S *- dUwtrily c -'*» <4evi+&n. чг «brMorrl W№»i»tM Hsfett CeJo telo K 130*—, ptA % 6№~~:a Č«tri leta K 50*—. farnem Jugoslavije s i&aJto teto I 430*—■. InaernS ©11 oznanila »« mu зм&ишјо po dogovora ; pri večkratnem inseriHanjo füttere« popasi llprevruilvo sprejema naročnino» teperate fes reklamacije.--------T«Won it- 22Ö. Resdvisen političen list zä. slm?snsko Jfsidsfc •taae t stww* v pondefjek, sredo h pdtrtu Iteediefitvo !n oprsvnlštvo je v Maribora, cesta št 3. — Z uredništvom se more vsak dan smo od 11. do 42. ure dcpoMit, ftekopisi se. ne vračajo. Nr,zaprle fehlem ' »o poštnine proste.--------------Tetefo» it 2. 128. &t>ergrflllKt [aipltoo^* Amm 4k. itov«mbx>» 1881. Letsilk XIII. Mi in Bolgari. Balkan je že od nekdaj kolonija жфаскић velesil in zato tudi vulkan rpvelucije in vojne. Poštena zapaduo-«vropska, politika — v kolikor ga je «ploh pojavila in prišla do besede •— a® je sicer združila v klicu: Balkan Balkancem, dosegla pa ni ničesar, ker so bili Balkanci sami od raznih .svojih protektorjev tako zapeljani, tako zastrupljeni od imperializma* da Лј«о imeli smisla za zbližan je med sofern in za osamosvojitev proti tujemu ivpljvu in izkoriščevanju-» Dobrega na-sveta si niso osvojili, razmere jih ni~ m izučile in tako.je tudi naoijonalna «■votocija zaspala po prvih svojih kolkih, ki so bili pa itak odmerjeni in korigirani od gornjih slojev, M se ni~ f odrekli imperialistični ideologiji. politične stopinje kraljevine Srbije ■J* stopila država SHS in odnošaji na Balkanu, so ostali isti, kar se kaže «lasti v zgrešenem razmerju naše dr-Aqv* do bolgarskega naroda. Velesrbski politiki, ki imajo vso oblast naše države v svojih rokah, so postav ib ob bolgarski meji visoko zidovje, preko katerega je strogo prepovedano gledati, med javnost so pa na trosili vesti, M postavljajo Bolgare v ‘krivo luč in poglobljajo nasprotje med aami in našim bratskim narodom. — Maeijonalna revolucija se je tudi iz teig« razloga tako temeljito zajezila, da Т srbski narod ne uvidel anacijonal-a eg a dela svojih politikov, ki so se Budo ogrešili proti Bolgarom. Danes m po Srbiji veliki del vojnega gorja. jHša n a rovaš Bolgarov, pa tudi temu i® nasprotujejo zelo važna mnenja. V prvi številki „Radikala“ j® zapisal g. Stojan Protič tudi sledeče: „Prvič v zgodovini se je naš narod u-Jedind v samostojni državi, prišel Je poti eni in isti državni In politični Serov. Pod ta krov bi pa mogli priti feßdi Bolgari, da ni njihova kri v gor-«jil» slojih pomešana s turško in tatarsko in da niso od prvih dni svojega preporoda v preteklem stoletju bili Igračka tujih, inozemskih vplivov, kateri so jih pritiskali od spredaj in od «brani, naposled celo % višine bolgarskega prestola.“ S tem je Protič zadel ob zelo glas-*o struno, ki bo med samim srbskim *ivijem kmalu sl vso silo zadonela. Gornji sloji razdvajajo Srbe in Bolga-«0 in srbski narod je že na tem, da «voje gornje sloje temeljito spozna in Ла po poti tega spoznanja pride do popolnega ujedinjen|ja vseh Jugoslovanov, .Tuji vplivi so stari greh Balkan-«8«, Srbov kakor Bolgarov in,mešana ftri se tudi v srbskih gornjih slojih ne la zatajiti, glavno je, da narod enkrat spozna,, ka|. so počenjati |i gornji «Boji. Z ene in druge strani so gonili * bratomorne boje narodne mase, delavce in kmete, srbski in bolgarski generali so priganjali in. velevali na jnriš, na klanje brata proti bratu, ko-шај se je pretihi bratska kri posušila «o pa vzeli v svoje krvave, ropa želj-*0 roke ljudsko vzgojo ter so z lažjo ha silo vbijali narodu sovraštvo in o-a&etoe želje v glavo. Dandanes vidimo, da so višji stoli v Bolgariji ki so se poprej po tujih iptivih in imperij ali stični h težnjah u’ dejtsvovaii v vojnih zj:0ičmih' in v zapeljevanju svojega naroda, že davno izginili iz odločilnih mest, da prevladuje politika socijalnega napredka in »mer sporazuma in) zbližanja, dočim pri nas politiki iz stare imperijalistiČ ne dobe ob vsaki priliki netijo mržnjo proti Bolgarom ter skušajo na vsak -način preprečiti zbližanje, Id, se s povdarkom naglaša pri nas in med Bolgari. Današnji gospodar Bolgarije, ministrski predsednik Stambulijski je že dvakrat izrazil proti naši vladi željo, naj bi se sprejeli Bolgari v državni okvir Jugoslavije, naši oblastniki so pa ta predlog obakrat na lastno pest odbili, neštetokrat pa poskusili, da podtaknejo Bolgarom vsakovrstne zavratne namene proti nam. Tako so tudi sedaj ob času vojne napetosti in razburjanja radi ponovnega poskusa habsburške restavracije naenkrat lansirali vi liste vest, da Bolgarska mobilizira, češ, glejte jih zavratnih sovragov. Ta vest se je sicer takoj pokazala kot neosnovana, pa sovražnikom bolgarskega naroda je bdlo to zaenkrat dovolj hrane in, podžiga v u-metno gojeni in podpihovali mržnji. Jz vsega tega je razvidno, da tvori. edino nasprotstvo proti združenja z Bolgari baš naša visoka kasta, ki se boji, ds bi pred ogromno večino v jugoslovanski ideji dozorelih narodnostnih plemen morala odstopiti od današnjega hegemoidstčnega in uzor-pü terskega stališča. Ta visoka kasta, ki se iz osebne ambicije in špekulaci- je protivl jugoslovanski ideji v splošnem, posebej pa Še zbližanju z Bolgar rt, se ne zaveda, kako majhna in slabotna Je naša država v mednarodni areni, z nesposobno in neaktivno diplomacijo se k reta po sirnem svetu in če ulovi tu pa tam kako dvomljivo pro tekeijo, si že domISljuje, da je na vrhuncu svojih državniških uspehov in ne vidi nevarnosti izkoriščevanja m novih nemirov. Delovni narod pozna skoz in skoz to kasto, zato bo tudi mimo in preko nje nadaljeval svojo pot do združitve z Boigari, do skupne jugoslovanske državne organizacijo med Ornim m Jadranskim morjem, kil je najboiiša garancija za mir in za kultorno-soci-jalrti napredek. „iVtšji sloji“ so sicer realna politična činjenica, toda samo tako dolgo, dokler se ljudstvo ne os- o bodi in ne pride do svojih natur n ih pravic. mm Dotočila senžermenske mirovne pogodbe glede vojnega stanja. V avrho ohranitve miru med narodi se ustanovi Zveza narodov. Glavni činiteiji te zveze so: Zuružene se-verno-ameriške države* Britanija, Japonska, Erancija in Italija. Med ostar timi državami je tudi v zvezi narodov Albanija in Jugoslavija. Določba sen-rermenske pogodbe so tedaj obvezna za Jugoslavijo in Albanijo, Odstavek Iti se glasi: Ako kak član Zveze narodov proti določilom v členili iz., id. ш 15 (.razsodišče in vrhovni svet), ki so obvezni za vse člane Zveze naro -dov, prične z vojno, se smatra tak korak kot vojna napoved vsem ostalim Članom Zveze. Ti člani se zavežejo takoj pretrgati vse trgovinske in n -uančne zveze, s tem članom, prepovedati svojim državljanom vsako obče -van j e z državljani besedolomne države in prerezati vse duancijelne, trgovinske in osebne zveze med držav-iiani fe države in druge države, bodisi da je ta članica Zvezo ali ne. Vsak član Zveze, ki se pregreši proti iz teh določil izvirajočim obveznostim, se sme iz Zveze izključiti. U. izključitvi glasujejo vsi ostali v. Zvezi zastopani člani. Odstavek 1/, V prepornem vprašanju med kakim članom Zveze in nečlanom, ah med državami* ki niso članice, se pozove država ati države, ki niso člani, da se podvržejo obveznostim merodajnim za člane in sicer pod pogoji, katere spozna vrhovni svet za pravične. Ce se odzove temu pozivu, stopijo v veljavo določila § 12—10 pob pridržkom sprememb, katere spozna vrhovni svet za potrebne. Obenem z obokom tega poziva № tvori vrhovni svet preiskavo o posa meznih prepornih vprašanjih in predlaga, kaj je v fern posebnem slučaju najbolj primeren način storiti. Ako odkloni pozvana država prevzeti nase obveznosti člana Zvezi za poravnavo prepornega vprašan a in I rične z vojno, stopijo določila § 16 veljavo, Ako pa obe stranki odklonila prevzeti nase obveznosti člana Zveze za poravnavo prepornega vprašanja , sme vrhovni svet podvzeti vse к-ч*:?-ke, da se zabranijo sovražnosti in poravna prepir. Odstavek 12. določa tudi za vse Člane Zveze, da ne pričnejo s sovražnostmi pred pretekom treh mescev po izreku razsodišča ati poročilu vrhovnega sveta. Iz navedenih določil sledi jasno , da je vsako rožljanje s sabljo odveč, in da je tudi- nepotrebna vsaka mobilizacija, da so nepotrebni vsi iz mo • bilizacije izvirajoči stroški, da je nepotrebno razburjenje, občinstva. Vsak minister, vsak član parlamenta naj pazljivo prečita Ta določila in naj se po njih ravna. Kajti* če ne bomo sa -mi spoštovali teh določil, pri katerih smo tudi sodelovati, potem ni mogoče zahtevati, da bi mirovni pogoji imeli sploh kako veljavo. Nobena država v Zvezi nima pravice staviti ultimatoma drugi državi, pravico ima in dolžnost predložiti preporno,zadevo razsodišču. Ministri in člani parlamenta -naj pa študirajo senžermensko m: * >vuc pogodbo, in naj se po teh določilih ravnajo, ker je vsaka samolastna vojna bodisi z Madžarsko, bodisi z Albanijo izključena. Iz tega stališča smo — proti vsakemu lahkomišljenenra izzivanju in smatramo, da ima v takih vprašanjih razsodišče Zveze narodov prvo in zadnjo besedo. Spoštujmo ta določila, in mir se ne bo kalil v Ev -ropi, kajti merodajni laktorji v Zvezi narodov so dovolj močni, da bodo vsako poskušnjo, kršiti ta- določila, lahko takoj udušili Poslanci, zahtevajte pojasnila v parlamentu, lz dosedanjih dogodkov je pa razvidno, kako nujno potreben je poseben odsek, kj bi kontroliral sklepe ministrov, katere tudi vežejo določila senžermenske mirovne pogodbe. m ; Dvojna f zaščita.5 Beograjska „Republika* dokazuje, Ha je našim oblastnikom zakon o „zaščiti države“ še preslab in preozek za varstvo današnjega režima. Uvedli so dvojno zaščito in sicer tako-le: Najprej je bila „obznana“, potem fco ob viharju po atentatu spoznali,, da je ta „obznana* nedostatna in prešibka ter da jo je treba zamenjati z zakonom. Dobili smo torej ta zakon , — ali deklaracijo, kakor pravi g. Protič — „obznana“ je pa ostala še -vedno v veljavi. Ostala je v veljavi, sicer ne več v obliki plakata, temveč v obliki naredbe ali uredbe, ki pa še danes ni objavljena in tako se zdaj že peti mesec vlada in upravlja na pod- lagi te uredb» ih njenega nepoznanega teksta* Tisoče državljanov je obsojeno na zapor, na izgon, na denarne kazni v tem času po tej zaupni uredbi, zapori so prenapolnjeni obsojencev na podlagi nepoznanega teksta te „obznane*, in vsak dan se izrekajo nove obsodbe. Po „zakonu o zaščiti države“ pa Se ni nobene kazni, niti prve obtožbe. Ce tudi v tem zakonu ne stoji izrečno navedeno, da zamenjuje „obzna-no“, je bilo vendar vsakemu in celo i izdajateljem jasno, da ta zakon priha- i ja mesto „obznane" in da z njegovim j uveljavljenjem neha živeti njegova — * predhodnica „obznana,* Sedaj iloii da temu ni iako. Nepoznani tekst uredbe „obznan*" je ostal glayno orodje državne zašči-se, zakon pa se skriva nekje v ozadju. Ta zakon je krut, režim je pane, preden in svobodoljuben, kot se sam hvali in zato menda z „obznano* odvaja državljane, da se ne pregrešijo proti zakonu ter da ne izzovejo njegove strogosti. To ni šala, temveč velika resnic» Le pomislitel Zakon se lahko upotr* Di, če ta ati oni zagreši kako po nje» kaznjivo dejanje. Policija se pa drži „.obznane* ter brez sodnije „varuje državo“, ob enem pa tudi državljane, Üfe se ne morejo ogrešiti proti zakonu« Policija, recimo, Ve ali si pa san» misli, da je ta ali oni državljan ko munist, hitro ga vrže v zapor za mesec ali za dalje, potem ga zopet izpasti, da ga lahko ponovno aretira, i*-žene ali pa internira. Vsakega prvega v mescu vas lahko kaznuje s SB dni zapora, vsakega drugega se na t« lahko zaman pritožite ati „žalite“ mi-mstru ter tako celi vek preživite % zaporu. Sedeč v glavnjači (ječi)* nimate prilike da kršite zakon in tak* je država zaščitena pred nevarnosti* vašega mišljenja, vi pa pred strogo-stjo zakona. Tako res ni težko razumeti, za kaj se postopa po „obznani“ in ne p» zakonu. Zakon, kakoršen koli, je vendarle zakon in prestopki proti пјепш pridejo pred sodnij» — na beli dan prej ali slej, dočim policijska iztrag» jaliko traja večno, Obznana pa daj» popolnoma proste roke režimu, oblasti, posameznim organom, da delajo» kar jim drago brez vsake kontrole. Današnja, vlada zna oeniti te preti nosti „obznane“ pred zakonom in zate jo je predala zakonodajnemu odbora % drugimi uredbami vred, ki naj bi dobile moč zakona. Današnji režim ц* svojem pojmovanju straši z zakoni, % obznanami pa upravlja! Sedaj se treba odločiti za eno ajš pa za drugo: če jim je kaj ležeče n« ustavi, če hočejo zakonitost, morajo odpraviti, obznano, če pa hočejo po — prosti volji in razpoloženju raznih *-pravnih in policijskih organov teptati človeško in državljansko svobodo, naj si prikrojijo še par „obznan“, zakone pa odvržejo, ker so v tem slučaju — zares odveč. Bolni narod o ministrstvu narodnega zdravja. „Epoha* Št. 885 prinaša pismo iz podri..sitih krajev, (okraj Užioe, kragt ob Drini na srhsko-bosanski meji) tri kaže, kako malo se briga to minisirst-vo za narodno zdravje. Celo leto že besni v teh krajih di-zenterija in sedaj se ji| je pridružil še Šarlah, ki zahteva mnogo smrtnih žrtev. Na veliko sramoto je v teh, od bolezni ogroženih krajih nekak srezM lekar (zdravnik) in nekaka amerikan-ska misija, a od vsega tega nima narod n e h asm, ne pomoči. Lekar se izgovarja, češ, da nima kredita in da še to malo, kar dobi, porabi misije. Na čeiu te misije je neki dr. Kojič, ki samo v družbi druge gospode z avtomobilom vozari iz kraja v kraj ter mesto zdravil nosi seboj lotogratični aparat. Niti na misel mu ne pride, da jo na tem mestu radi naroda,, brezbrižno se oblači vi razne amerikanske uniforme in vozari okrog na strošve ministrstva narodnega zdravja in našega dobrega, mučeniškega naroda, ki nosi na svojih plečih, toliko takih nepotrebnih in korumpiranih ustanov kot ministrstvo narodnega zdravja. Kaka ironija je to ime! Narod trpi in propada vsled epidemične bolezni in nikdo se za to ne briga. Tudi venerič ne bolezni so v teh krajih strašno razširjene ter prete, da se ljudstvo daleč na okrog okuži in v gnusobi V .1WI»* *чЦЛ'•'л'УАМ9М«АК- wsepaiJe. Kakor e. epidemiji* tako т §udi o tem ne vodico računi. Gospoda, H pri tej famozni miši-Ji in na zdravnikih mestih pohajkuje jjv uživa na račun ministrstva, izdaja aamo od časa do časa kako naredbo, M pa je popolnoma brezpomembna in ite je vse. . Ministrstvo „zdravja“ копШ zar res samo gospodi, M se je vanj zagrizla kakor ,črvi v rano. Da bo ironi ja äe večja, so st gospodje izposodili aa ta ministrski resor najmodernejše zakone, ki se pa nikjer ne uvažujejo. Folitičoi pregled KRALJEVINA SHS V sredo je zboroval ministrski svet pod kraljevim predsedstvom Pri tej priliki je nastopil kot glavni referent Pašič, ki je razlagal naše uspehe in neuspehe glede Karlove afere in albanskega vprašanja. Kljub dejstvu, da nam prepoveduje veleposlaniška konferenca na-daljne vojaške priprave, so sklenili naši ministri, da se te nadaljujejo do» likvidacije madžarske alere, ki je že likvidirana, Kraljeva prisega brez vsakih svečanosti na ustavo se bo izvršila v soboto dopoldne. Vlada je tudi sklenila, da bo kronan naš kralj še le enkrat spomladi. Pašičev kabinet se je tako prismolil na vladne štolo e, da se noče z nah niti formelno dvigniti v sled povrnitve kralja v Beograd, kakor je oho prvotno sklenjeno. Vladinovoi se izgovarjajo s sedanjim zunanjim položajem, ki nikakor ne dopušča, da bi se sedanji demokratsko-r.adi kalni vladarji razšli, Četudi samo lormelno. Sedanjo vlado hočejo — a samo hočejo, — rekonstruirati, odstopila pa bo šele tedaj, ko bo (če bo!) pripravljen u-kaz o novi vladi. V Albaniji so sedaj po poročilih meje dobro zavarovane nap ram arnavtskim vpadom. To ‘zavarovanje mej se je izvršilo brez velikih žrtev na naši strani. Sedaj vlada na albans -kem bojišču mir . . . AVSTRIJA. Zvezna vlada je dobila od zanesljivo strani obvestilo, da se bo vršilo ljudsko glasovanje v Sopronju na isti način, kakor plebiscit na Koroškem. Medza-veznhiška kofnisija se haje že bavi s študijem glasovalnega ozemlja. MADŽARSKA. Iz BudimgeSte javljajo, na jts viaua predložna, šmoih poiitič nih strank zakonski načrt o Karlovi detronizaciji in o prenehanju prestole-nasledstva Habsburgovoev Grol Beth-len je v obširnem govoru obrazložil nujno potrebo sprejetja predloženega načrta. Pasus, ki govori, da je bil za kon sprejet pod pritiskom na zunaj, „e bil na žel*o vlade sprejet, Glavne ročke načrta se glasbo: 1. Vladarske pravice Karla IV. so ugasle. 2. Tudi jo ugasnila pragmatična sankcija iz leta 1723, ki je urejevala dedne pravice Habsburžanov (domus austriaca) do madžarskega trona. Madžarska je pridobila zopet pravico, da si sama in svobodno izoere svojega kralja. 3. 0-grska obdrži obliko sedanje vladavine (kraljevine) in odlaga izvolitev kralja na poznejši čas, 4.‘ Zakon stopi takoj v veljavo. — Zakon bo najbrže sprejet brez debate. Kakor je iz gornjih točk razvidno, je ministrski predsednik grof Bethien na zvit način zadovoljil malo antanto in svojo opozicijo, ni pa s predloženim zakonom izkl.,u • čil eventueinega povratka Habsburžanov na madžarski prestol. — Karla in Cito so v noči od torka na sredo vkrcali v bližini Baje na angleški monitor „Glouworm,“ Ladja je krenila takoj proti jugu. Do „Železnih vrat“ sta angleško ladjo spremljala dva naša monitorja. Na jugoslovansko-rumuns i meji pa so spremstvo prevzeli runiun-*ifci monitorji. „Glouworm“ bo v Gala-' eu vrgel sidra. — Značilno je, da bo * udimpeštanska vlada ukinila kazensko postopanje proti karlistom. Koritarstvo. M m P:4 Ur. Kukovec se boji za svoj ministrski stolček. V zakonodajnem odboru je radikalec dr. Laza Markovič predlagal likvidacijo nekaterih ;шм ' «frakih portfeljev, ki obremenjujejo Ir* iBavno blagajno in so razentega nepotrebni. Ukinili bi potemtakem m.msir-stvo za socijalno politiko (ki je nepotrebno) in trgovinsko ministrstvo, a J bi se dodelilo ministrstvu za šumo iti rude, oziroma za poljedelstvo. Elmi član zakonodajnega odbora, ni se je upiral nadvse pametni redukciji nepotrebnih ministrstev, je bil — minister dr. Kukoveo. Bač celi polieajdemo -».rat! Kaj mu je za dobrobit države in za prepotrebno ureditev državnih financ, g. avna stvar je obstanek n„e -govega ministrskega portietia, četudi stane državo njegova trmoglava sebičnost težke milijone! Minister socijalne politike se — kujat Z upostitvi„o ministrstva soci-jame politike se ni bavil samo zakonodajni odbor, ampak tudi demokratski klub. Demokratski klub ie skic -nil, da se opusti ministrstvo socijal -ne politike , a temu sklepu se je ne j -bolj ustavljal g. dr. Kukovec, ki je zahteval, da se mora njegov resort ob uržati za vsako ceno z ozirom na občo ■ s..uacijO, ki jo je ustvmvi i sve -tc*vna vojna. Kl„ub vsem od ministra sejnega navedenim razlogom za ministrsko korito socijalne politike je ostal cin. Kukovec pri glasovanju kluba v manjšini. Pogorevšeina dr. Kukovca ргд lastnih pristaših je „milega“ ministra tako užalostila, da je izjavil, da bo podal ostavko. Dr. Kukovca gonijo oa korita lastni pristaši, io dejstvo treba pomniti! Tudi Frihičoviču se maje ministrski stolec. „Jutarnii list“ poroča, da so podvzeK radikali v sporazumu s Bašičem akcijo proti Pribičeviču, da ga dvigne o z ministrskega mesta notranje politike. Ministra dr. Kukovca poni.o od korita lastni pristaši, Pribi-eeviča pa tata Bašič s pomočjo radikalne žlahfe. Tako je v resnica, a demokratsko časopisje pa laže o trdni vezi med demokrati in radikali, katere pa ni niti med demokrati samimi, o čemur nam svedoči slučaj — Kukovec- Cvetke iz drža Proslava „Zedinjenja“ v Osijeku. Po „Hrvatski Obrani“ št. 247: Imp m -tinentno partizanstvo, ki spodjeda javno življenje’, se je izkazalo v svoji odvratnosti tudi pri proslavi 29. oktobra v Osjeku. Državotvoroi radikalije in poltcajdemokracije so pripravljali svojo proslavo v gledališču na tihem, da bi ja ostali sami med seboj brez „separatistov“ Hrvatov. Gledališčna u-pravr. je izjavila, da se vršijo priprave za češko in ne za našo proslavo in tako so si hrvatski krogi — zagotovili druge prostore. Se le v zadnjem hipu se je doznalo, da mislijo v gledališču praznovati „višji1 sloji“, kar se je tudi zgodilo. Ta proslava je imela izrazito radikalno-demokratski karakter, in slavnostni govornik se je izčrpal v zmerjanju separafctetičnth elementov, ki naj bi bili krivi vseh današnjih razmer. Povzdigal je Češko v deveta nebesa in ni ga bilo sram, govoriti o jugoslovanstvu pred zbrano radikalijo in policajdemstkracijo. Hrvatsko pre bivalstvo, ki je bilo tako briskirano, se je zbralo v dvorani Royal, do proslave pa ni došlo, ker so državotvoren zato preskrbeli. Neki Popovič je privlekel iz okolice večje krdelo Srbov ter s to gardo, oboroženo z noži in batinami, ki si je prinesla tudi pijače m jedi s seboj, zasedel dvorano. Ob asistenci te najete druhali Je spustil ta Popovič hujskajoč govor in prireditelji, ki niso hoteli, da pride do izgredov, so proslavo opustili ter prepustili dvorano batinaški bandi, da se sama divi divjaškim izbruhom hujskar ča, ki je na vse kriplje blatil hrvatski živelj. Očitno kršenje po ustavi zajamčene svobode zborovanja ni vzdramilo oblasti, ki ni niti s prstom krenila, da prepreči to provociranje in ogrožanje hrvatskega prebivalstva. Brez škandalov in brezglavosti pri nas ne gre. Z>& svojčas smo poročali, da nam mora Nemčija na račun reparacije dati 51.000 konj. Vsi drža*-vno in trezno misleči smo bili že tedaj za to, naj se proda te konje v Nemčiji, ker bodo prevozni stroški iz Nemci e v našo državo več znašali kakor pa izkupiček. Drugi pametni so bili za to, da naj vzamemo od Nemcev, na- Beležke. Alt vidite? Poslaniška konferenca v, Parizu je sklenila pozvati Jugoslavijo, naj se vzdrži vsakojakih vojašr kih operacij v Albaniji, katere meje se določijo v najkrajšem času. Kaj se to pravi? Nič drugega kot to, da zapad-no evropsko pojmovanji^ ne dopusti vojne z malo državico, ki Se nima mej. O vojni s slabo državico, brez mej Ja govoril tudi dr. Korošec, pisali so razni listi in zaslepljeni in opojen! šovinizem se je oglasil proti temu z divjo besnostjo, „Balkan“ jie n. pr. pozival dr, Korošca, da se nekako opraviči, ker drugače nastopijo proti njemu nekaki zavedni „dobrovoljci“ in razni avantgardisti današnje državotvornosti. Sedaj govori Pariz, govori tudi ostali svet, ki se ne da ugnati s kako grožnjo. iZapadno-evropska demokracija ni na višku, nekaj določil mednarodnega in splošno človeškega značaja p» vendarle ima| fcl se ne mesto konj nam bolj potrebno Indus!* гј„зке izdelke. Naši nad vse pametni vladinovoi v Beogradu pa niso bili ne za eden ne za drugi pametni predlog, ampak so začeli konje prevzemati od Nemčije in jih prevažati proti Suma* diji. Prevzeli so doslej 12.000 nemš -kih konj Izid prodaje teh do sedaj prevzetih konj je bil po konstataciji „Slov, Naroda“ tako slab, da je vsa izdražena svota komaj pokrila prevozne stroške, ki so znašali za vsakega konja 1000 dinarjev. Pri dražbi so se Rjavili razni špekulanti (iz vrst da mokratsko čiiutsiciii krogov), ki so kupovali državne konje po svojih agentih in tako — tiščali ceno konj na u-mazan način navzdoL Pri vsej tej konjski barantiji je imela država veliko škodo in mnogo ničevega dela. Pri konjih pa so zaslužili edino špekulanti Sedaj, ko so državo oslepa rili za tolike svote, so sklenili, da bodo prodali ostale konje v Nemčiji komad po 5000 dinarjev. Tako ie bilo ч konji, z nemško govejo živino pa bo j pod sedan.im režimom ravno tako, če še ne slabše. Tako se godi pri nas , kjer je poljedelski minister mesar Pucelj, ki se razume na konjske in go-ve.e kše te. Brezglavost s kupčijo teh nemških konj je dosegla ta višek, da se je Je celo lotil državotvorec „Slov. Narod,“ Poslednji stavek je v orientacijo cenzorjem, ki čitajo samo naše liste! , j Bukovnik Milan Pri|bičevič bo? odpeljal hrvatske kmete v Sumadijo in druge srbske kraje 6, novembra. Program za obisk je povsem sličen onemu slovenskih samostojnežev. Na raznih postajah so že naleti šumadijski seljaki od vladnih organov, ki bodo objemali Hrvate kot so poprej Slovence, Za dobro plačilo se povsod vse stori — golovo tudi v Sumadiji, Razlika med izletoaf Slovencev in Hrvatov bo samo ta, da je slabostojne kmete krmil in napajal na državne stroške mesar Pucelj, hrvatske seljake pa bo pukovniik iz dinastije Pribičevič. — Kmetske izdajioe slovenske avtonomije komandira mesar; hrvatske pa pu-kovnik. Živel boj za staro mesarsko-pukovniško pravdo! Iz naših carinarnic. (Zagrebški „Hrvat“ piše: Na zagrebško carinarnico je nedavno prišel obrtnik in ker so mu je mudilo, je uradnikal zaprosil za oearinjenje. Uradnik se je izgo varjal, češ, da „nema vremena“, Razgovor je poslušal carinski posredovalec in rekel uradniku: JTa, bre, ot-premi ga; on je naš, mjjie Jugovinao“. Obrtnik je aluzijo razumel in odgovoril: „Ja sam Hrvat, gospodo, hvala na ravnopravnosti!“ ter odšel. Nekdanji režim ni poznal sličnih protek-ei|! „Tako ne gre dalje44 ponavlja denimo’jant „Narod“ svojo pesem in hujska cenzurne oblasti na klerikalno ča sopisje. Pred nekaj tedni mu je ležala v elijalfskem želodcu „Straža“, sedaj pa „Novi čas“ in „Naša moč“. Demo-kralje so že na vse mogoče načine in plati revidirali svoj program, a so po zabili postaviti v njega posebno točko, da ne bodo oni in njihovo časopisje odločno in edino v naši svobodni kral j e vini stalo na stališču najpodlejšega ovaduštva. Vedno stare metode pri liberalcih, ako jih uženeš v kozji rog, da so ne morejo braniti s peresom in fakti, potem se skrijejo za zid državnih oblasti in denuncirajo. smejo niti okrog „Balkana0' kar - i«te* — meni nič, tebi nič — prezreti, „Nezaslužena škoda.“ Pod ta» nadpisom govori „Epoha“ št. 885 o velikih stroških, ki nastane^ za našo državo vsled prenaglene vojne pripravljenosti povodom Karlovega sprehoda na Ogrsko. Velika antanta pra-vi, da je mala antanta vsled svoje *• nicijative izvršila mjpbillzaicijp, madžarska vlada je pa onemogočila Karlov poskus in tako padejo stroški na, tistega, ki je imel iniciativo in ki je po n.,ej uravnal svoje korake. Demokratski listi govorijo o velikih uspe -hih male antante in posebej še o dobrem utisu naših energičnih odredb«, Plankar „Epoho“, ki sicer ni „proti -državna“, pa zaključuje tako-Ie: „Moglo se je pričakovati, da g. Trilkovii in g. Pribičevič bolje poznajo sitna -cijo v Evropi in da bodo postopanje naše vlade prilagodili prilikam,, ki vt* da,o v svetu ter se ogibali korakov , mi s svo,o komiko pobijajo ugled naše države in njen mednarodni položa*, Naša vlada je bila dolžna, ogniti m ie škode “ Dolžna je bila že mu'r kaj, pa- ni izpolnila, mnogo se Џ o€ nje pričakovalo in vsa pričaka-/«*!* so se izjalovila. Zakon proti monai-histoni pripravlja češki parliament kakor poroča „Deške Slovo“. Po tem zakonu se bo *>o-stopalo proti tistim, ki bi skušah, v čehostlovaški republiki vpostav^tt m.ov nar.histiični nežjpi. PreilViUleiho so iftež«-ke kazni od (enega do pet, deset in & več let ječe po značajti in vrsti prevratnih nakan in pa po nevarnosti, M bi nastala za republikansko uredbo in ustroj države. Ta projektirani zakofc ima tudi vele važno in pomembno točko glede osebnosti raznih habsburških prestolnih lovcev, ki bi se pojavili na čeških tleh. Vsak, id bi pre-’ stopil mejo brez dovoljenja notranjega, ministrstva, bo kaznovan z zaporom od enega do petih let in s konfiskacijo premoženja. Zakon temelji na tendenci, da je republikanska ureditev države velik napredek in vsako monarhistično stremljenje državi in Človeštvu škodljivo, roakcijonarno delu... .Tako Cehi, pri nas pa visoki sloji poči pirajo norca ali zločinca, ki sanjari m izdaja celo. list o ruskojugoslovan-skem carstvu. Ti ljudje so še pač daleč do spoznanja da take ideje niso daleč od restavracije Habsburžanov in da M, ne glede na to, koga propagirajo, pomenila za Evropo novo dobo reakcije in novih potokov krvi. Domače vesti. Na etedensko orožno vajo so vpoklicani za takoj vsi oni letniki, rojen! v letih 1899, 1898, Ш7 in 1800, ki služili ali v naši vojski ali pa v bivši avstro-ogrski vojaki in se sedaj nahajajo doma. Odzvat^ se morajo jthdi oni od označenih letnikov, ki so bili pri letošnjem naboru spoznani za sposobne in ki še niso odslužili predpisanega roka». Letniki 1899 in 1898 se naj, zglasijo na dan 6. novembra t. 1., lep riiJci 1897 in 1896 na dan K novembri; 1921 pri ljubljanskem vojnem okrugn (Belgijska vojašnica^) dh 8. uri zjutraj Od vpoklica so izvzeti: Vsi» ki so bili na dan 1. novembra t 1. pri državni ali južni železnici zaposleni, vsi, ki so bili na dan 1® novembra (t. L zaposleni kot rudarji, nadalje bogoslovci, učitelji vseh šol, redarji, uradniku poštni in brzojavni uslužbenci,, vsi ki so bili v Letü 1920 in 1921 spoznani za nesposobne in rekruti-dijaki. Vpoklicani morejo prinesti seboj toplo zim sko obleko, dobre čevlje, 2 para perila in. eno odejo, ker za prvi čas še ne morejo dobiti cele vojaške! obleke in opreme* Vsi obvezniki m dajalci konj morajo prinesti seboj hrane za sobe in za konje za 5 dni. Dajalci konj naj Še tudi prinesejo seboj velike plahte, za pokrivanje hrane in milnici je, sekiro, lopato, kramp, svetilko in številko za vozov« ter odejo za kočija-ža in konje, AH verjamete vinogradniki ?. Ministrstvo financ zahteva, da prijavijo vinogradniki v najkrajšem času po* tom kompetentnih oblasti količino pridelanega in vkletenega, letošnjega vina., da bo zamoglo ministrstvo regulirati izvoz. Finančne oblasti bodo že javile finančnemu ministrstvu letošnji vinski pridelek^ a prijava ne bo služila za regulacijo Izvoza in «a obda- Meat prikrivalo илјгИ^» eblesiU svoja nakane pod. plažo hinavščine* kq p« vidi iz nared.be finančnega mi-aišfra zadnji viniöar# kam pea taco steli I Odkritosti p treba tudi na naj-fjiüijih mestih L Mermolja in Mtfövtö. Znani parae dižnik Mermolja ustanavlja z zagrize-•fau pravoslavnim Srbom Mijoviäem eeko Gospodarno zadruga Deleže po is ra Mijovič tudi pri naših ljudeh. O-jpnzarjamo aaötnce, da je Mijoviö za4 grizen protivnik katobških Slovencev, davek* ki bi rad v vsakem oziru na naši meji nadomestoval Siidmarkow ~f. Staven ci pozori f Umrl je 3. I. m. vpokojeni ruški župnik Matija Wurzert, Rajni zlato-mašuik in duh* svet se je rodil 22. januarja 1832 pri Sv. Petra pri Ra J-«oni, Posvečen je bil 1855 in ruški župnik je postal 1877. Pred par leti Je stopil v pokoj* katerega je vžival v Rušah do svoje smrti. Račni je bil vrl narodnjak, vzgieden duhovnik in priljubljen dušni pastir pri svojih faranih. Vsled vedno trezno mirnega življenja je dočakal tudi izvanreduo starost. Pogreb se. vrši v soboto ob 8. ari zjutraj. Slov. glasbeno društvo »Ljubija- j an“ priredi na čast skladatelju L. Aljažu v pondeljek, dne 7. t. m., v vel. dvorani „Uniona“ v Ljubljani velik koncert društvenega zbora, ki ga vodi društveni pevovodja M. Bajuk. — Predprodaja vstopnio v trafiki v hotelu „Union.“ Naše čitatelje opozarjamo na ta koncert, ki obeta mnogo u-ütka, saj je spored selo izbran. V era «cmlizacije». Nad glavnim vhodom v urad parobrodarske postaje v Osijeku se blesti velik napis «Бробар* ски синдикат СХС Агенција Осек». О latinici seve ni duha ne siuha! Ker po «znameniti» izjavi ministra Pribičeviča med Srbi in Hrvati ni treba nikakegr sporazuma, je postala SHS sinonim za emlico in obratno. Zares idealna rešitev. Cirilizatija «Oseka» nas spominja na reminiscenco s postajo Dravski most, katero je madžarska uprava v vso silo j hotela prekrstiti v «Dravahid». Celi dve Seti je trajala borba vsled odpora Hrva- j tov. Madžari so postajo zaprli, toda kon- j čno je zmagal hrvatski naziv. Sedanja vlada pa rešuje taka vprašanja prav «bratsko». Živimo pač v eri «cirilizacije». Pod kakšnimi pogoji je sklenjeno posojilo v Londonu? „Jutarnji list“ poroča iz Beograda: Vlada še ni službeno ničesar' objavila o misiji finanč- j noga ministra in o temeljnih pogojih pogodbe, ki jo je sklenil on v Londonu. V belgrajskih bančnih in trgovskih krogih se zatrjuje, da so težki po- j goji posojila tehten vzrok padanju na- j še valute. Med tem pa dinar na' bor- j zah stalno pada . . . Odkritje starokrščanske cerkve . j Pred nekolikimi dnevi so izkopavali 1 v Süourju pri Jan dni (Srbija) razne j starine. Ob tej priliki so zadeli na sta- j rokrščansko cerkvico, ki je omenjena j že v povelju Stevana Prvovjenčanega, kralja Srbije. Ta cerkvica je bila v Iß. stoletju porušena, na njeno mesto pa so pozneje sezidali drugo. Pod to cerkvico se nahaja srednjeveška kripta- Gladiatorji. Hrv» knjiga. — Bros« (34, nadaljevanje.) Zapletel se je v pogubno mrežo in bU na milost in nemilost «izročen svojemu nasprotniku. Gledalci so mu sicer prizanesli, ponajveč zaradi njegovega imena in njegove spretne o-brambe — toda Hirpin ni mogel pozabiti svoje sramote. Pogumni, silni mož se je bal mreže in je pri sami tej besedi že prebledel. Tudi to pot se je plašno in pro- j seče ozrl na Hipijo, kakor pes na sv o- j jega gospodarja, in bil očividno pre- ; pričan, da bo neizprosni mojster takoj j izpolnil svojo grožnjo, „Potrpi malo!“ se je opravičeval, j. „dobro vem, kje ga jc lahko najti, ti- j stega mladeniča. Dobim ga, kadarkoli ga jo treba. — Pripeljem ti ga v šo- j to! — Cisto hripav sem že bil'sinoči, ; tako sem mu 'prigovarjal! — Dva me- j na kislega sabinskega vina sem izpil j z njim do zadnje kaplje, samo da bi j ga spravil v družino. — Saj vendar j не boš mislil o meni, da sem tako ne- j roden ih bi ga bil izpustil, preden da j sem zvedel za njegovo stanovanje!- — i-Klient je ali p» suženj pri —1 XfOhafbilranje gozdnih požarov f južnih delih naše države napreduje. iTudi dež, ki je padel pred par dnevi, je omejil požare na nekaterih mestih. Oblasti se trudijo, da bi se pritajeni požar zopet ne razširil. Atentatorja na našega kralja Ar leksandra lovijo pa Atenah. V Atenah so aretirali šoferja Marinkoviča, ki je tudi nekako zapleten v ateutatorsko afero na kralja,. Naša, vlada bo sedaj prosda grško, naij jej izroči Marinkoviča. Se ni dolgo, ko smo poročali, da je znam razpop ErdeIjan ysedaj naj-vnetejši Pribiöeviöev policaj v okolici Subotice) ujel nekega šoferja, katerega jo pošteno batiml na konto, da je atentator Marinkovič, s so v Beogradu potem ugotovili, da je izvajal policijski razpop svoj demokratski „prügelpatent“ na? nedolžnem Bosancu, med tem ko se je resnični Marinkovič podil po Grčiji. Aretacija zloglasnega razbojnika. Iz Splita, javlja,o, da ,;e žandarmerija aretirala zloglasnega 'tolovaja U.evi 6a. Njegovo skrivališče je izdal "oblasten njegov prijatelj Ante Busanič. 0-rožniki so ga le s težavo razorožili in aretirali. Istotako so aretirali nekega Utrobičiča, ki je ob prevratu ubil nekega žandarja in pozneje župnika Lovriče viča- Na njegovo glavo je bila razpisana velika nagrada. Novi papirnati bankovci. Iz A-merike so pripeljali v Beograd nov'e papirnate bankovce po 10 dinarjev, — Kedaj bodo prišli novi bankovci v pro’ met, šo ni znano. Mesto venca ria grob opata Ogrodij a so zbrani duhovniki darovali na predlog prof. dr. Medveda nabrali za Dijaško kuhinjo 1571 K. V St. Пјц v Slov. gor. priredi ta mošnje Bralno društvo v nedelo, dne 13. novembra po večernicah v Slovenskem domu igro „Stari in mladi“! Povabljeni domačini in sosedje! iz Maribora. Predsednik mariborskega sodišča g. Tomaž Cajnkar odide v pokoj. Na predsedniško mesto mu bo sledil obče spoštovani* nepristranski in eden izmed najboljših slovenskih juristov g, Franjo Toplak. Ob priliki povzdiga gospoda Toplaka na mesto sodnega j predsednika Ssorajirajo mariborski demokrate na podpredsedniško mesto svojega strankarskega negovanca Muleja. Ali bo imenovanje g. Muleja u~ spelo alji ne, Še danes ne vemo, pač pa lahko beležimo, da so proti Mule-jevcmu avanziranju vsi njegovi sodni kolegi, ki imajo v sebi nekoliko več čuta juridične objektivnosti kot demo-kratio Mulejevega kova. O g.. Muleju je tudi znano, da je jurist nižje stopnje, zelo hud demokrat, prijatelj Pas-kolovega Vinca demokratsko ponosen na svoje dokaj zmerno prikrojene duševne zmožnosti in skrajno nepriljubljen vsled demokratske oholosti na mariborskem sodišču. Kakor je postal Voglar ravnatelj na ženskem u-čiteJjišču, tako bo menda tudi g. Mulej sodni podpredsednik v, Mariboru, „Pst! Molči —L" ga je ustavil Hipija. Damasip in Oarses sta ss primu-zala in vlekla na ušesa, da bi kaj novega zvedela. Hipija pa je hotel ibn-pinovo novico sam in osebno sporočiti ti ibunu „Takih reči1“, ga je pokrogal, „n! treba razkričati po mestu. Ce bi tiu-mel tudi možgane tako velike, kal or so tu-le tvoje mišice, bi že razumel _ zakaj ne! — Ne izgubi mi fanta izpred oči in pred vsem — drži jezik za zobmi!“ ' Orjaški gladiator je mračno pa pokorno pokimal, klienta pa sta se pridružila borcem z globokimi pokloni in z vso spoštjivostjo, kakršno so zaslužili taki odlični možje. .„Pravijo, da dvesto gladiatorjev bo obenem nastopilo v amfiteatru“, 3e začel Damasip in namigaval na bližnje igre, „in da ne bo niti koščeka jekla dovoljenega v areni razen meča in čelade —, Pa seveda, spoštovani Hipija, ti najboljše veš» koliko je na tem resnice —!“ „In tri nove leve bodo hkrati izpustili v areno“, je pridi al Oarses , „ш pastirji pri ognju in ovce sem cul, da bedo postavili v amfiteater, in Ira- ker demokratje n« poznajo izbir tsml , zrnjem in plevami. Popis živine, vozov in opreme za j mesto Maribor se vrši za 1, okraj dne j ‘•s za 2, okraj dne 8., za 3. okraj dne j 9-, za 4» dne 10. in za 5. okraj 11. no j vembra od 8. ure zjutraj daljo, na j Trgu svobode. Pred komisih se mo* i rajo pripeljati konji, voli, mule, osli» i bivoli, vozovi za konje in vole, avto- ; mobil] vrst, motorna kolesa» bicikli, konjska in volovska oprema» Popis ima namen, da vojašaaj oblast dobi pregled o teh predmetih za sluča| mobilizacije. Pre uredba don|a!če trgovine. »V, j dobro znano in po celi domovini do* i bro vpeljano eksportno rgovino na j Slomškovem trgu v Mariboru Vinko i Hmelak. je vstopil ko| družabnik g. j Miroslav Kostial, bivši veleposestnik j od Sv. Jurija ob Pesnici, Gospod Ko-stial je bil poprej solastnik ene naj- j večjin tvrdk s koloudjalnim. in Speče- ; rijskim blagom v Zagrebu. Tvrdka i Hmelak se bode od sedaj naprej ime- j nevala Hmelak in drug ter se bo vo- s dila pod vodstvom obeh družabnikov v i večjem obsegu kot sedaj. Želimo bra- ; torna Slovencu in Hrvatu obilo uspeha v njuni podvzetnosti. Občinstvu in tr- j goveem na deželi pa tvrdko Hmelak ä in Kostial toplo priporočamo,) ! K beležki o elektrificira a ju obrata | mestne klavnice v št. 123 smo dobili j informacije, po katerih g. inženir To- ; plak m odgovoren za naročilo motor- j fev, k? se je izvršilo za časa njegove- ! ga prednika, sicer se je pa sedaj tudi j tvrdka oglasila da je pripravljena za- j menjati motor ali ga pa popraviti na j lastne stroške. Sent Tor»j na delo gbspod župan? — Naučite svoje Sokola, dostojnosti ž» policijske ure! Griže pri Celju. Poročali smo, <£& grižko gasilno društvo ni nadstraa« karsko. Naše poročilo je spravilo dаМРО<РаООИ*®МКУВ**т>а»№МД*И®ИРИВИВМИИММИИМИМ^тИ1У>' msatu da nemäke pubfikaeije o grcreo -Äjetvih. ki jih uprizarjajo francoeki Mrne! nad ženskami in otroci, ndrakot edtao pretirane, marveč popolnoma ie~-alčne. Kateremu Avstralau ne bi zaletela kri, če bi se na lastne oči pre-jpHW* da sodi črnec-oficir nad beli -mi ljudmi? Da.bi za svoje metrese u> Ičokote dobili stanovanja na razpjla -gp. preganjajo Francozi mirne nemile nrebivalce iz lastnih hi§. Prosutut-tt, namenjene francoskim črncem, sia -rmjejo v hišah poštenih in pru^nemlt nemških rodbin. Kdor vidi te c^abm f>arfumirane, arogantne francoske ob-SŠrje in njih ponosno stopicanje po — jeeniških tleh, pač lahko razums sov* rftštvo med tema narodoma. Mi Avstralci se danes sramujemo, ker smo se Cmarili za ta narod moralnih prope Novi častni občani mesta Newport, Častnim občanom mesta New-(fork so imenovani: italijanski gene* imi Diaz, maršal Foch, angleški admiral Beatty in belgijski general Jack — znane osebnosti iz svetovne vojne. ! шшшшвппгаганшшшшшжшшв J Novejše. f seji n a k o d n e s k n p š 6 i-m%' Шш S. nov. :<> bilo predlož mih več j zak^ii-kih nairtov in sicer za nov •i’ovnik, o državnih svetih, o uprav »;h sodiščih in o centralni upravi- - -Vsi ti načrti', eo bili izročeni zakono-ddjtteatn odboru. Zakonski načrt gi«* de razdelitve države v okrožja bo <-* predložen posfbnemu odboru, t< be l* le zvinjen, Vlada je predložila stni.us-ra, da ji zbornioa dovoli kredit %- znesku 200 milijonov dinarjev za vojne namene. Ta zaideva pride pred finančni odbor. Albansko mesto Tfrano ogrožajo naše čete. Južno aibaa ako mejo so prekoračile grške čete. Vrhovni Svet v Parizu naznanja, da. je odslranjsma vsaka nevarnost oboroženega konflikta Z Madžarsko. w Madžar i in;Romuni so se začeli pogajati radi personalne unije med ob#ma državama. AngleSki mo .liter, Iq vozi ek»- j kralja je že vozil mimo Beograda v j spremstvu dveh naših monitorjev. Somišljeniki darujte za.sklaS Ü i Spominjajte se „Dijaške kuhinje“! ПМЗДМШвИШШН ктттпмом TISKARNA sv. can v MARIBORU Ш-Љ KOROŠKA CESTA pripore!® nzaeirst-ni papir, kakor fean-celliskiflnl in srednje fini. konceptom strojepisni. pivnik, risalni peplr, r&|-rsziemtaaP« TELEFON At. 113 »еитемм»* ! m s m i «•»•»•»•»i« KOROŠKA CESTA msjiii v m$& mm-lisi, kmta, razne zvezki za srednje liiidske šele, splits vse plssrÄs pr trebita po т|-n» ceeab ■ cTu ■-ЏЈ; Osnovanje domačega sped, podjetja ,Orient“, trg. «ped. medn. d. d. v Mariboru. Pod gornjim ime aom so osnovali naši domači trgovci in industrijalci lastno trgovsko in spedicijsko podjelje ter razpisali v svrho subskribcije delniško glavnico Din. 1,000.000’—. Sub-skribcija se zaključuje z 6. novembrom 1921. Opozarjamo radi tega vse naše trgovce in industrijalce in podjetnike, ki še niso položili kamena za zgradbo lastnega sped, podjetja, da isto storijo takoj ter izrabijo zadnje dneve v podpis delnic trg. sped. d. d. O-rient. Smatramo eminentne važnosti, da -postane snujoče se podjetje izključno delo naših trgovcev, ter, da ostane v njih rokah pred vse.m, ker bi lahko obstojala nevarnost, da preide podjetje v privatne roke ter isto a tem izgubi svoj prvotni namen. Pri razdelitvi delnic se bodo v vsakem oziru upoštevali predvsem trgovci, industrijalci in drugi podjetniki ter se bode gledalo, da dobi vsak tisto Število delnic, ki jih bode podpisal. Podpisujte torej delnice svoje trgovske spedicijske dt d. «Orient». 6i z XXXXXXXXXX STELJO i (pokvarjeno gre ko seno) prodaja v veliki množini in po nizki ceni odvetnik dr. Radoslav PIpoš 1-3 v Mariboru, eis I Novo dost© za jesen in zimo! Obleke za gospode in dečke, plašči v vseh velikostih, zimske suknje, delavski plašči ter perilo v veliki izbiri in po nizkih cenah. Obleke po meri izdelujem točno in za solidno ceno. JAKOB VEZJAK krojaštvo in konfekcija, Maribor, Vetriniska ulica 17. 5—526|s UavnanUn Čast 3e naznsn’d cenj, občinstvu, da sem KcZlfCniiU, svojo gostilno «pri Angelju» v Vojašniški ulici it. 1o v Mariboru nanovo preuredila ter napeljala električno raz-■jaretljavo. — Mudila bom cenj občinstvu prvovrstna domača vina, izboren sadjevec ter vedro mrzla in topla jedila ob vsake» dnevnem času. Abonente na obilno in dobro opoldansko fit večerno hrano sprejema po skrajno znižani ceni la kron. Za obilen, obisk se uljudno priporoča &-Ц 602 Amalija Witzler, gostilničarka. OVRATNIKE ■ :i LIVARNA ZVCNCVEIN KOVINE POPREJ DENZELA SIMI MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9 je zopet v obratul CERKVENE ZVONOVE izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlit* vinah (bron, medenina, aluminij itd.) UMETNA LIVARNA RELIEFI, CERKVENI SVETILNIKI Vsa oprema za žgainice, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, utež! iz medenine lastnega izdelka. Popravljainica za brizgalne itd. Inž. I. & H. BUM. Zbirajte za „Tiskovni dom“! in manšete za duhovščino ima v zalogi R MEFERGAL, trgovec, Maribor, Koroška cesta J. 1-3 6I3 Posestvo, od ^ Maribora, se takoj proda Vpraša se v Krčevini pn Mariboru 57. Kuba. 6I4 UGODNO KUPITE: Žičcate žimnice (Drahteinsatz) K 365, 3 delna afrik-žimnica K 940, 1 komad konjske plahte, impregnirane 120 do 16o cm dolge in 200 cm široke K 500 do K 600, cajg hlače K I20 do K 260, obleke za dečke 3 do 9 let K 240 do K 340, obleke za dekleta iz barhenta za 3 do 14 let stare od K 54 do L 220, srajce, spodnje hlače, predpasnike in manufakturno blago vsake vrste pri ALOJZIJ GNiUŠEK, . Maribor, Glavni trg. MEDIC, RAKOVE & ZANKL d. z 0. z. Ljubljana. i! k Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala; Ljubljana, Brzojavi: M orači, Ljubljana. Skladišče: Nov* SaA Tels&« 64. tepsti Hi. PODRUŽNICA MARIBOR. F Sulsh« ato Emajlm laki. Pravi firnež. Barve sa poie. #8 Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-nec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. ^ JT 7-85* EERAKL £C Lak »a pode. — EmajM lak. Linolem lak ш pode. — Шкт-sitoMae. Ceniki se začasne ne razpošiljajo. § za tekaj lasa k plačujem srebrne krone po 10 K srebrne 2 krone „ 20 K petkronske „ 50 K Kupim vsako množino. Avgust Wapper, zlatar » Mariboru, Stolna ulica 1iDom§assil Divjačino fazane, jerebice ! i. t. d. kupi vsako število Ivan Roy, Maribor, Glavni trg št. 3. iS*» 593 I--------------------------- Ort 7ПГ ! ^otove obleke, po-rUZUf ! vršnike in vse potrebno za zimo se dobi najcenejše pri I. TRPIN, v Mariboru, Glavni trg 17. 2—2606 « zimsko perilo I čevlje, dokotenice (gamaše) % dežnike dežne plašče * I copate, nogavice, torbici z® trp j f potovalne košare in razno galanterijsko blago lupite %. I najbolje in po zmerni ceni pri tvnSM * Kupi se večje po-t СПС§Ша z l‘sno industrijo. SGSlvD Ponudbe prosim po-’ ф ,;v štno ležeče Kranj pod TAG. č ♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦**» 2-2 6o1 j f Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. f 3-4 ■'-'44MJW'.1 Podružnica v Mariboru. Začasno:'Koroška cesta 1/1.!— Telefon 311. — Brzojavi: Gospobanki Centra!®: Ljubljana. Pedruinice: Djakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled./ ’ Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico ^ Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. j§ Kapital in rezerve skupno z afiSijacijami čez K 50,000.006*—, Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sptejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterij^. ^581