List 40.
Luna in rastline.*)
Visokoučeni natoroznanec A rago je dokazal, da ni reB, da bi luna mrazila rastline. Svetloba lune ni po mislih imenovanega moža nič druzega nego le znamenje čistega in jasnega neba, in ravno zavoljo teh jasnih noči nastopijo tako imenovani ponoćni mrazi; luna ni nikakor tega mraza kriva, mraz bi gotovo ob Čistem in jasnem nebu nastopil, Če bi luna se tudi ne bila prikazala.
Po teh mislih nima luna nobene posebne moči do tega, da je mrzlo ali toplo. Ali je pa s tem, kar ta teorija trdi, uže vse do gotovega dognano, da nima luna sploh nobene moči do toplomera, io da jo ima le do rastlinstva,   in ali je  luna  posebno  meseca malega
*) Odgovor na vprašanje: ali ima luna res veliko moč do rastlinstva?                                                             Vred.
320
travna rastlinstvu škodljiva ali ne,   tega ni še nobeden spričal.
Naj to reč malo pretresemo, ker je kmetovalcem in vrtnarjem dosti na nji ležeče.
1.     Kastlinstvo potrebuje za svojo rast mnogoterih pripomočkov, med katerimi ste primerna gorkota in mokrota. Al vsakdo tudi ve, da nobena rastlina se ne bo dobro počutila, če jej potrebne svitlobe primanjkuje. Odtegni svetlobo kateri koli rastlini, kmalu se boš prepričal, da se ti ne bo brez nje ponašala, le med-lela ti bo , kakor lešrba , kateri olja primanjkuje. Do dobrega znano je, da perje pri svetlobi podnevi ogelno kislino iz zraka srka,   v temoti   ponoči   pa   ta  gaz   iz
¦•• sebe puhti. Da rastlina v temoti raste, pride po gosp. Gasparinovih mislih od tod , ker se piskričasta kožica rastlin podaljšuje, brez da bi ogelca kaj srkala in se lesno lakno narejalo; če je pa rastlina na svetlem, se ogelc z rastlinjem zedinuje , in rastlina sama na sebi raste, daje veselje, tem bolj pa, kolikor več svetlobe ima.
2.     Ali ima pa to oživljajočo moč samo sol n ena svetloba? Tega ne more nihče popolno spričati. Skušnja še celo dokazuje, da umetno ali nalašč napravljeno razsvitijenje rast ravno toliko pospešuje, kakor solnčna svetloba. Potem takem tudi svetloba lune rastlinstvu ravno tako pomaga kakor vsaka druga svetloba.
3.    Ce je tedaj temu tako, mora rastlina ob luninem svitu ravno tako rasti kakor čez dan in tudi čez noč ne bo počivala, če ni noč pretenta; če je pa noč zlo temna , pa tudi rastlina spi. Po teoretičnem smislu tedaj lunina svetloba rast rastlinsko jako pospešuje.
4.     Ta rast bo pa vsled lunine svetlobe toliko živejša, kolikor večja je gorkota ponoči, in ker je pred polnočjo gorkeje kakor po polnoči, bi morala po teoretičnih pravilih rastlina bolj rasti, kedar mesec raste, to je, pri večerni iuni, kakor če luna pojem!je ali o dobi jutranje lune, in polna luna bi bila najgod nejša za ^mnogovrstno rastlinstvo.
5.     Ce pa more polna luna o cvetji ali o goden ji rastlinstva več pripomagati k razvitju in več ali manj tudi k ponašanju sadežev , se da tudi misliti , da ima prememba lune vse leto do rastlinstva mnogovrstno moč.
6.    Ravno tako se lahko razume, če so mlade rastlinice iz zemlje ob ščipu ali polni luni pribodle in lunina svitloba njih rast pospešuje , da je tudi dobro, da se o setvi na luno pazi, in da ni vse eno, ali se o mladi ali polni luni seje ali s*di. Stari pregovori sku-šenih vrtnarjev in gospodarjev niso tedaj o tem čisto prazni, ako ni druzih veljavnih vzrokov, zavolj katerih umen kmetovalec ne more gledati v prat'ko na luno.
7.     Na n beno stran ni tedaj neumno, meniti, da ima luna moč do rastlin. Vprašanje je le: ali nje moč tudi v resnici kaj izda? Nejeveren Tomaž bo o tem vsak, komur le to v glavi tiči, da lunina svetloba je ie slaba svetloba in da malo svetlobe ne more veliko moči imeti do rastlinstva. Pa kdo more spričati, da bi bilo to res? Morebiti pa v tem leži skrivnost, da svitloba na gornji plati perja, senca pa na spodnji strani dela nekako nasprotnost . katera ravno pospešuje rast in življenje rastlinsko. Kdo vć, ali bi svitloba toliko moči imela, ako bi ne bilo sence? Kakor bi obnebje brez svitlobe samo dosti ne bilo, da bi rastline rastle, tako morebiti tudi sama svitloba bi ne storila tega, kar stori vzdaj luč, zdaj tema, tu svetloba, tam senca.
Ce je tedaj temu tako, luna opravlja res važne reči. To razumeti je treba le pomisliti, kako je senca očitna in močna, ki se vidi, kedar luna prav svetlo sije, in če se z njo dnevna svetloba primerja pri oblačnem vremenu. Ce je ravno taka dnevna svetloba raočneja kakor   svetloba   lune,   vendar   ne   napravlja   preoČitne
sence, in bila bi tedaj za rastlinstvo gotovo slabeja pomoč kakor čista svetloba lune.
8. Samo po sebi se razume, da ta moč lunine svetlobe ni po vseh deželah enaka. Najveća je v onih deželah, ki ob ravniku (ekvatorji) leže, kjer je navadno nebo čisto in jasno , dnevi in noči enaki in druge okoliščine ugodne.
9. Luna meseca aprila ali malega travna. Po tem, kar smo zdaj rekli, da ima luna svojo moč do rastlinstva, ni težko tudi škodljivosti lune malega travna razumeti. Rastlinski organi, perje in popki, v katerih svetloba neko gibanje obudi in v katerih se več sočnjave nahaja, postanejo po tem takem bolj občutljivi in o nižji toploti lunine svetlobe več trpe, kakor če bi jih ravno tak mraz pri ponočni temi zadel, ko so njih organi bolj otrpnjeni, zato ker nimajo potrebne svetlobe. Po tem takem morajo rastline pri enaki toploti več od mraza trpeti pri svetlobi lune kakor v te-moti, in mogoče je, da kaka rastlina, na priliko , o mrazu le dveh stopinj uže zmrzne, kedar luna sije, ko drugač, to je, brez lunine svitlobe morebiti bi ne bila pozebla pri 5 stopinjah. Potem takem imajo kmetje prav, da jim je toliko za luno v malem in velikem travnu mar, ko so noči še rade tako mrzle, da so rastlinam lahko škodljive.