Katollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljd po posti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za čet«-rt leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za ("etert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXVIII. V Ljubljani 24. kimovca 1875. U*t 3». Koledar za naslednji teden. Kimovec. — September. 26. Nedelja XV po binkoštih. Evangelij: „Od kraljeve ženitnine". (Mat. 22.) — Sv. Gerard, škof sprič., ,,ogerski apostelj", je bil kamnjan 1046. 27. Ponedeljek. Sveta Kozma in Damijan, sprič., brata, v Arabiji na Jutrovem doma, sta pod cesarjema Dioklecijanom in Maksimijanom dosegla mučeniško krono 1. 303 po Kr. Sv. Eleazar in njegova pobožna deviška žena. Eleazar je bil sin grofovskih pobožnih staršev, rojen leta 1286 v grajšini z imenom „Osoa" (Ausois) na Francoskem. Eleazar je že kot dete na naročji pesterne kazal svojo prihodnjo radodarnost do ubozih; prijazno jih je gledal, pa milo jokal, in se ni dal utolažiti, dokler jim pestema ni pedala malo kruha; in ko je to storila, je precej umolknil in se smehljal. Deček pri petih letih je ubogim rad podelil, kar je imel, in je starše prosil, da je smel kake uboge otroke k mizi pripeljati. Starši so mu oskerbeli lepo keršansko izrejo, ter so ga dali njegovemu stricu Viljelmu, opatu pri Šent-Viktorji v Mar-zelu. Deček je bil na miglej pokoren, ponižen, prijazen, zlasti pa čist v vsem svojem obnašanji. Imel je toliko živo vero, da je svojemu stricu rekel: „Rad bi šel med nevernike, da bi svoje življenje daroval za Jezusa". Na povelje Karola II, kralja siciliianskega in grofa provan-fikega, so starši lOletnega dečka, čistega, enacega an-gelju v namen prihodnjega zakona zaročili z enako ple-menitno, 121etno devico Delfino. Delfina je bila po smerti svojih staršev edina dedinja vsih posestev grajšine z imenom „Pui-Mihel". Ko Delfina zvč, da je z mladen-čem Eleazarom zaročena, se silno prestraši, ker je bila Jezusu Kristusu obljubila vedno devištvo. Marija Devica, ktero si je bila Delfina za varhinjo zvolila, jo uto-laži v samostanski cerkvi, kjer je molila, pa tudi britko jokala, ker obljubi ji, da bo ona s svojim Sinom njeno čistost varovala. Ko sta bila zaročena Eleazar in Delfina svoje leta dosegla, sta bila v gradu „Pui-Mihel" poročena. Delfina je bila četerti dan peljana na dom svojega ženina, kte-remu je tudi razodela skrivnost svojega serci, da je Jezusu Kristusu vedno devištvo obljubila, in ga pre-serčno prosi, naj tudi on to Begu obljubi. Eleazar se je bal svoje slabosti, ter rekel, da obljube se ne more storiti zdaj, vender pa ji obljubi, da bo spoštoval njeno devištvo, in jo ljubil kakor svojo sestro. Zakonska mož in žena sta veliko molila, in se ostro postila, včasih ob samem kruhu in vodi, dasiravno zavolj mladosti še nista bila zavezana se tako ostro postiti, in še druge pokorila sta si nakladala. Stari oče in stara mati, pri kteri sta v gradu pod nekako pokoršino živela, sta jima vedno očitala post, vsakdanjo sveto mašo in molitev, kakor kako nepotrebno reč, še cel6 stari hišnji so zapovedali, naj ju od molitve odvrača. Mlada zakonska pa sta pri svoji sveti navadi ostala. Bog je Eleazarju njegov trud obilno plačal. Praznik vnebovzetja Marije Device se je bil Eleazar v svoji molitvi nekako zamaknil, in je bil s toliko ljubeznijo Božjo napolnjen, da od tega časa ni več čutil nobenega hudega j^oželenja. Ko je bil Eleazar stcJpil v 20. leto svoje starosti, je bil po dolzih prošnjah dobil dovoljenje od svojih starih staršev, da se je smel preseliti s svojo ženo Delfino v njen grad „Pui-Mihel", kjer je tri leta z vso zadovolj-nostjo živel po nagibu svojega pobožnega serca. Svojim podložnim je spisal hišni red, po kterem so se mogli vsi natančno ravnati. Njegov grad je bil bolj samostana Jtodoben, kakor grofovskemu gradu. Vsaki dan je imel 2 ubozih pri mizi, ktere je pogostoval, in jim no?e umival; pa tudi vsim drugim potrebnim je obilno mi-loSnjo delil. Ob času hude letine je grajšak ukazal vse pridelano žito potrebnim razdeliti. Ključarica mu naznani, da ni kar zerna več v žitnici. Grof ji reče: „Po)di in poglej, morda še kaj najdeš". Ključarica gre in najde, glej čudo! naj lepši pšenice. — Neko jutro jezdi grof z velikim spremstvom na lov, stopi pa grede v bolnišnico kjer je bilo sest gobovih; strašno je bilo jih pogledati. Grof jih prijazno pozdravi in objame, in zdajci so bili vsi očišeni in hiša je bila polna prijetnega duhi. Eleazar zve, da mu je oče v Neapeljnu na Laškem umeri, toraj se je mogel s svojo ženo tje podati, da je po očetu podedvano grofijo „Ariano" v posest vzel. Pod-ložniki te grofije pa njega — Francoza — nočejo spoznati za svojega gospoda, se zoper njega puntajo, ga gerdo obrekujejo, in mu še celo po življenji strežejo. Sveti grof pa vse to z vso krotkostjo in poterpežljivostjo prenaša. Knez taranški mu svetuje, da naj da nekoliko puntarjev obesiti in vsi drugi se mu bodo podvergli. Eleazar pa mu odgovori, da tega ne more storiti, ter hoče puntarje rajše z dobrotami ukrotiti. In to se je tudi zgodilo. Svojim naj večim sovražnikom je dobrote skazoval. Sčasoma so ga vsi njegovi podložniki spoštovali in ljubili kakor svojjga očeta. Roparje in druge hudodelmke je ostro kaznoval. K smerti obsojene hudo-delnike, kterih še duhovni niso mogli omečiti, je s svojo ljubeznjivo besedo k pokori nagnil. Neapolitanski kralj Robert mu dovoli verniti se domu, toda s to pogojo, da se v dveh letih s svojo gospo Delfino na Laško verne. Podložniki njegove grajšine „Pui Mihel" ga z naj večim veseljem sprejmejo. Eleazar spreoberne svojega razuzdanega sorodnika Ro-stango-ta, da ves skesan prejme svete zakramente. Elea- zar stori obljubo vednega devištva pred svojim spovednikom Janezom Julijani-tom in prejme v poterjenje te svoje obljube s svojo deviško ženo vred sveto Obhajilo. Čez dve leti se verne z Delfino po svoji obljubi na Laško v Neapolj. Kralj mu izroči izrejevanje svojega sina Karola, neporednega, svojeglavnega in nekrotljivega mladenča. Po lepih naukih, po ginljivem opominjevanji in pobožnem zgledu svojega učenika in rednika se kra Ijevi princ spremeni v postavnega, pohlevnega in sra-možljivega mla enča; zaerži se vsake nespodobnosti, pa tudi ne terpi, da bi kdo drogi kako nespodobno besedo vpričo njega izgovoril. Kralj Robert in vsi drugi se čudijo njegovemu spremenjenju. Kralj se poda na Francosko zavoljo mnozih opravil, zroči pa ta čas vladarstro svojemu sinu Karolu, toda pod vodstvom gr« ta Eleazarja, kteri ga je v vsih reččh podpiral s svojim modrim svetom in s svojo veliko veljavo. Elenzar bi si bil ta čas prav lahko veliko bogastvo pridobil, ker so mu od vsih strani darov ponujali, pa jih ni h »tel sprejemati, da bi se ne bil kdo nad tem spotikal. Podložniki so mu podajali spisane prošnje in prit; žbe, ktere je neutegoma reševal. Zaslužil si je bil častno ime: „zavetnik ubozih". Ko se kralj Robert z«.pet verne, pošlje Eleazarja v P.triz svojemu sinu Kar. Iu auubit nevesto. Kadar vse prav po godu opravi, kmuio zboli, in p-> prejetih svetih zakramentih zdihne svojo sveto dušo Bogu v roke v 3*. 1. svoje starosti ^7. kira. 1323. Papež Gregorij XI so »ra po poterjenih čudežih prišteli med svetnike leta 136'.'. Delfina je ostala pri neapolitanski kraljici do njene smerti, po tem so je pa podala na Francosko v grad „Osoa", kjer je v Gospodu zaspala v svojem 76. letu 2«'». kini. 13%. Bila je pokopana v Parizu zraven svo jegi svetega moža. Hišni red in zapovedi sv. grofa Eleazarja v gradu „Pui-Mihe!-u" je bil: 1. Nobeden naj se ne prederzne izusli i kake kletvine ali preklinjevavske besede, zakaj take ostudne besede so <-d hudiča, in izganjajo Božje dari iz hiše. 2. Moja volja je, da si vsak mojih podlož-nikov izvoli .M ar i, o Devico za varhinjo, in se ji vsak dan priporoča, da nas ona — nebeška Kraljica — vzame pod svoje mogočno varstvo. 3. Svojim podložnim pre-povčm vsako hlapčevsko delo ob nedeljah in zapovedanih \ raznikih, ravno tako ostro jim zapovčm, da morajo take dui biti pri službi Božji. 4. Hočem tudi, da veči praznike vsi prejemajo svete zakramente, tudi v praznik Marijinega oznanjenja in vnebovzetja, da bode nebeška Kraljica naša pomočnica zlasti ob naši smertni uri. 5. V svojih hišah ne bom terpel nobenega nečist-nika, klafača in kvantača. 6. Lenuhom in zapravljivcem so duri v mojo hišo zaperte; ko bom drugim žito delil, pojdejo oni prazni od mene, ker se nočem njih grehov vdeleževati. 7. Vse igre, s kterimi se Bog žali, in pri kterih sc jeza in prepir vnema, so pod kaznijo prepovedane ; poštene veselice pa vsim iz serca privolim. 8. Vsa moja deržina naj med seboj v miru živi, in če kaj križem pride, se mora kmalo poravnati, še preden 9olnce za božjo gnado zahaja. — Te vodila sv. grofa naj bi v slednji keršanski hiši veljavo imele. 28. Torek. Sv. Vunceslav ali Vacslav, vojvoda na Pemskem. Gl. Danico lansk. 1. List 39. 29. Sreda. Sv. Mihael, všliki angelj, varh katoliške Cerkve. 30. Cetertek. Sv. Ilieronim, mašnik spozn., cerkveni učenik. t 30. kim. 420. Vinotok. — Oktober. 1. Petek. Sv. Remigij, remski škof spozn. t 1. vinotoka 533. 2. Sabota. Sv. Leodegar, škof v Avtunu na Francoskem, sprič. Gl. Danico lansk. 1. List 39. Miertanska dota. Veliko se priporoča šola, veliko se upa od šole dandanes. Kakošna pa mora šola biti, da bo za kaj? Šola, kar vsak razumni ve, ima dvojin namen: ne le samo se je učiti znanj, po kterih se človek more pozneje skazov.->ti za koristnega uda družbinstva, temuč mora se soznati s svetom in z Bogom, da s tim pride k zavednosti samega sebe, k spoznanju svojega lastnega bitja in svojega višega namena. Mera djanskih naukov za življenje se mora ravnati po potrebah njegovega stanu in njegovih okolišin. Mora se pri tem poseben ozir imeti na r zmere časa in krajev. Kdor bi hotel n. pr. kmečko mladino tako dolgo šolati in jo premnozih in vsnkterih reči učiti, da se pri tem mladina kmetijstvu tuja stori, zmehkuži skoz veliko let v senci šolskih sob, zanemari pa to, kar je temu stanu naj bolj potrebno: taki je na krivi poti. In zopet, kdor bi jo hotel le sam > za koiist sedanjega življenja izobraziti, prihodnjo njeno srečo pa bi zanemaril; taki je zopet na krivem potu. Vse djanske znanja so poslednjič vender le pomočki k enemu glavnemu namenu. To je čisto gotovo in neutajljivo, naj pravi liberalizem k temu, kar koli mu je drago. Gotovo n. pr. je posameznemu veliko na tem, da se dobro izuči številjenja, ker s tem se stori zmožnega, da se škode varuje, si premoženja pridobi itd.; vender pa zato keršanski rednik nikoli nebo terdil, da pridobljenje teh in tacih znanstev je važniši, imenitniši del v izreji mladine. Se veliko manj bode zabredel v zmoto, da bi s tvarinami, ki k nravnosti, čednrsti vodijo, ravnal kakor s stranskimi rečmi, ter bi jih zanemarjal! Keršanska šola ima nalogo, da mladino izobrazuje za koristne, nravne ter čedne, pa tudi verne ljudi. Veselje mora otrokom in sploh mladini navdihovati za vse dobro, varovati se pa, da pravega reda ne prekucne. Varovati se mora torej, da mladine ne zavlači k nezmernemu precenjevanju posvetnih reči v škodo večnih dobrot. Ravno s tim bi jo za naj veči — za prihodnje blagre nesposobno delala, pa tudi že časno srečo bi jim pokopavala; zakaj če ti mlademu človeku ktero si bodi časno reč nezmerno prehvaluješ, ga goljufaš in on sam se bo nazadnje prepričal, da si ga bil nalagal, ker bode poslednjič vidil, da na tem svetu ga ne more nobena reč popolnoma zadovoljnega storiti, razen le to, ako Boga iše s celim sercem in s celo dušo. Aleksander Veliki, ki je imel veči del takrat znanega sveta v svoji oblasti, se je jokal od samega poželenja, da Še več sveta ne more pridobiti, — Napoleon 1 ni bil dosti modrejši; naj veči bogatini so veči del najbolj skopi in neusmiljeni ljudje, ki jim nikoli dosti ni, in le malo privošijo svojemu bližnjemu; in naj učenejši osebstva so le malokrat tudi posebno koristne človeštvu, zlasti se jim rada pogreša modrost in potrebna previdnost. Pravil mi je moder mož o silo učenem Kranjcu iz nekdanjih časov, ki je bil dobil spričevalo, da je bil „alfa in ornega" na neki nemški univerzi; ko je prišel pa v svojo domovino in v odločeni stan, ni bil za nobeno rabo. Misel o njegovi lastni velikosti mu je bila glavo zmešala, ali kaj? S tim nikakor nočem zaničevati učenosti in blagega gnanja za vedami, ktero je dandanašnji še posebno koristno in potrebno; opomniti sem le hotel, da tudi učenost Človeku ne more prave sreče pridobiti in torej ni zmožna ga zadovoljnega storiti, ako učenjak v vsem Boga ne iše, kteri mora biti središe, cilj in konec, „alfa in ornega" vsega našega bitja in prizadevanja. Kako naj se učne tvarine verste v soli, po kakosni osnovi na) se uči, to naj določuje umna in pametna Šolska vravnava in učni red. Povsod v kersanski šoli pa se mora na to gledati, da nauk ne vodi mladine k neresnici in torej k nenravnosti. Vednost mora voditi k ■poznanju, k spoznanju Božjemu, k spoznanju samega sebe, k spoznanju stvarjenja itd. in vsled tega k spo-snanju razmčre človeka do njegovega Stvarnika. Le če se človek k temu spoznanju napeljuje, ima vednost pravo in stanovitno ceno, in le taki nauk vodi mladino tudi k zadovoljnosti in torej k pravi sreči. Ako tega ni, se prelepi dar Božji, nauk in šolstvo, v hudo obrača, znan-stvo in učenost človeka stori nečimernega, prevzetnega, napihnjenega, da svoj namen v nemar pusti, in ko si je znanja in učenosti pridobil, potem misli, da je svojo nalogo že dopolnil, in z zaničevanjem gleda na tiste, ki v učenji sicer niso tolike stopinje dosegli kakor on, ki pa to, kar so se naučili, vedo drugač ceniti in bolje obračati. V tem se po šolah neznansko veliko greši, ker mnogim učenikom je vse le na tem ležeče, da imajo prav učene gojence, ne pomislijo pa, da s presilnim na-tezanjem učencev in s prevračanjem pravega namena veliko škodo delajo duhovno nravnemu razvitku in tudi še dostikrat telesnemu zdravju preljube mladine. To prenatezanje šolske mladine, kakor se slišijo od več strani pritožbe in skušnja uči, je gotovo tudi vzrok več ali manj, da je toliko šolske mladine tako slabega zdravja, da jih veliko zgodej vene in v mladostnem cvetu že pod zemljo gre. (Se ve, da še več jih končd neredno življenje, tudi tobak itd.) Tudi celo protestant J. Bauer prenatezanju in prevračanju namena pripisuje tisto topost in slabo dovzetnost za vse, kar je resnica, prava lepota in dobrota. Duh človeški ni kakor kotel brez dna, ki bi v enem trenutku vse mogel požreti; zmožen je le za neko mero znanja in vednosti, ki se mora mladini previdno navdihovati. Recimo, da bi šolska mladina morala sedeti in poslušati vedno nove nauke dopoldne po 3—o in popoldne po ne dosti manj ur. Vsak že sicer izučeni profesor ali profesorica se ne mara pripravlja 1—2 ur za svojo tva-rino, in vse to bi si morala mladina naenkrat v spomin vtisniti, k temu še doma mnogotere naloge, izdelovati, večkrat se tudi še učiti posebnih naukov, risanja, glasbe itd.! Ali je Čudo, če se mnogi zgodej končajo na telesu in na duhu, in da nimajo pri takem gnanji ne ča3a in ne veselja kaj početi za imenitniši del svojega bitja, za pravo duhovno življenje? Tudi naj bolji duhovne hrane je duh zmožen le spodobno mero na enkrat prebaviti. Postavimo pa, da bi se duh nezmerno preobkladal in bi se pri tem tudi med dobri živež mešala še nezdrava in nepotrebna kerma in sploh škodljiva berklarija: morala bi potem nastopati neprebavljivost, duh se ne razvija, ne razcveta, temuč napravljajo se izrastki in skaze, kakor pri drevji gerče, pri žitu bar, snetje itd., pri duhu pa topost in buteštvo. Nikjer se tako lahko ne zagazi, kakor pri tem tako imenitnem opravilu, pri zrejevanji mladine. In vender je ravno tukaj veliko lahkomišljenosti. Zato je pa tudi Božje pomoči tukaj prav posebno potreba in nespremišljeno, neusmiljeno, brezbožno delajo tisti, kteri šolsko molitev zatirajo, odvračajo mladino od pobožnih vaj, od prejemanja ss. zakramentov, in ji zraven tega se v mnogih ozirih slabe zglede dajejo. Tehten je stan mladostnih rednikov; blagor mu, kdor ga vč ceniti in ga prav zveršuje! Pa tudi gorje, če ga zlorabi. Ogled po Slovenskem in dopisi. Hekine nad Kamnikom, 9. sept. Po dolgem in skerb-nem delovanji je včeraj se pri nas lepa slovesnost obhajala. Pridni duhovnijani so cerkev in zlasti veliki oltar ves prenovili in olepšali, zatoraj je prišlo več sosednjih gospodov, da bi se v veselje vse duhovnije vde-ležili lepega opravila, ko so kamniški p. n. gospod dekan novi altar blagoslavili, preč. g. dr. .1. Sterbenec pa pridigali. Zares, veliko gorečnost do Boga in Matere Božje, kteri v čast je mekinska cerkev posvečena, kaže obnašanje ondotnih faranov; zatoraj sta jih tudi oba gospoda govornika po zasluženji pohvalila. Škazaia se je pa ljubezen Mekincev do njihovega novega dušnega pastirja č. g. Janeza Judniča tudi v tem, da so dkerbnemu pastirju njegovo ozko, neprimerno stanovanje razširili in prelepo popravili. Čast toraj bogoljubnim Mekincem! Na Dolenjskem, 14. sept. 1*75. B^rcrro mnogokrat v časopisih, kako pridno in marljivo prenavljajo cerkve po Gorenjskem; pa ne mislite, da na Dolenjskem spe. V kratkem času dveh let se kaže novo ^bličje pri več cerkvah. Tako so prenaredili zvonik na Žalostni gori v mokroniški fari, ki daleč in na šir« ko oznanuje gorečnost dotičnih ljudi. Enako se je gotiški cerkvi v šent-Rupertu primerno prenaredil in dokončal zvonik, ki daje novo lice prelepi šentruperški cerkvi in rajski dolini na Dolenjskem. Kdor je vidil poprejšnji zvonik, in vidi sedanjega, kliče: Kako se je va3 šentruperska pomladila, koliko je na lepoti pridobila! Vneti gospod oče so pa tudi hotli poverniti svojim duhovnijanom trud iu stroške ter so preteklo nedeljo napravili nenavadno slovesnost, k nji povabili duhovnih bratov iz soseščine in iz Ljubljane. Stolni dekan preč. g. Jožef Zupau so v pontitikalni obleki med številno azistenco blagoslovili novi zvonik in služili veliko sv. mašo, pri kteri je bilo toliko vernega ljudstva, kolikor ga mal kdaj v šent Ru-pertu vidijo. Res, niso leta primerna in vgodna za zdatne poprave, ker so letine slabe; tudi niso časi takim delom prijazni, ko se duh veri sovražen tako šopiri; \endar ljubezen do Boga ni izmerla in ne bo, in kaže s- med drugim tudi v gorečnosti do lepote Božjih hiš. Zatoraj Dolenjci, ktere to zadene: Bog vam obilno poverni na duši in na telesu, kar Njemu in njegovim svetnikom v čast delate; Bog vam tudi ohrani vnete pastirje! It Stare loke, 14. septembra. Lansko leto je < bha-jala Mati Fara svojo osemstoletnico. V spomin te slavne godovnice je prejela letos farna cerkev prelepo vez;lo — dragoceno monštranico. Stane čez 1300 gold. Farmam sami so v ta namen po prcstovoljnih doneskih darovali okoli 1100 gold. Kovana je iz srebra, in bogato pozlačena. Oblika njena se čisto vjema z zlogom cerkve in njenega velicega oltarja. Tehta 8 I i be r 14 lo*ov. Naročena je bila pri ljubljanskem pasarji Sreinerji in izdelana nekaj tukaj, nekaj pa ra Dunaju. Mali Srnami dan, 8. sept., so jo preč g. domaČi dekan blagoslovili in ta dan jc pervikrat služila svojemu vzvišenemu namenu pri 6V. maši. Zapisana je farmanom v lastnino. Naj bi pač bili tako srečni, da bi bil vedna last njihovih vernih sere tudi tisti, kateri se je ponižal med r.ami prebivati v tabernakeljnu. Naša cerkev je dobila nedavno še drug dar. Milostni gOBp. kanonik, Fr. Kramar, bivši tukajšni dekan, naročili so pri ljubljanskem kiparji Zajcu dva po 3 čevlje visoka angela. Prav lepo kinčata kor, stoječa na okra-jiku tik pred orgijami. To je zopet nova cvetlica v vencu njihovih zaslug, ki so jih pridobili v nebesih pri zidanji tukajšne veličastne cerkve. Naj še omenim dveh iz mavca narejenih kipov, bv. Ane in sv. Frančiška, ki so ju preč. g. dekan naročili za dva stranska oltarja pri g. Ozbiču v Kt.isniku. Delo je lično in mojstra priporočuje. Il žrt5. Letos smo imeli zreški farmani veliko veselje. Pripeljali so se k nam mil. knez in škof J. Maksimilijan v petek (27. avg.), vsa šolska mladina, farmani, obilno duhovstva jih je sprejelo pri lepo okinča-nem slavoloku; med mlaji in zastavami z veselim zvo-njenem in streljanjem smo jih spremili v duhovsko hišo. Bila je fara toliko bolj razveseljena, ker pred 6 leti, ko jo bilo že odločeno pastirsko obiskanje, je bilo v našo silno žalost opušeno iz nekih liberalnih vzrokov, in bili smo zgubili tudi gosp. kaplana. V saboto, 28. avgusta, so po pervi sv. maši govorili mil. škof o posvečujoči in djanski milosti božji, za tem je bil keršanski nauk po cerkvi, in naslednjič so delili zakrament sv. birme zrečkim, straniškim, skromenskim in šentjanškim otrokom. Prav lepo so podučevali svoje ovčice in jih spodbujali k stanovitnosti v sv. veri. Vse obilno ljudstvo jih je z veseljem poslušalo. Pervega kimovca smo po dobroti mil. kneza škofa dobili tudi gosp. kaplana. Kako srno veseli, da moremo vender po dvoje opraviio imeti. — Pri svetoletnih procesijah, ki smo jih že opravili, se je vdeležilo obilno ljudstva, če tudi so se pogrešali kteri z dolgimi bradami. Povsod je kaj taciti, ki ne spoznajo imenitnih dobrčt sv. leta, ali še celo hudo govore zoper vse, kar je ljudem v zveličan,e. Jim bodo pač usta zamerznile — da bi le ne bilo prepozno! Zastran ranjcega misijonarja č. o. Jan. Valjavca bi bilo res naj bolje, ko bi se življenje in misijonske poročila tega misijonarja od vsih pisateljev skupaj spravilo, v primerni knjigi na svitlo dalo. Naj se loti tega dela dober pisatelj, drugi naj pa vse reči naznanjajo, kar o njem vedo znamenitega. Teh bukev se bo veiiko prodalo med slovensko ljudstvo. Mene je že marsikdo prašal, je li že kaj bukvic od tega našega misijonarja. V našem kraji so nam silno priljubljeni, ker so v Konjiški dekaniji v šestih farah imeli sv. misijon; vse jih pozna in spoštuje, zato želi od njih bukve za spomin. *) Po teh bukvah bodo njihove pridige ljudem še bolj v spominu ostali. Dobro bi bilo tudi, ko bi se pridjala njih podoba. Priserčno želim, da se to v Danici razglasi in da se kak moder vredovalec za to delo zbudi, ter nas berž z bukvami razveseli. V to pomozi Bog in Marija. Rodoljub. S Krasa, 20. septembra. Že v listu 37. „Danice" je dopisnik iz „Istre" sporočal o pervih duhovnih vajah teržaško-koperskega duhovništva. Vdeležilo se je pervi-krat 38 duhovnikov. Drugikrat pa 13.—17. septembra jih je bilo le 23 nazočih. Marsikomu se bo morda zdelo to število primeroma majhno. Res je obžalovati, da se tako s-ilno koristnega in potrebnega opravila veče število jih ne vdeleži. Mnogi so daleč in ako v ponedeljek rano od doma odrinejo, bi komaj dospeli do določenega časa; drugi se bojč stroškov, tretji so sami v duhov-niji, in jo brez oskerbnika celi teden neradi pustijo. Zadnje duhovne vaje je vodil 1. 1850 č. o. Šlor, tudi v Kopru, in glej! letos je tudi za duhovne vaje jubilej — sveto leto — po preteklih 25 letih; sklenilo se je pa za terdno v prihodnje, ako bode le mogoče, vsako leto obhajati duhovne vaje. Bog daj srečo in svoj sveti blagoslov ! *) Ker so od ranjcega dodelane in imajo na svitlo priti bukve od presv. Jezusovega Serca, bi ne mara bilo naj bolje, življenje ranjcega ko predgovor v te bukve djati. Bodi ta reč priporočena našim rojakom v redu oo. jezuitov. Vred. Ravno so imeli vojaki svoje jesenske vaje, ko smo se peljali v Koper k duhovnim vajam. Vojakov je zmirej več, in se tako čversto vadijo; kaj bomo mi, vojaki Kristusovi zaostajali, ko se naše kerdelo čedalje zmanjšuje, a ono sovražnikov naših narašča? Zlasti v sedanjih Časih potrebujemo gorečih duhovnikov, ki naj znajo uma, vere, zgovornosti „svitle meče" verlo sukati. V Kopru so velike saline (primorski plitvi prostori kjer sol delajo). V Koper smo Šli, ako smemo reči, „se solit". Oho?! Res, da v vsakdanjem govoru ima oni izrek drugačen pomen, pa v tem slučaju bodi dozvo-ljeno v bolj plemenitem pomenu sprejeti besedo. Kristus sam je rekel učencem: ,,Vi ste sol zemlje, če pa sol zveši (splevi), s čim se bo solilo?" (Mat. 5, 13.). Duhovniki so ona sol, ki bi imela odvračati vernikom dušno gnjilobo; a prerado se zgodf, da med popačenim svetom ona sol žuga zvodeneti, torej ie silno koristno, da se zopet vterdi in s tem popravi. Kadar solnčni žarki pripekajo na plitvo morsko vodo, voda shlapi in bela sol ostane na dnu. Enako solnčni žarki milosti božje morajo pripekati v našem sercu, ako hočemo postati sol Kristusova. V ta namen ravno so duhovne vaje, kajti sveto pismo pravi: „V premišljevanji se vname ogenj" (Ps. 38, 4). Prečast. monsig. Šneider so pa kar vstvarjeni za take premišljevanja, kakor je razvidno tudi iz njih spisov. S tako učeno in ob enem priprosto besedo so razlagali večne resnice, da so bili poslušalci do solz ginjeni, in so gotovo ponovili ,,milost, ktera jim je bila podeljena po polaganji škofovih rok". Bog stotero plati trud prečast. g. Sneiderju in gostoljubnim oo. frančiškanom, ki so o tej priliki očitno pokazali, da so učenoi ponižnega serafinskega sv. Frančiška. Konečno smo odposlali tu pridjano pismo vdanosti sv. Očetu papežu, ki jih bode gotovo razveselilo. Prelepo pismo vdanosti omenja, kako so sv. Oče v pečatnici za sv. leto vsim duhovnom modro svetovali, da naj duhovne vaje opravijo v tem času, da so se torej podpisani v ta namen v Kopru k vajam zbrali in so sv. Očetu za ta opomin serčno hvaležni. Upajo duhovni, da Gospod, ki se zdi, da na čolnu sv. Petra zdaj spi, se bode zbudil in zapovedal tihoto vetrovom in morju. Vsi spoznavajo sv. Očeta ko naj višega in nezmotljivega učenika vere m življenja, naj višega vesoljnega vladarja sv. Cerkve itd., kterega bodo z vso marljivostjo nasled-vali in se z njim vred vojskovali, in od kterega jih z Božjo pomočjo tudi nihče in nobena stvar odločila ne bo. Tako-le se glasi adresa: Beatis sime Pater! In Bulla, qua universale maximumque Jubilaeum Orbi catholico promulgabatur, sacerdotibus omnibus sa-pientissimum dabatur consilium, ut solitudinem peterent opportuno tempore, ac inter ejus silentia c^gitarent dies antiquos annosque aeternos in mente haberent. Nos blando istiusmodi consilio praecepti auetorita-tem tribuentes, in monasterium Justinopolitanum RR. PP. Minorum Observantium secessimus, et unum neces-sarium meditati sumus. Gratias agimus Deo, qui haec nobis suavissima otia fecit, piisque latebris egressuri ad Te, Beatissime Pater! oculos convertimus, et si quid nobis lucri accessit, Te partorum bonorum auetorem veneramur. Inter gravissi-mas, quibus undique premeriš, angustias, haec Tibi unusquisque nostrum grati animi solatia ferat: Dixi, nune coepi, haec mutatio dexterae Excelsi! Beatissime Pater! Navicula Petri tumidis jactatur fluetibus, et Dominus dormire videtur. Arcana vero con-tinuarum precum efticacia excitabitur Dominus, ventis-que imperabit et mari. Etiam nostrae preces ascendent ad Bolium Dei, ut Tibi, qui feralia proelia contueris, gloriosum tribuat spectare triumphum. Interim vero, Te, Beatissime Pater, supremum in-fallibilemque fidei morumque magistrum, supremum uni-versalis ecclesiae Rectorem profidentes, Te supremum Ducem in exercitu lucis presso pede sequentes concer-tabimus omnes, procul metu3, ignavia procul! Opitulante Deo nemo nos separabit a Te, non tri-bulatio, non angustia, non faraes, non nuditas, non peri-culum, non persecutio, non gladius! Si Deus pro nobis, quis contra nos? Haec, quaesuraus, devoti pectoris vota Tu, Beatis-sime Pater, consueta benevolentia excipere nobisque coe-lestium donorum auspicem apostolicam benedictionem impertiri digneris. Justinopoli 17. Septembris 1875. Josephv.s Sehneidvr, Deiegatus Episcopi Tergestini ac Justinopolitani nondum inthronizati, nec non sanerdotes omnes,