubrikah radia in televizije. Lepa in divja narava, žlahtna kapljica in solidne gostilne so po splošni oceni teh revij glavna odlika naših krajev, k čemur običajno dodajajo še prijaznost in gostoljubnost ljudi. Toda katerih ljudi? Vrag ga vedi, za poprečnega italijanskega bralca, ki ni seznanjen s položajem v naši deželi gre naravno za Italija ne. Ne revije ne radio ali televizija v svojih rubrikah ne omenjajo dejstva, da na tem ozemlju živimo Slovenci že tisoč let, le mesečnik «2 C (camping - caravan) je bežno in skorajda sramežljivo omenil dejstvo. da Nadiškim dolinam pravijo tudi '-Ivan obvešča, da bo šolska maša v torek, 18. t.m., ob 9.46 v cerkvi pri sv. Ivanu. Mladinski pevski zbor Glasbene matice Trst obvešča svoje pevce in vabi tiste, ki j.h veseli petje, da se udeležijo prve pevske vaje ■ šolskem letu 1979-80, ki bo v ponedeljek, iV t.m., ob 17.30 v mali dvb-rani Kulturnega doma v Ul. Petronio 4. Ravnateljstva liceja «Fr. Prešeren*, trg. teh. zavoda «Ž. Zois*, učiteljišča «A. M. Slomšek* in strokovnega zavoda za obrt in industrijo poročajo, da se bo šolsko leto 1979/80 začelo s službo božjo v torek, 18. septembra, ob 9. uri cerkvi pri sv. Ivanu. Službo božjo bo opravil tržaški škof Lovrenc Bello-mi. Redni pouk na posameznih šolah se bo začel v sredo, 19. septembra, ob ’ uri. Ravnateljstvo državre srednje šole «1. Gruden* v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša, 18. septembra, ob 9.30 v nabrežinski župni cerkvi. Po maši gredo vsi učenci na šolo. Ravnateljstvo državne srednje šole Fran Levstik sporoča, da se bo šolsko leto 1979-80 začelo s službo božjo v torek, 18. t.m., ob 8. uri v župni cerkvi na Proseku in ob 9. uri v župni cerkvi v Križu. Po maši gredo učenci v šolo. Redni pouk se bo začel v sredo, 19. septembra. Osnovna šola na Proseku sporoča, da bo šolska maša v torek, 18. t.m., ob 9. uri v cerkvi na Proseku. U-čenci naj se zberejo ob 8.30 na šolskem dvorišču. Celodnevna osnovna šola Ivan Trinko Zamejski Domjo - Ricmanje sporoča, da bo šolska maša v torek, 18. t.m., ob 9.30 v kapelici pri Domju. Osnovna šola Barkovlje sporoča, da bo začetna šolska maša 18. t.m. ob 10. uri. Zbrali se bomo pred cerkvijo 10 minut pred mašo. Osnovna šola Bazoviški junaki ter srednja šola Fran Erjavec bosta imeli šolsko mašo 18. t.m. ob 11. uri v rojanski cerkvi. Učenci in dijaki se bodo zbrali v razredih ob 10. uri. Ravnateljstvo drž: srednje šo- le Ivan Cankar sporoča, da bo začetna šolska maša v torek, 18. t.m., ob 8. uri v cerkvi sv. Jakoba. Po maši bodo vsi dijaki šli v šolo, kjer boda dobih prva navodila. Razna obvestila Krožek ZKMl Devu Nabrežina priredi v Šempolaju 15. in 16. t.m. svoj festival. ■"7 Vir Ah c ■ • 'S i.3 oO rUivV fj k. SLOVENSKA Ki ,Rn 'J STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Mihail Bulgakov IVAN VASILJEVIČ komedija v treh dejanjih dveh delih ■ Prevod MILAN JESIH Scena NIKO MATUL Kostumi MARIJA VIDAU Glasbena oprema IVO MEŠA Režija ZVONE ŠEDLBAUER ^ soboto, 15. t.m., ob 20.30. Včeraj-danes R*nes, ČETRTEK, 13. septembra FILIP j^ce vzide ob 6.40 in zatone ob ••22 — Dolžina dneva 12.42 — Lu-4 vzide ob 0.09 in zatone ob 14.26 Jutri, PETEK, 14. septembra r JELENKO retnc včeraj najvišja temperatu » 25,2 stopinje, najnižja 19,3, ob rU uri 24,5 stopinje, zračni tlak mb ustaljen, brezvetrje, vla-, 58-odstotna, nebo jasno, morje »°,raj mirno, temperatura morja stooip ROJSTVA IN SMRTI : RODILI SO SE: Barbara Mapel 'Adriana Firmiani, Antonio D’At-Alessandro Ricci, Denise Tu ^Christian Pasmakis, Ardros □'■''MRLI SO: 78-letn' Caterina Me-E® vd. Medica, 59-letni Rodolfo >i. 35 letna Giusepnina St -Ha Tt Jagod, r, 88-letni Luigi Scasso. i etoa I.idia Kanz vd. Caropresi, '‘*tni Aldo Zerova- 69-letna Chia-?.Ae Lur« por. Favretto, 59-letni V'0 Lucchesi, 87 letni Romeo Ko-' 1, 62-letni Ermenegildo Della Ne- HNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) h/frgo Piave 2, Borzni trg 12, Mi (hj rski drevored 117, Ul. Combi 19, 5 9.30 do 13. in od 16. do 20.30) . ,8 Ospedale 8, Istrska ulica 35 ^ Nočna služba lekarn 4* (od 20.30 dalje) *1'8 Osn<>dru 8, I'"trska "lica 35 KKARNF v okolici »ec: tel. 228 124: Bazovica: i-165; Opčine: tel 211(9)1; tel 225 141; Božje polje, tel. 225 596: Nabrežina: tel Seal jan: tel. 209 197: Žavlje: 137: Milje: tel. 271 124. Danes stopata na skupno življenjsko pot RITA in DAMJAN PERTOT ovf mUniVo v em oi* jc,. Obilo sreče jima želi ■** K "‘»"I1* tfPB&kG Danes stopita v novo življenje RITA JURADA in DAMJAN PERTOT ŠD Sokol jima želi mnogo sreče in zadovoljstva. Prosveta Pevski zbor Slavec obvešča vse svoje pevce, da bo prva pevska vaja v novi sezoni v ponedeljek, 17. t.m., ob 20.30 v prosvetnem domu v Ricmanjih. PD Slovenec obvešča, da bo mešani pevski zbor pričel z rednimi pevskimi vajami, jutri, 14. t.m,, ob 20.30, otroški zbir pa v soboto,' 15. t.m., ob 16. uri. Izleti SPDT obvešča, da bo v nedeljo, 16. t.m., ob 12. uri na Mangartu odkritje spominske ploši 3 v spomin na člana Petra Štoko. Zbirališče planincev z osebnimi vozili, ob 6. uri na Trgu Ulpiano ali pa ob 9.30 na Mangartskem sedlu, kjer se bomo skupno podali na kraj obeležja. Slovenska gobarska družina - Trst priredi v nedeljo, 16. septembra, gobarski izlet za člane in simpatizerje. Zbor točno ob 8. uri pred spomenikom padlim na Opčinah. Ne pozabite prepustnic doma! Devinsko - nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti priredi 23. t.m. enodnevni izlet na Pohorje. Vpis pri odbornikih N. Gruden, O. Žbogar in M. Carli. Združenje Union priredi 16. sep-tehibra z odhodom ob 6.45 s Trga Oberdan izpred sedeža dežele izlet v Avstrijo v Velden k Woerhtersee (Vrbskemu jezeru). Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30 vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. V četrtkih od 17. do 19.30 in v soboto od 10.30 do 12. ure. Telefon 64-459. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM OPEL kadet letnik 1973. Telefonirati na tel. št. 209782 od 13. ure dalje. KUPIM vespo 50 ccm v dobrem stanju. Telefonirati na telefonsko številko 823636. PRODAJALKA z znanjem slovenščine, italijanščine in srbohrvaščine išče zaposlitev v dopoldanskih urah. Tele/onirrfi na 228240 od 12. do 14. ure. PRODAM harmoniko Guerrini 120 basov. Ponudbe na telefonsko številko (0481) 882*'L PRODAJI prikolico Elnagh 435 spor-ting letnik 1976 s hladilnikom in šotorom ali zamenjam s prikolico 370 - 400 cm — Gorica, tel. 55-84 od 17. ure dalje. PRODAM FIAT 127 letnik 74 v dobrem stanju po ugodni ceni. Telefonirati na štev. 64798 ob delovnem urniku. IŠČEM žensko za takojšnjo zaposlitev za varstvo otroka 2 let in malo pomoč v družini, samo v dopoldanskih urah. Gorica, telefon 86622, od 12. dp ^4. ter od 20. do 22. ure. ' ,, .. ... . OTROKA, tudB^pjer.čka sprejmem v dnevno oskrbo v lasten dom z vrtom na Proseku. Pišite n.i Primorski dnevnik pod šifro «skrbna mati*. MILIČ Dušan — Zagradec 2 toči belo in črno vino. Prispevajte sa DIJAŠKO MATICO o O ° ^ O .o VŠst&V' v nedeljo, 23. septembra NA STADIONU 1. MAJ Nravstvena dežurna služba tJ^na služba za zavarovance UpM in ENPAS od 22. do 7. ure: et" štev. 732-627. Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 12. SEPTEMBR.* 1979 Povrtnlng Česen Radič z. 'en Cikorija Čebula Fižol v stročju Melancane dolge Krompir bea Zelena paprika Paradižniki Peteršilj Zelena M^n. Maks. Prevl Sadje Min. Maks. Prevl 1300 2500 1500 Smokve 518 690 575 2500 3000 2800 Banane 880 990 935 400 500 i*"0 Hruške 690 863 805 345 575 460, Jabolka jonathai 460 633 575 460 805 690 Melone 117 460 403 Breskve 230 460 288 (bele I) 633 920 748 200 350 280 Grenivke — 990 — Limone 288 403 345 zelene 518 805 748 230 403 345 'rozdje 700 800 750 pansče 1. — 460 — 518 690 575 Pomaranče 575 748 690 POMEMBEN KULTURNI JUBILEJ knj Tri desetletja goriške iižnice Franceta Bevka V Nov? Gorici pripravljajo dokumentarno razstavo o nastanku in raz-voju te kulturne ustanove - Gradivo tudi za jubilejni zbornik Čez nekaj dni, točneje 18. septembra, bo minilo trideset let, odkar je bila ustanovljena študijska knjižnica v Novi Gorici, predhodnica današnje goriške knjižnice Franceta Bevka. Od pomembni obletnici bodo pripravili tudi dokumentarno razstavo o nastanku in razvoju te najstarejše kulturne ustanove v Novi Gorici, v teku pa je tudi zbiranje gradiva za izdajo jubilejnega zbornika, ki ga bodo poslali v tisk predvidoma v začetku prihodnjega leta. Včeraj pa je bilo v pravnih prostorih knjižnice srečanje s predstavniki sredstev javnega obveščanja, na katerem je ravnatelj, prof. Jan Zoltan, izčrpno prikazal tridesetletno razvojno pot ustanove, ki ie postala nepogrešljiva sestavina kulturnega in znanstvenega snova-nia. tako na področju novogoriške občine, kakor tudi na celotnem območju severne Primorske. Zamisel o ustanovitvi osrednje študijske knjižnice na Goriškem se je porodila že v jeseni leta 1944, a do njene uresničitve je prišlo šele pet let kasneje, glavna spodbuda pa je prišla iz vrst slovenskih zgodovinarjev, ki so se oktobra leta 1948 zbrali na zborovanju v Novi Gorici in izrecno izražili željo, da bi v nastajajočem središču ustanovili študijsko knjižnico z muzejem in arhivom. Leto kasneje je bil objavljen odlok okrajnega ljudskega odbora o ustanovitvi študijske knjižnice. Osnovni fond je sestavljalo okrog 2.000 knjig sindikalne knjižnice ter nekaj tisoč knjig obveznih izvodov, ki pa jih je vse do leti 1953 hranila NUK v Ljubljani, precej pa so prisoevali tudi zasebniki. Tako je knjižni fond leta 1957 obsegal že okrog 18.000 kniižnih enot. ob koncu lanskega leta pa že 133.976 knjižnih enot. Prostorska stiska in vprašanje zadostnega števila strokovnega o-sebja. To sta težavi, ki sta prisotni že od vsega začetka in še zmeraj močno pogojujeta delovanje te izredno pomembne kulturne ustanove. V tridesetih letih se je knjižnica kar trikrat selila. Iz Šempetra v Vrtojbo, od tam v Solkan, pred dvajsetimi leti pa je zasedla prostore nekdanje okrajne pošte, v občinski upravni zgradbi. No, medtem so tudi ti postali pretesni in je bilo treba iskati drugih zasilnih rešitev, dokler ne bo zgrajen kulturni center. Prva leta je knbžnicO vodil Saša DdmiltfcV^pateftf Zorko Jelinčič, .v SMKsrhu 4^°vrtdstvb prevzel Bidovec. ^kurfSjf^hsfVSščantom kniižne*a fonda in vsemi večjimi nalogami je raslo tudi številc strokovnega kadra. vendar v nezadostni meri. Tako dvei.set uslužbencev danes z veliko težavo komaj zmore vse delo. Pomembno prelomnico pomeni u-vajanje potujoče knjižnice leta 1966, še večjo pa nakup bibliobusa, ki ima kar 120 izposojališč na območju občin Nova Gorica, Tdlmin in Ajdovščina. Tak način izposojanja knjige bo treba v prihodnje še bolj izpopolniti, kakor bo treba tudi razširiti mrežo podružničnih knjižnic. Sedaj ima goriška knjižnica Franceta Bevka podružnico v Kanalu, Braniku ter Desklah, v kratkem pa bodo podružnice odprli tudi v Renčah, Prvačini in na Dobrovem. Seveda je treba premagati vrsto težav, predvsem prostorskega značaja, Drimanjkuie na, kakor smo že uvodoma zapisali, tudi strokovno usnos^blieno osebje. Goriška knjižnica Franceta Bevka pa ima v primerjavi z drugimi tovrstnimi ustanovami v Sloveniji še pomembno specifično nalogo sodelovanja s knjižnicami v zamejstvu, predvsem na Goriškem in v Benečiji. Da gre za izredno pomembno, lahko bi rekli nenadomestljivo, kulturno ustanovo, pričajo podatki o obisku v lanskem letu. Skoraj 9-odst. prebivalcev novogoriške občine je vpisanih med člane knjižnice. Lani so v knjižnici zabeležili nad 50 tisoč obiskovalcev, poprečno po 163 na dan, izposojenih pa je bilo okrog 110 tisoč enot. Pa še morda kratek pogled med bralce. Kar 48-odst. je cicibanov, 28-odst. je dijakov, delavci in obrtniki so zastopan, s 7-odst., delavci v administraciji s 5-odst., kulturni delavci s 3-odst. itd. O dragocenosti, ki jih hrani knjižnica tokrat ne bi govorili. Omenimo naj le to. da hranijo izvod Dalmatinove biblije. Prešernove poezije, Cankarjevo Erotiko, Kopitarjevo slovnico in zelo bogato zbirko goriških tiskov. Kljub tolikemu bogastvu pa na žalost ostaia marsikatera želja neizpolnjena. Tako lani niso mogli ustreči preko 4.000 bralcem, ki so spraševali predvsem za novitete. Nekoliko neugoden podatek sicer, ki pa vendarle dokazuje, da je goriška knjižnica živa in potrebna tukajšnjim ljudem. V kratkem začetek del za izgradnjo bazena v Tržiču Tržiški občinski svet je na zadnji seji, v torek zvečer, odobril osnutek načrta za oddajo del na dražba, za zgraditev občinskega bazena ob Gradeškj cesti, za kar bodo predvidoma porabili milijardo lir. Dela bo izvedlo več podjetij. Na torkovi seji so tudi imenovali komisijo za dražbo. Na isti seji je občinski svet odobril sklep o najetju posojila v višini milijarde lir za zgraditev zavetišča za o-starele občane. V NEDELJO, 16. SEPTEMBRA V IDRIJI PRVO SREČANJE BORCEV PREKOMORSKIH BRIGAD Ob tej priložnosti bodo odprli tudi fotografsko razstavo o bojni poti 3. prekomorske udarne brigade Komisija za prekomorce pri Občinskem odboru združenja zveze borcev NOV Idrija je izdelala program prvega srečanja borcev - preko-morcev v idrijski občini, ki bo v nedeljo, 16. septembra letos v I-driji. S proslavo in tovariškim srečanjem borcev prekomorcev želijo tudi borci, ki so svojo borbeno pot pričeli pred 36 leti, prispevati k praznovapju letošnjih jubilejev K PJ, SKOJ-’ in revolucionarnih sindikatov in tako predvsem mladino seznaniti s pomembnim prispevkom, ki so ga prekomorske brigade dale za osvoboditev naše domovine. Iz idrijske občine je v prekomorskih enotah sodelovalo 450 borcev, vendar pa je sedaj živih še 250 borcev. Večina preživelih prekomorcev se bo v nedeljo, 16. septembra 1979 ob 8.30 uri zbrala na Trgu svobode (na starem placu) v Idriji. Nato bo ob 9. uri v idrijski galeriji otvoritev razstave «Bojna pot III. Prekomorske udarne brigade*, ki bo na 160 fotografijah prikazala pot brigade od ustanovitve do konca vojne. Avtor razstave je polkovnik JLA v pokoju Albert Klun. llllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIintllllllllllllllllllllllllllllUlUIIIIIIMIIllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIII OBRT, KI NE POZNA KRIZE Avtoodpadi lahko omogočijo cenejše popravilo avtomobila Zaradi visokih cen rezervnih delov italijanski šoferji vedno bolj iščejo že rabljene kose za popravilo avtomobilov Naftna kriza je v zadnjih letih precej prizadela avtomobilste, ki sedaj začenjajo bolj zmerno in predvsem varčno uporabljati svoje kovinske konjičke. Cene avtomobilov so narasle bolj kot vse druge, podražitve bencina so na dnevnem redu vsakih nekaj mesecev, popravila so veliko dražja kot nekdaj. Tako opažamo, da skuša vsak šofer varčevati pri vožnji in vzdrževanju avtomobila. Seveda to ne velja za vse, saj predstavlja avtomobil še vedno simbol moči in ugleda za tiste, ki se ne morejo o-tresti potrošniške miselnosti, ki človeka ne ocenjujejo po tem kar je, ampak po tem kar ima. Vendar pa je potreba po varčevanju'vžad.n jem času" nekolllur vplivala na i zh» re-špfer jev, / ki i m pri nakupu avtomobila čedalje manj odločajo na podlagi konjskih moči ali luksusne opreme ter več na podlagi podatkov o porabi goriva in trpež-nosti avtomobilov. Skrb za varčevanje je zopet ovrednotila nekatere dejavnosti, ki sicer niso nikoli zamrle, toda za katere se šoferji še do pred kratkim niso veliko menili. Mislimo na avto-odpade, kjer med kupi starih avtomobilov, zvite pločevine, koles in delov motorjev lahko vsakdo najde kaj za popravilo svoje avtomobila. V bližini Gorice je več takih skladišč, med temi sta tudi dve, na Jeremitišču in na Peči, ki ju vodijo Slovenci. Ko smo na Jeremitišču obiskali Borisa in Edvarda Zavadlava, sta se ravno ukvarjala s «podiranjem« starega fiata 124. «Karoserija je v precej slabem stanju, medtem ko so deli motorja, vzmeti in nekateri drugi deli še u-porabljivi. Karoserijo bomo prodali v staro železo, zato pa skušamo sedaj ločiti pločevino od železnih iiiiiiiiiiiiiHiMimiiiiHiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiinimitiimiitiiitHiuiiiiiitiiMiiMtiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ORGANIZACIJI MLADINSKEGA CENTRA Seminar za likovni pouk in lutkovno dejavnost Potekal bo v prostorih Dijaškega doma v Gorici Jutri popoldan prvo srečanje udeležencev Jutri se prične v Dijaškem domu «S. Gregorčič* v Gorici seminar za likovni pouk in lutkovno dejavnost. Seminar, ki ga prireja Slovenski mladinski center, je namenjen vsem tistim, ki delajo z otroki v vrtcih, osnovnih šolah in drugih ustanovah ter vsem prosvetnim delavcem in animatorjem po društvih. Lutke pri delu z otroki nimajo le vloge gledališča v malem, s katerim naj se otroci zabavajo, ampak so po mnenju nekaterih učiteljev predvsem animacijsko sredstvo. Z ustvarjanjem lutkovnega gledališča namreč pritegnemo pri otrokih izredno pozornost, saj jih lutke in ponazarjenje iger zabavajo in pri tem vzbujajo fantazijo. Še večji učinek dosežemo, če si otroci sami naredijo lutko, s katero se potem igrajo. S tem jih zavzamemo za ročno delo, barvanje, in druge dejavnosti, ki pomagajo pred vsem najmlajšim pri razvijanju fantazije in kreativnosti. Prav zaradi velikih možnosti, ki jih lahko nudi lutkovna dejavnost pri vsakdanjem delu z otroki je bil namišljen seminar, za vse tiste, ki se ukvarjajo z najmlajšimi. S tem bi prioomogli k uvedbi te nove metode dela v otroške vrtce, prve razrede osnovnih šol in povsod tam, kjer otroci skupaj preživljajo dneve. Z ustvarianiem lutk se da nam reč privabiti niihovo pozornost in iih približati delu. »Zavedati se namreč moramo*, nam je povedala učiteljica Vijolica Košuta. «da je motiviranje otrok za katerokoli de- javnost izredno težko. Lutkovno u-stvarjanje pa vzbudi pri otrokih zanimanje, saj se pri takem delu da dobro povezati več različnih dejavnosti, kot so ročno delo, barvanje in kar je najvažnješe, ustvarjanje igre. dialogov med lutkami, ki jih mirne duše lahko uvrščamo k jezikovnemu delu pouka.* Lutkovno u-stvarjanje je torej izredne važnosti pri delu z otroki. Zaradi tega se bo prav gotovo odzvalo vabilu Slovenskega mladinskega centra, ki je priredil seminar, precejšnje število otroških vzgojiteljev, animatorjev in drugih, ki jih zanima delo z o-troki in poleg tega tudi lutkovna ustvarjalnost. Pričetek bo jutri z razgovorom z vodjo seminarja, ob 14.30 za likovni pouk in ob 15.30 za lutkovno dejavnost. Zgodovina zavoda za trgovino Zavodni svet državnega zavoda za trgovino bo objavil študijo o zgodovini delovanja šole. Sedanji zavod za trgovino se je pred leti imenoval Trgovski tehnični inštitut (ustanovljen leta 1907). Ravnateljstvo vabi vse bivše dijake in profesorje naj posodijo dokumente. slike ali drugo gradivo, če ga po naključju hranijo, ki bo pripomoglo k boliši dokumentaciji in večjemu uspehu zamisli Pobudniki zagotavljajo, da bodo material skrbno čuvali in ga nato vrnili lastnikom. in aluminijastih kosov. Vsaka kovina ima namreč svojo ceno: aluminij je precej dražji kot navadna pločevina, če pa ga pustimo na karoseriji, nam ga plačajo po nižji ceni.* «Kateri deli avtomobilov pa gredo najbolj v nrodajo in kateri kupci prihajajo najpogosteje k vam?* «Ne bi mogel povedati ha torih kosov prodamo o'j več. Pač vsak dober del najde kupca. Morda prodamo še največ koles, mehaničnih kosov, predvsem delov motorja, manj pa delov karoserije. Dobre kose po navadi dobimo na razmeroma novih in dobro ohranjenih avtomobilih, ki pa zaradi hujših karambolov niso več uporabni. Kariese -tiče kupcev,1 prihajajo k natri predvsem šoferji iz bližrjih kraleV3^' Mttarf‘ Klientov iz Italije j" manj, čeprav1 v zadnjem času njihovo število precej "~~te. Visoke cene novih rezervnih delov in dobra kvaliteta kosov, ki jih mi prodajmo tudi po štirikrat nižji ceni, so jih verjetno prepričale, da bolj pogostoma zahajajo v odpad.* «Vaši posli so torej kar dobri, i-mate v zvezi s tem kake večje težave?* «Dejal bi, da se tudi s tem poklicem lahko živi. Kar zadeva probleme bi omenil dva. Prvega nam povzročajo tatovi in tudi nekateri klienti, ki si kar. sami izberejo potrebnj kose, seveda pa «-'oza-bijo» p’ačat\ Drugi problem pa je prostor. Kot lahko vsakdo vidi imamo tu nagrmadene cele kupe avtomobilov. toda občina nam ne dovoli, da bi ga razširili v smeri proti pokopališču, sedaj pa nam z av toportom grozijo, da nas bodo celo izselili. Toda preskrbeti nam bodo morali drugo primerno zemljišče, sicer se ne ganemo od tod.* Na štradalti pri Peči je avtood-oad Oskarja Primožiča, kjer v poletnih mesecih pomagata očetu tu di sinova Rikardo in Romino. «Začel sem leta 1973,» nam je po vedal Oskar Primožič. Ogradil sem zemljišče in 'i sam zgradil barako za orodje. Poklic je kar dober in tudi konkurenca ni zelo huda, če-nrav je na Mainki večji svtoodpad. ki je specializiran v modernejših avtomobilih.* «Kat,ere znamke avtomobilov i-mate in koliko jih .obdelate’?* Urnam avtomobile najrazličnejših znamk, seveda pa je največ fiato-vih. Drugih znamk je manj, neka.i fordov, nato pa simce, lancie in druge italijanske i tuje znamke, V enem letu razderemo približno 109 avtomobilov.* «Dobre le shranimo in jih obi čajno tudi prodamo, največ zasebnikom, p"k->j -ta tudi mehanikom in avtoličarjem. Večji d 1 materi pa razdelimo po snoveh in ga nato nrodamo odjemalcu. Cene so seve da radjenc od 40-45 lir za kilogram Dločevine, do 80 lir za kg : Jeza pa do 90 lir za aluminij.* Tako je torej z delom na odpadih, kjer je tak obisk ne samo zanimiv, ampak tudi koristen. Med kupi sta rih avtomobilov namreč, lah' skoraj vsakdo najde del za svojega, vse bolj zahtevnega železnega ko njička. Podpisali pogodbo o upravi deželnega avditorija Težav pri upravljanju deželnega avditorija v Gorici je menda ko nec. Včeraj dopoldne so namreč podpisali pogodbo, s katere se u-prava dvorane in razstavnih prostorov prepušča goriški občini za dobo devetih let. Slovesnosti ob podpisu pogodbe so se poleg go-riškega župana De Simoneja in od bomika za finance Tripanija, u-deležili tudi številni funkcionarji obeh krajevnih uprav. V preteklosti so se večkrat po javljale ovire glede uporabe dvo- rane, oziroma razstavnih prostorov tudi med prazničnimi dnevi, zaradi omejenega števila osebja deželne uprave. Zdaj menda ne bo večjih težav za prirejanje kulturnih in drugih prireditev tudi ob nedeljah in drugih prazničnih dneh. Na razpolago delovna mesta na pošti V naši deželi je na razpolago 10 mest poštnega sla. Za mesta je bil razpisan natečaj. Prošnje na kolkovancm papirju lahko vložite SfrRtS1!##, ^ okrajnih rav-U£telj§tv;ih za. pošto .jn totokomuni-kacijfc,,. Da»,,poHneje zapade rok 'VlagapjS/-. prošen ji»)za sodelovanje na natečaju za 10 mest šoferja pri PT. Na razpolago sta tudi dve mesti poštno - telegrafskega tehnika. Rok vlaganja prošenj zapade 28. septembra. Razna obvestila Mladinski krožek iz Gorice obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za 8. seminar, ki bo od 14. do 16. septembra v Mladinskem domu ob Bohinjskem jezeru. Prijave spreje majo na sedežu SKGZ, Ul. Malta 2, tel. 24-95. Za vse udeležence je zborno mesto pred železniško postajo v Novi Gorici v petek, 14. septembra, ob 12. uri (po italijanskem času). Vlak odpelje ob 12.28. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Alesani, Ul Carducci 38, tel. 22-68. Ob 10. uri pa bo zborovanje borcev prekomorcev v Rudniški dvorani v Idriji. Pozdravni nagovor udeležencem tovariškega srečanja bo imel tovariš Viktor Podobnik, sekretar Občinskega komiteja ZKS I-drija. Slavnostni govornik pa bo španski borec, narodni heroj in komisar III. PUB general Stane Bobnar. V kulturnem programu proslave bodo sodelovali: Pihalni orkester idrijskih rudarjev, ženski pevski zbor «Slovenijales» in člani «Drama-tičnega društva* iz Idrije. Po proslavi bo tovariško srečanje borcev prekomorcev v dvorani hotela Nanos v Idriji. Pripravljalni odbor vabi tudi o-štale borce, mladino in občane, da se vključijo v tovarniško srečanje borcev prekomorcev v nedeljo V Idriji. Silvo Kovač Razstava slikarja Altierija Pokrajinski odsek združenja AR CI vabi drevi ob 18.00 člane in druge krožke v galerijo «L. Spaz-zapan* v Gradišče na razstavo del slikarja Sergia Altierija. Izleti Slovensko planinsko drnštvo priredi v nedeljo, 16. septembra, vzpon na Poliški Špik (Montaž) - 2754 metrov. Odhod s Travnika ob 6. uri z lastnimi sredstvi. Prihod na planino Pecol približno ob 8.30. Od tu do vrha je približno dve uri in pol hoje. Tura ni pretežavna in je primerna tudi za manj izkušene planince. Podrobnejša pojasnila dajejo na sedežu društva. Odbor sekcije krvodajalcev iz Sovodenj orireja v nedeljo, 16. t.m., enodnevni avtobusni izlet v Škofjo Loko. Cena prevoza je 5000 lir, za člane sekcije pa je izlet brezplačen. Na razpolago j; še nekaj prostih mest. Odhod iz Sovodenj od 6. uri. Gledališča Primorsko dramsko gledališče bo danes ob 20.30 nastopilo v Idriji t delom Veronika Frančka Rudolfa. Jutri ob 20.15 bo z istim delom nastopilo na domačem odru v Novi Gorici. Predstava za abonma red S petek B. Kino (,oricu VERDI 17.30—22.00 «11 magnate gre-co». A. Quin in J. Pisset. Earvni film. CORSO 18.0—22.30 «H cacciatore*. R. de Niro in J. Cazale. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30—22.00 «Copie ero-tiche*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00 — 22.00 «Caro papa*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Maitresse». /Vmivi (lorica in okolica SVOBODA 18.00—22.00 «Temna zvezda*. Ameriški film SOČA 18.00 «Svatba». Ameriški film. DESKLE 19.30 «Emanuela bela in črna*. Italijanski film. Illtlllllllllimil IIIIIMII Hill llllllllllllll lili UM IIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIII Illll IIIIIII lili IIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIINI POD POKROVITELJSTVOM MO PRI SKGZ Srečanje zamejske mladine ob Bohinjskem jezeru Poseben poudarek delu z mladim! in obmejnemu sodelovanju Prisotnost delegacij obmejnih občinskih konferenc ZSMS Jutri popoldne se v Bohinju prične 3. seminar, ki ga prireja Mladinski krožek iz Gorice pod pokroviteljstvom Mladinskega odbora pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi. Kot že prejšnja leta bo tud; letos predstavljal tridnevni seminar stično točko zamejske mladine. Na seminarju bodo namreč prisotni mladi iz Trsta, Gone;: in Beneške Slovenije. Poleg tega bodo prisotni na seminarju tudi predstavniki obmejnih občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Slovenije iz Kopra, Nove Gorice, Sežane in Tolmina. Prisotnost o-menjenih delegacij daje še poseben pomen 8. seminarju v okviru obmejnega sodelovanja, ki je že vrsto let temeljno načelo delovanja MO pri SKGZ. Delo na seminarju se bo pričelo ob 15. uri. Prve predavanje bo o Zvezi socialistične mladine Slovenije ip o njeni vlogi v sedanji družbeni ureditvi v SFRJ. Predavala bo Tatjana Suhodolnik, ki je odgovorna za mednarodne odnose pri RK ZSMS Nato pa bo Jože Hartman, predsednik komisije za mednarodne odnose pri SZ DL, govoril o aktualnih temah v svetu. Zadnje predavanje prvega dneva seminarja pa bo imel Duško Udovič iz Trsta, tajnik SKGZ. ki bo govoril o nalogah SKGZ po zadnjem občnem zboru. Po večerji se bo odvijalo delo po skupinah in to v zvezi z mladinsko dejavnostjo pri nas v zamejstvu. Sobotno jutro bo v celoti posvečeno predavanju o skupinski dina- miki, ki se bo odvijalo v različnih skupinah Skupinska dinamika je izredne važnosti pri delu v krožkih in drugih organizacijah ter pri delu z mladimi. Po kosilu bo srečanje s predstavniki občinske konference ZSMS iz Radovljice Na sporedu bodo tudi športna srečanja, med udeleženci Seminarja in mladinci iz Radovljice. V nedeljo zjutraj je na programu okrogla miza o mladinski problematiki v zamejstvu ter o obmejnem sodelovanju. Z DEŽELNIM PRISPEVKOM V tržiški bolnišnici nov center za dializo S prispevkom dežele v višini 68 milijonov lir bodo y tržiški bolnišnici v kratkem usposobili oddelek za dializo. Namestili bodo namreč pet umetnih ledvic, za kar je predviden strošek okrog 50 milijonov lir. z ostalimi sredstvi pa bodo preuredili prostore. Na tržiškem področju ie okrog 20 bolnikov, ki mora tovrstno terapijo opravljati zdaj v bolnišnicah v Vidmu, trstu ali Gorici. Vprašanje pa še nj v celoti rešeno, kajti namestitev takih naprav zahteva tudi zaposlitev specializiranega pomožnega zdravstvenega osebja, ki ga pa v tržiški bolnišnici trenutno ni, primanjkuje ga celo v centrih, ki že delujejo. OB SMRTI ANGOLSKEGA VODITELJA Neto: državnik in pesnik v službi svojega ljudstva Zgodovina ni ničesar «poklonila» Angoli - V najdaljši osvobodilni borbi na afriškem kontinentu pa je znal Agostinho Neto najti pravo pot «To ni nikakršen poklon zgodo-t;Vine», je rekel prvi predsednik < Angole in vodja osvobodilnega gibanja MPLA Antonio Agostinho Neto takrat ko so njegovo dr-fcayo sprejeli v OZN. In res, zgodovina ni Angoli ničesar poklonila. Prej bi se lahko reklo, da jo je v zadnjih desetletjih «obda-rila» z vsemi mukami in preizkušnjami, ki so prišle na dan predvsem v ižčrpljujoči osvobodilni borbi proti portugalskim kolonialistom in ob težkočah, ki so se pokazale v boju z domačim sovražnikom, ki je bil pod zunanjimi vplivi. Angolska revolucija, na čelu katere je stal od samega začetka Agostinho Neto, je v ■ bistvu najdaljša borba za svo-. bodo, ki so jo kdajkoli vodili na tleh črnega kontinenta. Dolga in krvava je pot, ki jo Antonio Agostinho Neto je prehodil Neto odkar je povedel svojo Angolo iz kolonialnega mraka do svobode in neodvisnosti. Medtem pa se 11. novembra 1975, ko je Angola slavila končno zmago in težko pridobljeno ne odvisnost, angolska revolucija ni še končala. Zaključila se je dolgoletna borba za osvoboditev, začela pa se je bitka za novo Angolo. ki je na ramenih nosila še breme kolonialističnega nasledstva. Prvi predsednik neodvisne Angole se po vojni z istim žarom vrže v obnovo države. Nemalokrat govori, da je borba «za osvoboditev istočasno tudi borba za preosoovo moralnega in i-dejnega življenja.* Predvsem pa je treba, pravi Neto, menjati mentaliteto ljudi, ki so živeli pod kolonialističnim iarmom in treba jim je oomagati. da bi se začeli svobodno kretati in svobodno, misliti. , Antonio Agostinho Neto se je rodil leta 1922 v vasi Bengou ne-4aleč od Luande, kjer se je tudi izšolal. Nato je služboval v kra-> jevni zdravstveni oskrbi, ker mu jp', zdravniški poklic zelo ugajal, pa se je v 25. letu starosti napo-til na Portugalsko, odločen, da *«10seSe diplomo. Na Portugalskem, daleč od domovine, napiše mladi Neto tudi prve stihe o mukah svojega naroda. Večji del njegovih pesmi so pravzaprav epi, ki kažejo na krepitev zavesti angolskega ljudstva, zavest, ki se je razplamtela med osvobodilnim gibanjem. To je poezija o bivših getih, v katerih prevladuje črna barva bede in siromaštva, kjer ljudje tavajo v' temi in se zaganjajo v tisto, kar jim skriva pot v prihodnost. Sen mladega angolskega rodoljuba v tujini in želja je, da bi narod zaživel tako življenje, o katerem še pojma ni imel in da bi zagledal blesteče in svetlo sonce. Vendar v kolonialistični metropoli pesniška vi-. zija svobode udarja s kruto življenjsko resničnostjo mladega revolucionarja. Neta so prvič zaprli zaradi sodelovanja pri demonstracijah, potem pa je njegovo ime zapisano v vseh arhivih portugalske policije pod označbo «ne-varen element*. Neto je ostal na Portugalskem deset let, tu zaključil študij medicine, katerega je občasno prekinjal zaradi priporov in političnega dela. Konec petdesetih let je Neto sprejel u-sodno odločitev: verzi niso dovolj močno orožje za borbo, kateri se sam želi posvetiti. Puška je daleč bolj učinkovita. Skupaj z Netom pride leta 1958 v Angolo tudi njegov policijski dosje, čeprav je policija tudi brez tega zaostrila pažnjo nad mladim revolucionarjem. Neto je takoj ustanovil Narodno gibanje za osvoboditev Angole, postal njegov prvi predsednik in vzel puško v roke. Pred tem pa je hotel poravnati tudi svoj dolg izbranemu in humanemu zdravniškemu poklicu, tako da je kot zdravnik obiskal geto ob robu bogate Luande in brezplačno zdravil sonarodnjake, še več, iz svojega žepa jim je kupoval zdravila. Sprva so Portugalci tolerirali MPLA v upanju, da se bo le ta preosnovala v «afriško črno orga nizacijo*, ki bo sodeloval z Lizbono, Potem pa, ko so enote Ne-tovega gibanja začele z akcijami, ki so plašile portugalske kolonialiste, posebno pa potem, ko so leta 1961 napadli zapor v Luan.di in osvobodili politične jetnike, je Lizbona začela z ostro represijo. Policija je aretirala Neta in ga zaprla v portugalsko glavno mesto, od koder pa ie leta 1962 zbežal in od takrat žičeldhngbdvlš-nosti Angole v jzselienstvu. V tem času je Neto zabeležil vrsto političnih uspelihv.1 Njegov MjPLA je afriška kontinentalna organizacija priznala kot edinega legitimnega predstavnika angolskega ljudstva. Sam Neto je tudi izjavil, da je njegovo osvobodilno gibanje pripravljeno pogovarjati se s Portugalci, vendar samo na osnovi pravice angolskega ljudstva do samoodločitve. Lizbona pa še ni bila pripravljena na tak korak, Salazar je v odgovor na to poslal v Angolo vojaške okrepitve — bilo pa je prepozno. Osvoboditev Angole pomeni v o-svobodilnem gibanju na afriškem kontinentu zgodovinsko prelomnico. predvsem na jugu, saj je s tem ustvarjen svobodni pas od Atlantskega do Indijskega oceana, ki je ostali dve rasistični utrdbi (Rodezijo in Južnoafriško republiko) privedel do popolne izolacije in omogočil krepijenje osvobodilnega gibanja v Zimbabweju, Namibiji itd. Neuvrščenost, ki je politika skoraj vseh afriških držav je tudi naša politika, pravi Neto. Š to politiko nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje, saj bo Angola za vedno ostala neodvisna in neuvrščena država. Razprava o globalni zaščiti Na festivalu socialističnega tiska je bila v soboto zvečer v Nabrežini okrogla miza o globalni zaščiti Slovencev. Na sliki: udeleženci med razpravo •■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iiiIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiii ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui in iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMu n iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiinuiiiiiiiii nuni ■11111111111111 SPOMINI MILANA APIHA «Sredi pušk in bajonetov sredi mrkih straž...» Apih v svoji knjigi zelo plastično oživlja revolucionarno obdobje, ko je bila tedanja oblast v nekem smislu že skoraj brez moči proti poletu in širjenju revolucionarnega gibanja Vsak' ponatis knjige, in če gre pri tem še za slovensko izvirno delo, je vsekakor najboljša potrditev uspešnosti kake knjige. Tako so ponovno potrditev, zlasti ob dejstvu, da so prišli na knjižni trg po daljšem času, doživeli zdaj spomini Milana Apiha pod simboličnim tudi čisto nič slučajnim naslovom «Sredi pušk in bajonetov*. Ni ga pri nas človeka, ki ne bi poznal napeva in besedila te znane, lahko bi rekli danes že ponarodele revolucionarne pesmi, katere avtor je prav pisec naših spominov. Milan Apih nam namreč v svojih, sorazmerno kratkih, a zato nič manj zanimivih spominih obuja spomine na svoje jetništvo v Bileči, kamor je tik pred nacističnim napadom na Jugoslavijo nekdanji protiljudski režim poslal v internacijo komuniste in napredne Jugoslovane, med njimi tudi številne Slovence. -ufeRTSK-*a19Wfifei..odt™e'? hT cegovski Kraj, danes resda že utrjen zgodovinski pojem v revolucionarnem boju našega delavskega razreda, vendar pa to dejstvo samo na sebi še ne zagotavlja vnaprej pomembnosti knjige. Nasprotno, tako znan dogodek nalaga avtorju še večje obveznosti, tako pripovedne kot zgodovinsko raziskovalne obveznosti. Milan Apih je s tem svojim memoarskim delom zadostil obema obveznostima. Napisal je namreč ..............................................•iHiiiiiliiiiiiniiiiiiimiiu Komemoracija v Bazovici Bil zanimivo, privlačno, mestoma celo duhovito knjigo o življenju in boju nekdanjih internirancev, hkrati pa se je tudi zelo potrudil, da je svoje spomine uokviril v zgodovinski ambient ter s tem dal svojim spominom tudi zgodovinsko in avtentično vrednost. Vsekakar je posrečena združitev čisto osebnih, skoraj literarno napisanih spominov z objektivno zgodovinsko in dokumertirano resnico tista vrednost knjige, ki jo bo moral sleherni zgodovinar, ko piše ali pa bo pisal o tem obdobju jugoslovanskega delavskega revolucionarnega gibanja nujno upoštevati. Apih nam jc torej v svoji knjigi zelo plastično oživil to naše revolucionarno obdobje, ko je bila takratna Jugoslavija v nekem smislu že skoraj brez moči proti poletu in širjenju revolucionarnega gibanja, saj so interniranci kljub šikanam, pretepanjem in vsemu ostaletoS ‘ i odlocrdto i akcijami dosegli ,leps„,usp",>"" V ZAČETKU SEPTEMBRA ŠE ENA ŽRTEV Skrivnostni morilec spet na delu REVIJO BERITE i* n-sss (slika zgoraj). Ob tej priložnosti je domači mešani pevski zbor »Lipa* zapel nekaj pesmi LONDON — Skrivnostni mrnl-jak, «|orkšlrskt Jack Ubijalec*, ki je v preteklih štirih letih ubil že 11 žena, se |e držal svo|e strahovite obljube, da bo |avnost že prav kmalu o njem spet govorila. Britanska policija |e po natančnem pregledu telesa pred par dnevi ubitega dekleta potrdila, da Ima telo 20-letne študentke Gredfordske univerze Barbare Jane Lučk prav takšne poškodbe, ki so karakteristične za vse prej- šnje žrtve zvitega ubijalca. Mlada študentka je dvanajsta žrtev «|orkširskega fantoma*, ki se je prvič oglasil točno pred štirimi leti, In s! er oktobra 1975. Prejšnjega aprila je ubijalec, ki samega sebe imenu|e za naslednika »Jacka Ubijalca*, poslal policiji magnetofonsko kaseto, s katero je opozoril, da se bo ponovno oglasil letos leseni. PqII-liclja, ki je upravičeno smatrala, da je na trak posnet pravi glas večkratnega ubijalca, je vsebino kasete In n|eno sporočilo posredovala po britanskem radiu in televizl|i. V sporočilu pomečn' u sefa policije Georgu Oldfieldu je ubijalec med drugim tudi de|al: «Jaz sem Jack. Kot sami vidite, niste imeli veliko sreče, da bi me u|ell, pa še daleč mi niste na sledi, kot ml niste bili vsa ta štiri leta. Točno vam ne vem povedati, kda| bom stopil ponovno v akcijo, za gotovo pa lahko rečem, da bo to še letos, mogoče septembra ali oktobra*. Nori ubijalec |e žal držal sy0” jo strahotno obljubo in |o tudi d® potankosti uresničil. V začetk® septembra je ubil svo|o 12. žrt«v’ od katerih |e Nlo devet prostltutK' ki |ih patološki morilec po v*®111 videzu na|bol| sovraži. Vsi do*® danji napori britanske policil® n ( so obrodili sadov. Pomagal0 n niti nagrada v znesku 10.000 fun tov, ki |o je policija obljubilo 1 stemu, ki bi posredoval točne P° datke o Jacku. NA SVETOVNIH ŠTUDENTSKIH IGRAH V CIUDAD MEXICU «Plavi» uspešni v ekipnih športih V košarki in vaterpolu se borijo za medaljo - Italijani v odbojki četrti CIUDAD MEXICO — Tudi v zaključnem delu študentskih iger so jugoslovanski atlet; razočarali. Pri mislimo predvsem na neuspeh "Ojoviča v troskoku. Z znamko 16,57 m se je uvrstil komaj na peto •nesto. Nekoliko bolje so se odreci Italijani. Osvojili so namreč en° srebrno in dve bronasti me-Posebno uspešen je bil za ^zurre* tek na 3000 metrov z ovi-kjer (po doseženih rezultatih) *3hko sklepamo, da so postali pra-J mojstri v tej disciplini. Če je “fugo mesto Scartezzinija že prikovano, pa predstavlja veliko Presenečenje Palermčan Cina, ki * je uvrstil na odlično tretje me-™ Še za eno presenečen.je je po-kbel Mazzuccato v troskoku, kjer * s skokom 16,87 m osvojil brona-"o odličje. _ REZULTATI Troskok * Banks (ZDA) 17,23 m * Udmiae (SZ) 17,20 m ?• Mazzuccato (It.) 16,87 m * Cid (šp.) 16,71 m * Srejovič (Jug.) 16,57 m ^000 m ovire , Čopu (Rom.) 8’57”7 * Scartezzini (It.) 8'58”1 1 Cina (It.) 9'08”7 . 400 m moški ' Schmid (ZRN) 44”85 • Hoffmaister (ZRN) 45”12 Mac Coy (ZDA) 45”90 . Deseteroboj ' Šedlbauer (Avstrija) (nov svetovni univerzitetni rekord) 8203 Hingsen (ZRN) 8033 Antretter (ZRN) 7868 . Disk ženske • Melnikova (SZ) 63,54 m ■ -Jahl (NDR) 63,00 m ' Tacu (Rom.) 50,28 m .. Jugoslovanom so prinesli neko-!. 0 več zadoščenja le ekipni špor-?■ Mislimo predvsem na vaterpo-ki se bodo po zmagi nad ~A s 5:4 potegovali za osvojitev ^edaije. Izkazali so se tudi ko- šarkarji, ki bodo igrali (po zmagi nad Kubo z rezultatom 69:64) z ZDA za zlato odličje. V odbojki so Italijani igrali z Mehiko za četrto mesto. Po petih setih so zmagah varovanci Pavlice, ki pa vsekakor s tako uvrstitvijo niso izpolnili pričakovanj. V ženski odbojki so slavile predstavnice SZ, ki so v finalni tekmi premagale z gladkim 3:0 reprezentanco Japonske. Američanke pa so osvojile zlato v košarki, potem ko so tudi v zadnji tekmi brez večjih težav premagale Kubo s 73:60. NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI ZRN premagala Argentino BERLIN — V sinočnji prijateljski nogometni tekmi je Zahodna Nemčija zasluženo premagala, sicer okrnjeno postavo Argentine z 2:1 (0:0). Zahodni Nemci so bili večji del tekme boljši od gostov, le ti pa so zadovoljili predvsem proti koncu srečanja, ko so tudi dosegli s Castrom častni rol. Kot je znano, bo Argentina v nedeljo c uigrala svojo drugo prijateljsko tekmo na turneji po Evropi, in to z Jugoslavijo. Srečanje bo v Bp""radu. Disciplinski ukrepi MILAN — Italijanska nogometna disciplinska komisija je med ostalim kar za tri kola izključila igralca Spala Cavasina in Bolonjčana Petrinija zaradi nešportnih izgredov med pokalno tekmo Spal - Bologna. KOŠARKA V sinočnji prijateljski košarkarski tekmi na Kontoveiu je Sloboda iz Tuzle premagala Kamnik s 100:71 (48:34). V predtc.: ! pa so kadeti Kamnika premagali Kontovel s 84:82. TURNIR V BOLOGNI Tesna zmaga Fortituda nad Borcem iz Čačka BOLOGNA — Bolonjski Fortitudo je osvojil prvo mesto na mednarodnem košarkarskem turnirju za »Trofejo Motomalagatutti». V velikem finalu so Bolonjčani po dokaj ogor- A litoli (".in ,n*ko - družinski pohod vo slo- J (za izkušene planince), ali Pa *ieUžno Jugoslavijo, na gore ob f%! z Albanijo (s posredovanjem tamkajšnjim planinskih dru- *>« 5? pa Belo- te-jL ^ imena! Vso pot od kJj.e0a jezera do Matajurja so pre-W.: Armani Franc, Grgič Ida, %,“n Pavel, Sosič Mario, Starec %• Volni Franki), Brecelj Štefan, %°v‘č Rudi, Pertot Sandra, Hudež NL: Tul Igor, Tul Ivo (zadnjih pet dobi v priznanje posebno %i° za opravljeno celotno pot ver-fe e• v kolikor so že lani preho-K(^t od Glinščice do Matajurja). * (J® ali manjšo pot so opravili in bili deležni prijetnega planin-8a vzdušja pa: Terčič Patrizia, Cesari Mauro, Rihard Marko, Rihard Adrijan, Zlobec Renata, Bossi Fabia, Šalamun Branko, Kocjan Nada, Kocjan Tone, Castellani Avgust, Castellani Marija, Pertot Nada, Podgornik Lidija, Rudež Alenka, Volpi Martina, Jazbec Bojana, Volpi Elva, Kraus Irma, Armani Franka, Drioli Magda, Gerdol Adrijana, Vigini Elda, Maver Marija, Škrl Bruna, Civardi Graciela, Civardi Igor, Ci-vardi Aleksij, Brecelj Pino, Sosič Lucijan, Civardi^ Marko. Srečanje treh dežel Letošnje srečanje treh dežel, pravzaprav delegacij planinskih društev dežel F-JK, Slovenije in Koroške bo v Kranju, 13. in 14. oktobra. Program predvideva v glavnem poročila treh delegacij za izdelavo naslednjih brošur: naravovarstve- na zaščita območij v gorskem svetu treh sosednjih dežel, smučarski vodnik in mednarodni, oziroma medde-želni obrazec «Prijava nesreče». Kot je znano, se je iz prejšnjih tovrstnih srečanj rodila posvečanj rodila posrečena akcija «Pot prijateljstva* (15, oziroma 30 vrhov) in to pot obiskuje več zamejskih planincev nekateri pa so jo že dokončali. « « » Bljižnje delovanje SPDT Programirani izlet na Grossglock- ner je odpadel zaradi premajhnega števila prijavljenih planincev, pa tudi ker se je izkazalo, da bi osebni stroški bili previsoki. Vsekakor je že domenjeno, da se ta izlet izpelje prihodnjo jesen, skupno s PD Viator iz Ljubljane. To nedeljo, IS. septembra, bomo ob 12.30 na Mangrtu odkrili ploščo članu Petru Štoki. Zbirališče (z osebnimi avtomobili) ob 6.00 na Trgu Ulpiano, oziroma ob 9.30 na Man-grtskem sedlu, kjer se bodo planinci skupno podali na kraj obeležja. V nedeljo, 30, septembra priredi SPDT avtobusni izlet prav v središče Karnije in sicer na prelaz Passo Pura (1425 m), od koder se bodo planinci povzpeli ne 2115 m visoki Morite Tinisa, najvzhodnejši vrh v verigi Bivere. Pot nima posebnih težav, istočasno pa nudi planincu priliko za občudovanje cele vrste edinstvenih naravnih lepot. Vse to je spodbudilo nekatere tržaške planince (CAI) in znanstvenike, da so začeli s preurejanjem sleze v «.Učno pot*, ki naj bi postala trajen spomenik alpinistki in znanstveniki Tiziani Weis, ki se je lani ponesrečila v gorah. Skupina ie v letošnjem poletju že uredila pot. pred njeno slovestno otvoritvijo, ki bo predvidoma prihodnje leto. pa bodo postavili še opisne table. R. P. V vseh disciplinah skromna udeležba Zastopniki Adrie in Bora so se na splošno zadovoljivo odrezali Glavna značilnost letošnjega de želnega mladinskega prvenstva v Gorici (naraščajniki-ce ter mladin-ci-ke) je bila predvsem skromna udeležba, saj je bil v nekaterih disciplinah le en tekmovalec, nekatere (n.pr. 110 m ovire za naraščaj nike) pa se niso sploh odvijale zaradi pomanjkanja tekmovalcev. Vse eno pa so v nekaterih disciplinah dosegli dobre tehnične rezultate. Na tekmovanju so nastopih tudi člani in članice Adrie in Bora: od le-teh se je najbolje uvrstil borovec David Blažina, ki je zmagal v metu kladiva, kar pa je bil predvsem sad slabe konkurence. Tehnično je bil boljši njegov rezultat in osebni rekord v disku, čeprav je zasedel le peto mesto. Med ostalimi našimi atleti je borovec Alojz Lan-gan spet izenačil osebni rekord v višini, Igor Korošec pa mu je bil na 100 m žeto blizu. Zeto dobro pa se je odrezal član Adrie Aleksander Zudek, ki je v dveh panogah dosegel dva društvena in seveda osebna rekorda in je bil v moški konkurenci edini, ki mu je uspela uvrstitev med trojico najboljših v dežeh. V prvem dnevu je Zudek izboljšal rekord na 400 m, v drugem pa na isti razdalji z zaprekami, kjer je tudi zasedel tretje mesto. V ženski konkurenci sta se najbolje odrezali borovki Giovanna Nu-gnes v disku kot tretja, ter Nerina Purič v daljini ter kopju z osvojitvijo drugega mesta, ostale pa so tekmovale na nižji tehnični ravni. IZIDI NARAŠČAJNIKI 100 m 1. M. Medeot (Tomana) 200 m 1. F. Milocco (Atletica GO) 400 m L R. Lutman (Italcantieri) 6. A. Zudek (Adria) 800 m 1. P. Fantina (Atletica GO) 1500 m 1. F. Pavanelto (O. Piccinato) 4'18”6 3.000 m 1. F. Pavanelto (O. Piccinato) 9'33”9 400 m ovire 1. R. Lutman Jtalcantieri) 3. A. Zudek (Adria) Višina 1. L. Toso (NAF) 6. A. Langan (Bor) Daljina L I. Cassetta (LB Sacile) 5. A. Langan (Bor) 7. D. Poljšak (Bor) Trcskok 1. D. Qualizza (Lib. UD) Palica 1. M, Pascottinj (Lib. UD) Krogla I. M. Leghissa (Atleticu GO) 13 93 m Disk 11”8 24”1 53”0 56''0 2’07”6 roi”6 1'03"7 1,90 m 1,75 m 6,51 m 5,43 m 4,82 m 13,16 m 3,80 m 36,88 m 1. P. Babieri (Lib. UD) Kopje 1. F. Mancini (Fiamma TS) 47,40 m Kladivo 1. G. Zanello (SNIA) MLADINCI 100 m 1. L. Buccino (NAF) 7. I, Korošec (Bor) 200 m 1. L. Buccino (NAF) 400 m 1. M. Macuzzi (Atletica GO) 800 m 1. G. Degli Innocenti (CSI TS) 9. Korošec (Bor) 1500 m 1. A, Iaeolutti (Lib. UD) 3,000 m 1. R. Segulia (CSI TS) 110 m ovire 1. P. Pagliaro (CSI TS) 400 m ovire 1. P. Pagharo (CSI TS) Višina 1. M. Martini (CUS TS) Daljina 1. R. Furlani (CUS TS) Troskok 1. F. Cirieho (CSI TS) Palica 1. A. Orlini (CSI TS) Krogla 1. G. Franz (SNIA) Disk 1. F. Baritussio (Toši Trbiž) 45,62 m 51,16 m 11”0 11”7 22”5 51”0 1’59”9 2’10”4 4'05"2 9’01”1 15”3 54”5 2,11 m 7.00 m 13,66 m 4.00 m 12,35 m 5. D, Blažina (Bor) Kopje 1. M. Martini (CUS TS) 4. G. Sedmak (Bor) Kladivo 1. D. Blažina (Bor) 4x100 m 1. CSI TS 4x400 m 1. CSI TS NARAŠČAJNICE 100 m 1. G. Martellossi (SNIA) 200 m 1. N. Pistrino (SNIA) 400 m 1. N. Pistrino (SNIA) 800 m 1. S. Garlatti (SNIA) 1500 m 1. P. Lena (UGG) Višina 1. S. Puppo (SGT) Daljina 1. S. Furlani (Edera TS) Krogla L A. Urh (UGG) Disk L A. Urli (UGG) 3. G. Nugnes (Bor) Kopje 1. G. Damiani (SNIA) 4x100 m 1. UGG 4x400 m L UGG 34,48 m 57,50 m 45,58 m 30,84 m 43”0 3’31”9 12"9 26’T 58”5 2’19”5 5’11’T 1,70 m 5,38 m 12,92 m 41,26 m 23,70 m 31,72 m 52" 2 4’41”1 MLADINKE 100 m 1. E. Bufalini (CSI TS) 200 m 1. I. Venturelh (SNIA) 400 m 1. I. Venturelli (SNIA) 800 m r. R. Toffolo (SNIA) 1500 m 1. R. Toffolo (SNIA) 400 m ovire 1. C. Piccini (SGT) Višina 1. A. Chivilo (Stellaflex) Daljina 1. S. Drufovka (UGG) 2. M. Purič (Bor) Krogla 1. S. . Drufovka (UGG) Disk 1. L, Milanese (UGG) Kopje 1. C. Pizzah (SNIA) 2. M. Purič (Bor) 13”6 27”2 60"0 2'20”8 4’51”7 1’15”7 1,60 m 5,17 m 5,12 m 10,55 m 34,78 m 36,12 m 24,22 m R. F. število nastopajočih športnikov ni bito rekordno. Tako je bila skupna bera kolajn še večja. Italijani so s celovitimi reprezentancami v vseh športih še naprej o-stali zanesljivo na vrhu, ob skromni udeležbi Francije pa je bila odprta Jugoslaviji pot do drugega mesta po številu zmag in uvrstitev med najboljše tri. Pečat 6. SI so dali naslednje športnice in športniki — v atletiki dvakratna zmagovalca Gusttaya (Tunizija) in Alva-rez (Španija), Grka Papageorgopu-los in Papanikolau, Italijana Men-nea in Pamieh, Francozi Drut, Vil-lain. Pani in Bessonova, Egipčan Asad in Jugoslovanka Vera Nikolič, ki je bila dvakrat prva Med boksarji so slavili nekateri odlični posamezniki, ki so se kasneje dobro uveljavili tui i med profesionalci. Gimnastični junak je bil naslednik CerftrjS-.ih.iJ^.toChiiJhja Janez Brodnik;, prvič so nastopile tudi telovadke, V plavalnem bazenu je imela riaVno besedo ’ Italijanka Novella Calligaris. Na blazini za rokoborbo niti tokrat ni manjkalo svetovno znanih imen. Italijan Cagnotto je v skokih v vodo kar dvakrat premagal rojaka Dibiasija. Na sredozemsko prizorišče so se po dvanajstletni c’ rosti spet vrnih strelci. Krstni nastop pa so v Smirni imeli judoisti. Naslove prvakov, in seveda pripadajoče zlate kolajne, so v športnih igrah pobrali prr - vse Jugoslovani: v košarki, odbojki, nogometu in vaterpolu. Jugoslovanski tabor se je iz Smirne vračal kar s1 17 zlatimi medaljami. Ob že rmenjenih štirih zlatih odličjih v športnih igrah so zlato dobih še atleti Spasojevič (troskok), NikoliČeva (800 in 1500 m), Leskovčeva (100 m ovire), Hrepev-niko'’a (višina), boksar Vujkovič, telovadca Brodnik (mnogoboj, bradlja, drog), Vratič (konj), moška gimnastična vrsta, jadralec Fabris, plavalca N. Miloš (100 m hrbtno), Bobanova (100 m orosto), rokoborci Marinko. Čovič, Damianovič, Nena-dič in Cor>'., dvakrat strelec Mi'u-tunovič. Telovadec Brodnik je bil "asoloh naju-'ešneiši zbiralec medalj v Smirni, saj je razen treh zlatih dobil še srebro na krogih ter bron v parterju na konju in v preskoku. 1975 — Alžir (Alžirija) Alžir si je pridobil organizacijo 7. SI v konkurenci s Splitom. Igre so se odvijale na povsem novih šport- iiiiiiimHMtiiiiimiiiiiiimiHMiiiimtimiiitiiiifmiiiiiifiiitniinimittiiiMiiiuiiiiitiii.iiiiiiiiiimiiiiiiiiHtMiin KOŠARKA DREVI V LJUBLJANI V prijateljski tekmi Olimpija - Hurlingham Tekma bo važna preizkušnja za obe peterki Drevi se bosta ob 20.30 (po ital. času) v prijateljski košarkarski tekmi v ljubljanski hali Tivoh spoprijeli domača Olimpija in tržaško Hurlingham. Za obe ekipi bo srečanje važna preizkušnja v okviru priprav na pričetek prvenstev. Ljubljančani že dalj časa trenirajo ped novim strokovnim vodstvom. Največja novost v ljubljanskem taboru je seveda prihod iz Ju-goplastike Petra Vilfana, ki bo za OLmpijo seveda veliko pomenil. Doslej še ni rešeno vprašanje Beko-vega centra Djuriča, sicer pa je od Olimpije že danes pričakovati zadovoljiv nastop. Tržaški Hurlingham, ki igra v A-2 italijanski ligi, bo v Ljubljano dopotoval s svojo najboljšo postavo, to se pravi tudi z obema ameriškima igralcema, ki bosta glavna nosilca igre tržaške peterke. Jim Mc Daniels in Richard Laurel sta že na dosedanjih treningi! pokazala zadovoljivo formo, Sicer pa tudi o- stali Lombardijevi varovanci delajo s polno paro, da bi se za prvenstvene nastope čimbolje pripravili, Drevišnjo srečanje bo torej za Tržačane kot nalašč, da še v večji meri preverijo trenutno formo, obenem pa, da ugotovijo pomanjkljivosti, tako da se jih bo do pričetka prvepstva dalo še. odpraviti. OBVESTILO SPK Čupa iz Sesljana sporoča, da bodo jesenske društvene in open REGATE v nedeljo, 16. septembra, v Ses-Ijanskem zalivu. VpLovanje na društvenem prostoru od 8. do 9. ure. Starti so predvideni ob 10. uri. Regate bodo po olimpijskem sistemu, za jadrnice optimist, za manjše jadrnice in kabinate. Vabljeni vsi jadralci, da se regat polnoštevilno udeležijo. nih objektih od 13. avgusta pa do 6. septembra. Naglo se razvijajoča mlada afriška država je vložila mnogo sredstev v dotlej največjo športno prireditev. Že tedaj je bito slišati, da se Alžirija namerava v bližnji prihodnosti pojaviti kot kandidat za organizacijo letnih olimpijskih iger. Tako so izkoristili SI kot preizkušnjo, za njimi pa še lanske afriške igre, kot generali«) za OI. Ne glede na realnost olimpijske kandidature, o kateri v zalnjih letih ni več slišati, pa velja poudariti, da so se vlaganja obrestovala ob uspelih igrah in nedvomno povečanemu ugledu države gostiteljice, ki je v desetletju napravila v športu neverjetno skokovit razvoj. Razdelitev medalj — tokrat je bito na sporedu 18 panog — pokaže zopet veliko prednost Italijanov, nepopolni Frrncozi so bili boj za drugo mesto s Španci. Ob vsem tem je ostalo Jugoslaviji četrto mesto, Čeprav je v Alžiru nastopila doslej najštevilnejša reprezentanca. Tudi skupna berd kolajn je'bila slabša kot štiri leta prej v Smirni. Ponovno ja bila udfe'ežba na igrah stoodstotna, število panog pa se'je približalo rekordni iz leta 1955.' L Seveda, so tudi alžirske igre imele svoje junake. V najuspešnejši i-talijahski ekipi, jih je bilo1 največ. Med atleti dvakratna zmagovalca Mennea in Pignijevn ter Sara Simeoni, sabljača Pezza in Maffei, plavalca Guardncci in I.alle (oba s ”o d’ -Tna zlatima kolajnartja), pa spet skakalca v vodo Cagnotto in Dibiasi. V francoski ekipi atlet Naflet in sabljača Talvard in Jd-slandova, v alžirski zmagovalec; v teku na 3000m z zaprekami Ea^pi, v tunizijski plavalec Gharbi. v španski pa kar trikratni zmagovalec, plavalec Esteva.. Zmagovalci v športnih igrah pa sb pred štirimi leti postali košarka — Jugoslavija, nogomet — Alžirija, odbojka — tako v moški kot tudi ženski konkurenci — Jugoslavija, rokomet — Jugoslavija, vaterpolo"' Italija. ’ Med številnim jugoslovanski;-) .zastopstvom — 1 '1 športnic in športnikov — so bili najuspešnejši atleti. To r ko" o preseneča, toda ob odsotnosti nekaterih boljših so se »plavi* izjemno borili. Jugoslovanski zmagovalci v Alžiru (razen ekip) so bili: Alebič (400 m); Savič (800 m); Božinovič; (1300 m);' PiSič (U0\m ovire): Stekič (skok v daljino); I-vančič (krogla); Prirporac (kopje?; Štiglic (kladivo); 4x400 m in atletinja Pavličič (409 m). Nadalje so bili na vrhu zmago^elnera o-.>a še boksarja Ašanovič in Rubelj, judoista Obadov in Bajčetič, rokoborci Fr"ič, Damja' >vič; Petkovič in Si-di ter strelca Milutinovič in Pejovič. , u (Se nadaljuje) ; i 1 s i 'ji h š. t* J V«,.! > NOGOMET TURNIR PRIJATELJSTVA Hud poraz Juventine V torek so odigrali 1. koto turnirja prijateljstva. V Biljah sto se pomerili ekipi- Juventine jn Bilj. Kar s 5:1 so slavili domačini. Treba pa je povedati, da št&ndrežci, niso nastopili z najboljšo ekipo, ker služijo nekateri standardni igralci vojaški rok. V drugo koto so se uvrstile ekipe Sovodenj, Adrije, Bilj in Vozil. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačano celotna 32.000 lir. Letna naročnino zo inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija tDAN>. V SFRJ številko 3,50 din. ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 65,00. letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi 400 lir zo Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 ntrnl 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sožalld ___ ... mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. • • l I ,.. član italijanski tj Izdaia ŽTTT zveze časopisnih ■ in tiska j ^ Trst založnikov FIEG k13. septembra 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel SARDINIJA JE BILA DOSLEJ VSE PREVEČ ZANEMARJENA Družbeni napredek proti naraščanju kriminalnosti Minister Rognoni poročal parlamentarni komisiji za notranje zadeve TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ ZJUTRAJ NA PREFEKTURI RIM — Po sedmih letih je komisija za notranje zadeve poslanske zbornice ponovno obravnavala pereče vprašanje naraščanja kriminala na Sardiniji, predvsem glede na nedavne ugrabitve. Leta 1972 je ista komisija predstavila parlamentu zelo izčrpno poročilo o tem problemu.. ki pa je ostalo skoraj v celot: neuresničeno zaradi odpora nekaterih političnih krogov, ki so si na «svoj* način zamislih gospodarski m socialni razvoj otoka. Komisija ni namreč obravnavala problematike iz zgolj policijskega zornega kota, ampak je jasno dokazala, da je treba vzroke kriminala na Sardiniji iskati tudi v zaostalosti in v zakoreninjenem načinu življenja. Neverjetno število ugrabitev v zadnjih mesečin dokazuje, da država in njeni organi niso še korenito posegli v sardinsko stvarnost in tako zajezili vala kriminala. Tega mnenja je bil tudi notranji minister Rognoni. ki je na včerajšnji seji parlamentarne komisije podal izčrpno poročilo o tem vprašanju. Kot je bilo pričakovati, je minister izključil vsako možnost, da bo vlada dala pobudo za morebitne posebne ukrepe proti naraščanju nasilja na Sardiniji, poudaril pa je, da bodo morali v prihodnosti vsi državni in krajevni organi globlje analizirati zgodovinski in socialni razvoj predvsem manj razvitih področij otoka. kot je na primer Barbagia. Prav na tem goratem območju, kjer je najvažnejša gospodarska panoga živinoreja, se je v zadnjem času najbolj razvila «industrija u-grabitev* in tudi banditi, ki so izvedli vrsto ugrabitev v ostalih predelih Italije, prihajajo predvsem iz krajev, kjer sta živinoreja in kmetijstvo edina vira življenja. Rognoni je nato omenil tudi okrepitev- sil javnega reda na Sardiniji, izključil pa je morebitni poseg redne vojske, ki so ga v prejšnjih dneh predlagali nekateri parlamentarci. Kar zadeva domneve, da so pri nekaterih ugrabitvah vpletene prevratniške organizacije, pa je notranji minister odločno izključil to možnost, ni pa zanikal, da so teroristi izkoristili ugrabitve z namenom, da bi u-stvarili na otoku vzdušje napetosti in nezadovoljstva. Po Rognondjevem poročilu se je razvila živahna razprava, v katero so posegli predstavniki vseh političnih strank ter parlamentarci, ki so po rodu s Sardinije. Upati je le, da bodo sedaj besedam sledila dejanja, ki bi zaustavila nevarno naraščanje nasilja in kriminalnosti na otoku v luči drugačnega in smotrnejšega socioe-konomskega razvoja, (st) Po ugrabitvi rimskega industrijca Jaconassija V Rimu so predsinočnjim ob 22. uri ugrabili Angela Jaconassija. solastnika podjetja naftnih derivatov. Ko se je industrialec s svojim fiatom 126 vračal domov iz službe, je pred vhodom svoje vile opazil sumljiv avtomobil «BMW» francoske registracije, v katerem sta sedela dva moška, dva pa sta stala na nločniku. Jaconassi je takoj o-pazil, da gre za ugrabitev in zato skušal hitro obrniti avto, vendar se je moral po nekaj metrih ustaviti, ker je četverica ustrelila v gumo avtomobila. Nato ga je prisilila. da je vstopil v «BMW», ki se je z vso brzino oddaljil. Po tem dogodku je včeraj zjutraj namestnik državnega Dravd-nika Dcmenico Sica odredil zaplembo bančnega tekočega računa in vsega posestva ugrablienčeve družine. Odvetnik Marcello Di San-te je v imenu Jaconassijevih svojcev zahteval, da bi tisk ne poročal o ugrabitvi. Dodal je še, da premoženje družine Jaconassi ni prav posebno veliko. V Sassariju pa so karabinjerji aretirali 32-letnega Pietra Carto iz Orgosola in 39-letnega Carmela Cocconeja, ki sta vpletena v u-grabitev Salvatoreja Troffe. ki je bil v rokah ugrabiteljev osem mesecev. Medtem ko se je njegov prijatelj Giovanni Piredda ponudil, da ga zamenja, je bil Troffe izpuščen proti odkupnini 800 milijonov lir. Za izpustitev Piredde pa so zahtevali še nadaljnjih 200 milijonov lir. V Pescari se je predsinočnjim vrnil domov Lorenzo Barberim,. ki je bil ugrabljen v soboto zvečer, ne da bi starši plačali odkupnine. Fantu se je posrečilo, da se je odvezal in izkoristil priložnost, ko sta se ugrabitelja trenutno oddaljila. Barberini je takoj obvestil karabinjerje. ki so obkolili hišo, v kateri je bil mladenič zaprt, vendar o dvojici ni bilo sledu. Tudi minister Scalia zagotovil podporo pri reševanju vprašanja bivše Vetrobel V ponedeljek zapade dopolnilna blagajna - Delavci odklanjajo vsakršno nadaljnje odlašanje in napovedujejo zaostritev boja •iiuaiiiiiiiiimiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiMHiifiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiHiiMinnnifniiiiiii VESTI S TELEPRINTERJA V Brunecku bodo čimprej obnovili porušeni spomenik BOČEN — Na pobudo vsedržavnega združenja alpincev bodo v prihodnjih dneh začeli obnavljati spomenik alpinca, ki ga je v ponedeljek skoraj popolnoma razdejala močna eksplozija. Kot znano, je odgovornost za teroristično dejanje prevzela organizacija »Tiroler Schutzbundu, skrajnodesničarska skupina, ki ima po mnenju preiskovalcev tesne stike z nemškimi ln avstrijskimi reakcionarnimi krogi, ki tako kot pred leti tudi sedaj spodbujajo protiitalijansko gonjo na Južnem Tirolskem. Pri obnovi porušenega spomenika bodo sodelovali bivši alpinci, ki bodo dospeli v Bruneck iz vseh krajev države. Kdo je priprta teroristka? TURIN — Glede pripora terorista, ki so ga včeraj orožniki izvedli v okolici Turina, se ne ve še nič novega. Iz neuradnih virov zgleda, da je bila aretirana mlajša ženska, ker je njeno vedenje vzbudilo sum karabinjerjev, potem ko so v njenem avtu odkrili mnogo orožja in municije. S tem priporom se ukvarja tudi »posebni oddelek* generala Dalla Chiese, ki je odredil policijski molk. Poskus bega iz psihiatrične kaznilnice r.lESIN/. — Dva zapornika psi Matrične kaznilnice v Barcelloni Pozzo di Gotto blizu Mesine, sta skušala zbežati. 19-letni Nunziato Lanza, ki je obsojen na 23 let zapora zaradi poskusa umora in ropa ter 32-letni Raffaele Catapano, obsojen na dosmrtno ječo zaradi sodelovanja pri umoru ln ugrabitve, sta pri poskusu bega ranila enega paznika, drugih šest pa je bilo v pretepu lažje poškodovanih. Ubežnikoma vsekakor beg ni uspel in sedaj sedita v samici. Proti izpustitvi Gustava VVagnerja BRASILIA — Zahodnonemško veleposlaništvo v Braziliji je vložilo priziv proti odločitvi brazilskih sodnikov, da izpustijo na svobodo nacističnega zločinca Franza Gustava Wagnerja. Priziv so utemeljili s trditvijo, da so brazilski sodniki sprejeli odločitev na osnovi tiskovne napake, iz katere bi bilo mogoče razbrati, da je bilo Wag-nerjevo ime vključeno v seznam vojnih zločincev leta 1974, ko je v Braziliji že zapadel rok za začetek tovrstnega sodnega postopka, medtem ko je pravilni datum 1947, to je leto, ko je bil izdelan tisti seznam vojnih zločincev. O tem prizivu se bo moralo sedaj izreči vrhovno brazilsko sodišče. Katalonci za statut avtonomije BARCELONA — Pol milijona Kataloncev je manifestiralo po barcelonskih ulicah ob katalonskem narodnem prazniku «diade». S to mogočno manifestacijo so podprli novi avtonomni statut Katalonije, ki so ga odobrile vladne stranke in o katerem se bodo Katalonci izrazili na referendumu,, ki so ga napovedali za 25. oktober letos. Za razliko od Baskov, so Katalonci pristali na tako rešitev, ki predstavlja uvod v avtonomijo Katalonije. To je bilo razvidno tudi iz manifestacije v Barceloni, saj so na čelu sprevoda hodili predstavniki vseh katalonskih političnih strank Domnevaj^, da ^ bo na, referendumu izreklo za Statut 90 odstotkov volivdeV. 1* ! * Ir l, 'i*t{ i Umrl poveljnik «čete Caruso« RIM — Umrl je 95-letni heroj odporniškega gibanja in general orožnikov Filippo Caruso. Poveljeval je znani «četi Caruso*, ki so jo sestavljali orožniki in partizani in ki je izvedla mnogo herojskih akcij v Rimu in po lacljskl deželi proti nacifašlstičnl okupaciji med 8. junijem 1943 in 4. junijem 1944. Po osvoboditvi so mu podelili zaradi teh dejanj tudi zlato medaljo za vojaške sluge* V Kolumbiji zaplenili tono kokaina BOGOTA — Kolumbijske oblasti so v dveh dneh zasegle skoraj eno tono kokaina, kar je na j več ja količina mamila, ki jo je do danes policija zaplenila. Operacija, ki je zahtevala delo 250 agentov, je omogočila odkritje šestih ilegalnih laboratorijev, in aretacijo 20 čla nov tolpe, ki so jo vodili, kot zgleda po prvih informacijah, predvsem ameriški državljani. Med včerajšnjim srečanjem z ministrom Scalio Ijek ob 8. uri se namreč v tovarni sestanejo predstavniki sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL, dve uri kasneje pa bo delavska skupščina. Če se medtem ne bo našla rešitev, zlasti če je ne bo prinesel obljubljeni sobotni sestanek na prefekturi, bodo delavci zaostrili svoj boj: pravijo, da bodo zasedli poti, ki vodijo k trem večjim mejnim prehodom v našem mestu ter glavno železniško postajo. (db) Izlet Kmečke zveze v Vojvodino Kmečka zveza obvešča svoje člane, ki so se vpisali za članski izlet v Vojvodino, da bo odhod iz Trsta v .petek, .14. t.m. ob 18.30 izpred sodne palače (Foro Ulpiano 1). Od tu bo odpeljal avtobus, ki se bo ustavil le na Opčinah pred Prosvetnim domom ob 18.45. do Divače, kjer se bomo vkrcali na reden brzi vlak, ki odpelje ob 19.20 (sončna ura). Temu bodo priklopljeni posebej rezervirani spalni vozovi. Prihod v Urno. nekaj kilome- V okviru naporov za rešitev vpra sanja bivše steklarne Vetrobel je bilo včeraj zjutraj na prefekturi srečanje, katerega se je poleg predstavnikov tovarniškega sveta in sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL udeležil tudi Vito Scalia, minister za znanstvene in tehnološke raziskave. Prisotni so bili tudi deželni parlamentarci Cuffaro, Tombesi in Gruber Benco ter deželni odbornik za industrijo Rinaldi. Sindikalni predstavniki so namreč izkoristili ministrovo prisotnost v našem mestu. V miramarskem centru za teoretsko fiziko se je namreč udeležil mednarodnega zasedanja o nadomestnih virih energije (o tem poročamo na drugem mestu). Minister je sindikalno delegacijo »oznanil, da,je že stopil v stik z dr. Carbonejem, glavnim ravnateljem na ministrstvu za industrijo. Car-bone naj bi mu pri tem dejal, da so na omenjenem ministrstvu v teku razgovori, da bi razčistili nekatere plati gospodarskega programa, ki ga je predstavil lastnik tovarne Landini. Ta načrt med drugim, predvideva da bi v prihodnjih letih brez posebnih težav lahko prodali večje količine jekla. S tem pa se ne strinjajo izvedenci inštituta ICIPU v Rimu, torej državne ustanove, ki naj bi sodelovala pri financiranju teh načrtov in preosno-ve, na katero delavci čakajo že 50 mesecev. Medtem so se celo začele širiti vesti, ki so jih melonarji spretno podpihovali, da s preosno-vo na jeklarsko proizvodnjo ne bo nič in da se v tovarna vrnila k steklu, kar bi vso zadevo zavleklo v nedogled. Minister Scalia je včeraj odločno poudaril, da so ti glasovi neutemeljeni ter zagotovil, da se bo ob svojem povratku v Rim zavzel pri predsedniku Cossigi za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja. Kljub vsem posredovanjem in obljubam pa se zadeva doslej ni premaknila niti za korak, v ponedeljek pa zapade dopolnilna blagajna za več kot 400 delavcev. Sindikalni predstavniki terjajo, da pride že ta teden do odločilnega sestanka, katerega bi se morali udeležiti lastnik Landini, deželni parlamentarci in predstavniki naše dežele ter delavci. Prefekt naj bi zagotovil, da bo to srečanje v soboto. V ponede- MIIIIHIIIMHIIHtl Hilli tlllll tli tl lllllll MIII111411111111III tllUIIIIIINIIIII II llllllt tllllt lili It IIIIIIIIIIIIIIHIIIH tllllltlll PREDSTAVNIKI STRANK VEČINE IN DEŽELNEGA ODBORA Na videmskem sestanku določili program dela Prihodnji teden se bodo zopet sestali - Predsednik Comelli poročal o problemih obnove Furlanije trov pred Beogradom je predviden za 6. uro zjutraj. Tu bo v hotelu Srem noskrbljeno za zajtrk. Z avtobusom se bomo nato odpeljali v Novi Sad in se namestili v hotelu Park. Sobota in nedelja sta torej posvečeni ogledu posebnih gospodarsko - kmetijskih objektov na področju Titela in Kaniže r (Severna Bačka, kjer bo tudi poskrbljeno za kosilo). Ponedeljek pa je v celoti namenjen ogledu Beograda in sicer dopoldne z vodičem, popoldne pa bo prosto. Kosilo bo na Avali, večerja pa pri železniški postaji. Odhod iz Beograda je predviden za 20.50 (sončna ura). V Divačo bomo prišli v torek, okrog 7.40. v Trst pa okrog 9.30. Podroben program bomo članom izleta razdelili v avtobusu. Tajništvo Kmečke zveze • Predsednik deželnega sveta Comelli je včeraj uradno sprejel nizozemskega veleposlanika v Rimu, Jana Vixseboxsa. Govorila sta o problemih in prospektivah, ki zadevajo nadaljni razvoj gospodarskih in kulturnih odnosov med Nizozemsko in Furlanijo - Julijsko krajino. imiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiitiiiiimiiiimiiiiiiimiintiiiiiiimiiiiiiiiiiiimitmiiumiiimiiimiiiiiiimniiiimmm PO UKINITVI NEDELJSKIH VOŽENJ Prevoze v dolinski občini naj prevzame konzorcij ACT Dolinska občinska uprava si že dolgo prizadeva za preureditev notranjih avtobusnih prog Problemom, ki jih imajo občani in uprava občine Dolina s prevozi, se je pridružil še nov problem — podjetje «La Stradale* je ukinilo nedeljske in praznične vožnje. Tako so občani iz Zabrežca, Boršta in Ric-manj ostali ob nedeljah in praznikih brez vsake povezave z mestom, kar je posebno hudo za tiste, ki to povezavo potrebujejo' za obisk svojcev v bolnišnicah. Na občini, kjer smo se pozanimali, kako je s to zadevo, so nam povedali, da si uprava od vsega začetka prizadeva, da bi vse Po poletnem premora se je politična dejavnost obnovila tudi na deželni ravni. V Vidmu so se namreč sestali predsednik deželnega odbora Comelli ter tajniki strank, ki podpirajo deželno programsko večino. Na sestanku, katerega se je udeležil tudi predsednik deželnega odbora Coloni, so bili prisotni Braida za KD, Cuffaro in Rossetti za KPI, Renzulli in Bravo za PSI, Bianchi za PSDI ter Bemaba za PRI. Do sestanka je prišlo na o-snovi dogodkov, ki so jih stranke dosegle v mesecu avgustu: na njpm pa so se predstavniki strank vččb ne in deželne vlade dogovorili o programu dela, s katerim se bo skupščina spoprijela v tekočem mesecu, da bi bila dosledna s programskimi dogovori. Predsednik deželne vlade Comelli se je še posebej zaustavil pri problemih obnove porušene Furlanije in prisotne seznanil z nekaterimi pobudami, ki jih je deželna uprava sprejela, da bi premostila veli ke ovire, ki jih predstavlja pred vsem pomanjkljivost delovne sile in gradbenih podjetij ter zaskrbljujoče višanje cen gradbenega mator- iala. Deželni predsednik je tudi de jal, da sledi deželna uprava z ve liko pozornostjo vsem problemom, ki so povezani z zdravstveno re formo. Pred kratkim je deželni odbor določil kriterije, pa katerih bo-bo začrtane krajevne zdravstvene enote; o katerih kriterijih se bodo morale sedaj izreči občinske in pokrajinske uprave, ki jim zakon dodeljuje važne vloge in funkcije. O deželnem razvojnem načrtu pa je poročal podpredsednik Coloni, ki je predvsem poudaril, da ga je treba činppjej odobriti; na niegovi ošnovi bo namreč mogoče pripraviti preračun za finančno leto 1980 in za prihodnje triletje. Na koncu sestanka so se predstavniki strank in in odbora dogovorili, da se bodo zopet srečali v prihodnjem tednu, ko se bodo podrobno spoprijeli z deželnim razvojnim načrtom; nada Ije bodo na sestanku proučili položaj v radiotelevizijskem sektorju ter določili kriterije za imenovanje de želr.ih predstavnikov v javne ustanove. Na sestanku bodo tudi pro učili sedanje stanje izvajanja osi m skih sporazumov. (as) prevoze na občinskem ozemlju prevzelo konzorcialno prevozno podjetje ACT (kot je pred leti bivše podjetje ACEGAT prevzelo proge podjetja SAP), ker bi bilo na ta način lažje določati proge po vaseh, kar se s podjetjem «La Stradale* ne da. Ne smemo namreč pozabiti, pou darjajo na občini, da so nekatere vasi, kot Gročana, Pesek, Draga in Jezero brez avtobusnih vez. Dokler bo vozilo podjetje «La Stradale* se položaj javnih prevozov ne bo izboljšal. Z urniki je pravi križ. tako na primer odpotuje avtobus iz Doline vsako jutro ob 7.15, kar ima za posledico, da prihajajo dijaki redno z zamudo v šolo. Občinska uprava že več let zahteva, da se odhod premakne na 7. uro, toda odgovor je bi) do sedaj vedno negativen, češ, da bi bilo v tem primeru podjetje «La Stradale* o-škodovano. Kaže, da se bodo stvari začele sedaj počasi spreminjati, kajti podjetje ne bo več zmoglo vzdr že vati proge. Ob nedeljah so to progo že ukinili. Uprava občine Dolina je že pred leti izdelala načrt za preureditev notranjih prog vendar ga do sedaj ni mogla izvesti, ker enostavno ni mogoče spreminjati prog. na kate rih vozijo avtobusi «La Stradale*. Zato je uprava nastopila pri vodstvu ACT, ko je zvedela, da podjetje «La Stradale* ne namerava več voziti ob nedeljah. S preureditvijo prog štev. 23 in 40 bo mogoče ob praznikih zagotoviti Ricmanjem, Borštu in Zabrežcu od 5 do 7 voženj. Avtobusi bodo vozili mimo Domja skozi Ricmanje po pokrajinski cesti do Zabrežca, kjer bodo pri bivšem odlagališču pod parkom obrnili in se vrnili mimo Boršta spet v Ricmanje Od torka, ko so z avtobusom o pravili zadnje poskusne vožnje, o staja odprto le vprašanje kako bo avtobus vozil skozi Ricmanje, če bo torej vozil iz Ricmanj po »Bardeh* v Boršt in nato od ključa nazaj ali obratno. Avtobus je namreč precej širok in bo treba uvesti enosmerno vožnjo skozi Ricmanje. Če bodo vse formalnosti urejene po predvideva njih. bo avtobus začel voziti ob ne deljah in praznikih že z začetkom prihodnjega meseca, (zt) Urnik nadomestnih avtobusnih prog ob stavki železničarjev Železniške sindikalne organizacije SFI — SAUFI — SIUF so napovedale 24-umo stavko, ki se je začela včeraj ob 21. uri; potnikom pa je zagotovljen prevoz z avtobusi. Zato ravnateljstvo državnega podjetja za železnice svetuje potnikom, naj potujejo samo v izredno nujnih primerih in naj si ogledajo posebna obvestila. ki so izobešena na železniških postajah. Poleg tega pa še pojasnjuje, da bodo avtobusi, ki vozijo na progi Trst - Benetke ustavili v Tržiču, Cervignanu, S. Giorgio di Nogaro, Latisani, Portogruaru, San Dona di Piave in Mestrah. Avtobusi pa, ki vozijo na krajevnih progah bodo ustavili na vseh postajah, v katerih je izobešen urnik. V Trstu bodo prihodi in odhodi avtobusov v Ulici Flavio Gioia. 13. septembra Direktna proga TRST - BENETKE Odhod Prihod iz Trsta 6.40 7.40 9.40 11.40 12.40 14.40 16.40 17.40 18.40 Odhod iz Benetk 5.40 6.40 8.40 9.40 11.40 12.40 14.40 16.40 17.40 18.40 Benetke 10.10 11.10 13.10 15.10 16.10 18.10 20.10 21.10 22.10 Prihod v Trst 9.10 10.10 12.10 13.10 15.10 16.10 18.10 20.10 21.10 22.10 Krajevne proge TRST - PGRTOGRUARO Odhod Prihod iz Trsta v Portoffruaro 13.30 16.00 18.00 20.30 20.30 23.00 Odhod Prihod iz Portograara v Trst 5.25 7.55 17.50 20.20 TRST VIDEM Odhod Prihod iz Trsta v Videm 5.C0 7.30 6.25 8.55 10.00 12.30 13.00 15.30 17.50 20.20 Odhod Prihod iz Vidma v Trst 5.00 7.30 7.35 10.05 13.20 15.50 18.05 20.35 VIDEM • TRBIŽ Odhod Prihod iz Vidma v Trbiž 5.30 8.20 7.30 10.20 10.15 12.45 13.50 16.40 19.10 22.00 8.15 (Beljak) + 12.30 14.15 (Beljak) + 18.30 Odhod Prihod iz Trbiža v Vide 4.55 7.35 6.40 9.00 10.20 12.55 18.00 20.30 6.00 (Beljak) 14.00 (Beljak' 13.30 15.35 20.40 22.50 + 8.40 + 16.40 (+) Od Vidma do Trbiža ni nobene postaje VIDEM - PALMANOVA -CERVIGNANO Odhod Prihod iz Vidma 5.50 7.45 12.15 13.50 v Cervignano 6.40 8.35 13.05 14.40 BERITE REVIJO 19.35 Odhod iz Cervignana 6.50 8.50 13.10 15.30 18.30 PALMANOVA 20.25 Pribo« v Vide« 7.40 9.40 14.10 16.20 19.25 SAN GIORGIO Odhod iz Palmanove 6.26 8.23 12.53 14.30 20.15 Odhod iz San Giorgia di Nogaro 6.45 Odhod iz S. Giorgia di Nogaro 8.45 13.14 18.25 DI NOGARO prihod v S. Giorgio di Nogar« 6.45 8.43 13.13 14.50 20.35 Prihod v Vide® 7.04 prihod n Palmanovo 9.04 13.34 18.45 ~\ Polica «4R»: z leti se pomladi Od nekdaj dober zaveznik avtomobilista MAKSIMALI: 100/30/10 milijonov. Vključujejo tudi sopotnike. FRANŠIZA 50% letne premije, po dveh letih brez nesreč se zniža na 40% in na 25% po nadaljnjih dveh zaporednih letih brez nesreč. EVIDENČNE TABLICE: GO - TS Tip Police 4R Bonus Malus do 10 53.300 FISKALNE KM 10-12 12-14 14-18 nad 18 79.300 84.100 111.300 141.700 67.410 100.473 106.465 140.919 179.332 "D 0) > Lloyd Adriatico 4 V POLICA AVTO Poiščite v rubriki »PAGINE GIALLE* agencijo Lloyd Adriatico, ki vam je najbližja ENTE NAZIONALE LENERGIA ELETTRICA DR2AI NA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma - Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNOST NA POSOJILA ENEL s Šestmesečnimi ovrednotenimi obrestmi in povišanji glavnice S 1. oktobrom 1979 dozorijo obresti za Šestmesečje april - september 1979 v višini 67 lir neto za obveznico, ki se nanašajo na spodai navedeno posojila: — Ovrednoteno obvezniško posojilo 1976 1983 — Ovrednoteno obvezniško posojilo 1977 - 1984 — Ovrednoteno obvezniško posojilo 1977 1984 II. izdaja Poleg tega sporočamo, da matematično poprečje efektivnega šestmesečnega donosa vzorca, naznačenega v pravilniku zgorai navedenih posojil, ki ga je Mediobanca izračunala za sleherni dan. Ko je v šestmesečju marec • avgust 1979 borza poslovala, znaša 6,880 odst. (efektivno 14,233 odst. na leto) Iz tega sledi, da bodo v smislu čl. 5 pravilnika posojil obresti obveznic za šestmesečje oktober 1979 marec 1980 znašale 6,90 odst., kar je čistih 69 lir za obveznico. ■ “ 1 Poleg tega, če bo v smislu čl. 6 pravilnika prišlo do morebitnih povečani v dobro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala za šesto šestmesečje živiienjo ibveznic 1976 1983, za peto šestmesečje življenja obveznic 19/7 - 1984 in za četrto šestmesečje življenja obveznic 1977- 1984 II. izdaja pozitivna razlika v višini 1,880 odst. Opozarjamo namreč, da bodo vedno v smislu drugega odstavka čl. 6 pravilnika izplačilne nagrade določene iz poprečja vseh pozitivnih in negativnih razlik srednjih efektivnih donosov vsakega šestmesečjo ter 5 odst. pomnoženo s številom šestmesečij, v katerih so izplačljive obveznice ostale v veljavi