JULIJ — AVGUST 1964 ST. 31—32 STANE 20 DIN Izhaja od leta I»04 namesto Občinskih razfiledov, kt lih Je leta 1961 začel Izdajati občinski odbor SZDL Ljttbljana-SlSka — Ureja uredniški odbor — Glavni tn odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, CelovSka cesta 121/IV., soba 40(i (SZDL) — UPRAVA: V. nadstropje, soba St. 24 (ZPM). telefon: 32-011 — Tiska CZP Ljudska pravica PREDLOGI IN PRITOŽBE SE O LIKU OBČINSKEGA ODBORNIKA ZA VEČJO AKTIVNOST Ob bežnem pregledu ankete med občinskimi odborniki — Prenatrpanost dnevnih redov sej občinske skupščine — Premalo razpravljanj o temeljni politiki razvoja občine — Nujna proučitev notranje organizacije in dela občinske skupščine in njenih organov — Potreba uvajanja novih, učinkovitejših delovnih metod — Kje je mesto in kakšna naj bo vloga občinskega odbornika — Večja in učinkovitejša pomoč občinske uprave — Pomembna-vloga kluba občinskih odbornikov — Več pomoči in sodelovanja občinske SZfrL — Javna razprava o teh problemih Tovariš urednik, ko berem naš občiinski list to spremljam delo zborov volivcev in občinske skupšči-ne, vedno bolj čutim, kako Pomembna je vloga občinskih odbornikov. Od njih, od njihove žtve zainteresirano-; *|:i na problemih delovnih budi kot proizvajalcev oz. po-•mšnikov na eni strani ter Puenašan j* teh problemov na ^je občinske skupščine In obrata.) od stalnega obve-®*?nja volivcev o naši občin-“ki politiki nasploh, posebej P'1 še o problemih, ki so nttltialni za določeno območ- je, je pravzaprav odvisna resnična aktivizacija občanov na naših skupnih problemih i>n naporih za nadolintic dviganje življenjske ravni. Prav zaradi tega pozdravljam akcijo, ki jo je v zadnji številki načel občinski odbor SZDL. S. R. ODGOVOR: V našem listu nameravamo stalno razpravljati o problematiki dela občinskih odbornikov ter vabimo vse. seveda tudi občinske odbornike same, da v teh razpravah aktivno sodelujejo tudi v našem listu. cijo in načine dela občinske skupščine ter zavestno osvajati nove. učinkovitejše delovne metode. Ze ob sedanji zakonodaji obstajajo namreč vse možnosti za tako postopno razbremenitev občinske skupščine vseh zadev, ki po svoji naravi ne pomenijo odločanja o osnovni politiki razvoja občine ter tozadevnega usmerjanja vse dejavnosti občinske samouprave. Potrebno je vsestransko proučevanje dvomno potrebno temeljito proučiti predvsem organiza- Uvodnik predsednika občinskega odbora SZ.DL, tovariša fP*. Marka Sveteta, v prejšnji številki je vzbudil pozornost Ju odobravanje širšega kroga bralcev, ki pretežno pozdrav-"•i»jo tamkaj postavljena stališča in potrebo po razčistitvi Profila, vloge in mesta občinskega odbornika v naši komunalni samoupravi. V zvezi s tem smo prejeli ie več raznih mnenj in pripomb v anketi med občinskimi odbor-niki Od teh objavljamo le nekatere — najpomembnejše. Občinski odborniki npr. opozarjajo predvsem, da so nov ni redi sej občinske a«upščine prenatrpani s šte-v,'lnimi drobnimi in manjpo-membnitni zadevami, o ko-morajo odločati. Tako t« seje zavlečejo ter pt>-s te j a j° neprijetne, saj na nJth sploh ne pridejo do raz-Jteavljanja i,n določanja te-"^‘ine politike razveja ob-me. Tudi posamezni občrna stvar upravnih orga-nov občine. , Pripombe nam narekujte nujnost pametne, toda nv. Wteortei»tacije siste-sk 'n dela občinske uPščine. Zaradi tega bo no- Vsako delo mora, če hoče biti koristno in uspešno, temeljiti na sodobnih znanstvenih ruzifikpvalnih metodah, kajti šele tako dobljene ugotovitve omogočajo nato ustrezne ukrepe. Zaradi tega menimo, da bi za izoblikovanje profila občinskega odbornika morali predvsem proučiti: __ sestav ,delo in obremenjenost občinskih odbornikov z drugimi družbenimi funkcij.imi in obveznostmi, __ odnos občan : občinska skupščina, — kdo so dejanski nosilci pobud za sprejemanje raznih odločitev občinske skupščine, — kakšne so običajne politične in strokovne priprave za sprejemanje teh odločitev, — kakšen in kolikšen je neposredni vpliv občanov na delo občinske skupščine, — kakšen in kolikšen je tozadevni vpliv raznih organov samoupravljanja in družbenih organizacij na obnmčju občine, — kakšno je po svoji uporabnosti gradivo, ki ga prejemajo občinski odborniki kot predhodno informacijo za konkretno odločanje na sejah občinske skupščine, kakšne so najpomenfhnejše oblike kolektivnega dela, funkcije svetov, komisij itd., __ kakšna je koordiniranost upravnega in skupščinskega dela, — kolikšna je strokovnost upravnega delovanja ter vplivi tega delovanja na učinkovitost dela občinske skupščine itd, (Nadaljevianje na >. strani) Avgusta 1913 je bil kooptiran v CK KPJ tovariš Josip Broz-Tito, ki je pomagal organizirati IV. pokrajinsko konferenco KPJ za Slovenijo v Goričanah. Več o tem beri na zadnji strani! ' Kaj je novega v tej številki PREDLOGI IN PRITOŽBE stran 2 — Zanimajo me domači kraji — Bojim se kritike — Stroga.ilegala še danes — Kaj pa družbena prehrana — Poravnajmo dolg do upokojencev * — Prodajalna konjskega mesa SE O LIKU ODBORNIKA, stran 3 OBČINSKI RAZGLEDI, stran 3 — Delovni čas občinskih upravnih organov — Komisija za kadre, volitve im imenovanja — Komisija za zaposlovanje invalidov — Komisija za likvidacijo delovnih organizacij URBANIZEM IN OBČANI, stran 4 — Volja občanov — upoštevana — Modernizacija Celovške ceste — Trg pred občinsko skupščino — Postopek za gradnjo družinske stanovanjske hiše — Omogočite nam cenejšo gradnjo stanovanj! — Najcenejša gradnja stanovanj v — Kopru RAZGOVORI Z VOLIVCI, stran 6 NASI KRAJI IN LJUDJE, stran 7 KULTURNA DEJAVNOST, stran 7 — Lepa zmaga Sentvidčanov — Desetletnica zabavnega ansambla »Veseli tekstfIH« — 15-ietnica pevskega zbora TDT O KRAJEVNI SKUPNOSTI stran 7 VEM, TEGA NE BOSTE OBJAVILI, stran » — Odkod težave v kmetijstvu , — Prenehajmo z Izsekavanjem gozdov — Zemeljski rak preti tudi nam — Upoštevajmo tudi kmete — udeležence NOBt IZ DELOVNIH SKUPNOSTI, stran 10 — Sezonski delavci — Tovarna dekorativnih tkanin NASA MLADINA, stran 10 — Taborjenje — najlepši oddih v naravi — Postani tudi ti tabornik! KAM NA DNEVNI ODDIH, stran li — Razgovor s tovarišem Francem Novakom — Obiščimo naše borce v hribovitih predelih — Oglejte si tudi goričanski dvorec! NAS POMEMBNI JUBILEJ, stran 12 Predlogi in pritožbe občanov ZANIMAJO ME PROBLEMI DOMAČIH KRAJEV BOJIM SE KRITIKE Tovariš urednik, urednik P'raV ra<1 ^ kai Tovariš urednik, kritičnega za Vaš list, toda udeležujem se Vašega na- bojim se, da moja kritika ne gradnega anketiranja. Ker me bo pravilna in družbeno ko-zanimajo problemi domačih ristna in da me boste v listu krajev, se obenem naročam raztrgali. J. S. na »Javno tribuno« in Vas odgovor: Kritike v načelu prosim, da mi pošljete vse ne moremo deliti na pravilno številke za nazaj. Glede na- in nepravilno, niti zahtevati, ročnine bom uredil naknadno. ^ je vedno pravilna in neizkoriščeni priložnost in zmotljiva. Zavedati se mora-pozdravljam vse moje prija- mo, da se lahko moti in ne-telje in znance iz Medvod, pravilno ravna Usti, ki dela, zlasti pa Vas. . kakor tu* oni ki kriUzira. Vsako kntiko m kritično Franci ROZMAN, pripombo v uredništvu z za-Zagreb, V. p. 3658. dovbljstvom sprejmemo. Pisma objavljamo samo z za-ODGOVOR: Veseli nas Va- Četnimi črkami pisca, a na še zanimanje za razna javna, napačna stališča odgovarja-vprašanja naših občanov, za- mo umirjeno in s prikazova-to smo sklenili, da Vam bomo njem družbeno naprednih in p®*11*1’ p« - »"»»“o sr Lep pozdrav! PROSTA SOBOTA Tovariš urednik, vedno več je ustanov vseh vrst, ki so st uredile delovni čas tako, da imajo prosto soboto. S tem se — navzlic dežurni službi — pojavljajo določene težave. Kaj menite Vi © tem? E. R. ODGOVOR: V zvezi z gornjim problemom so nam na pristojnih republiških sekretariatih dali naslednji odgovor: Zavodi, banke, upravni organi in vse deJovne organizacije, ki so v bistvu družbene službe ter opravljaj« svoje delo zaradi potreb občanov in organizacij, morajo pri dotočantju svojega delovnega časa predvsem upoštevati Interese javnosti, tj. občanov in njihovih organizacij. Prav zaradi tega je z zveznim zakonom določen zanje enotni delovni čas, ki ga ne morejo samovoljno menjati in spreminjati. Trenutno je le manjše število gospodarskih organizacij daločeno za preizkušanje skrajšanega delovnega časa, jj. 42-umega delovnega tednika. Sele nato bo po 37. členu zvezne ustav« izšel zakon, ki bo uredil vprašanje, tj. pogoje in razne možnosti’ za uvedbo skrajšanega delovnega časa ter prostih dni v tednu. Kaj pa družbena prehrana? Urednik PRAVILEN ODNOS Tovoriš urednik. trdimo, da so vsi naši odgovori — pravilni, zato vas vabimo, da tudi Vi poveste o njih svoje mnenje. Vsaka kritika- daje pobudo za razmišljanje in poglabljanje v določene zadeve. Delu v zadnjii številki sem se po- jjj kritiki pa lahko daje pravo sebno razveselila Vašega od- družbeno oceno le konkretna govora tovarišici Ivanki TURK družbena stvarnost na pod-. ■ , _ . , lagi konkretnih družbenih iz Vaš pri Medvodah. odnosov in dane družbene Ob. Lo. strukture. Sttoga ilegala še danes Tovariš urednik, opažam, **J S* gostov občinskega “"«ikaloe*a sveta In občinskega “OPera s*oi., toda: k* *r so odborniki skoraj k vsa-“Ostavk« in členu pred-a**” spremembe ter sproti zla-anoMi * dviganjem rok, se Je »nonimni .TovariSev« poročeva-^“"orčeval iz te globoke za-oterealranosU občinskih odbor-i-, “v ter označil to za »obvezne kov " VaJe odbornl- tnneni . ** bo<1“ P“ njegovem liail » tuglobil v osnutek oziroma dokončne spremembe osnutka občinskega statuta ter bi vsaj v' razpravi pred spreje- jimi mnenji in pripombami manjem statuta opozoril vse sodelujejo pri tem našem občinske odbornike na to pe- skupnem delu. rečo problematiko. O. F. Pavle Šegula Vsem bralcem čestitamo k dnevu vstaje slovenskega narodal Od 1. junija do vključno Sl. avgusta - imajo občinski upravni organi »voj rodni delovni čas od 7. do 14. ure, z izjemo ob sredah, ko traja delovni časa tudi popoldan od 17. do 19. ure, zato pa je ob sobotah delovni čas samo do lž. uro. SPKKJEMANJK STRANK: Je ob ponedeljkih, sredah iu petkih od S. do It. ure ter ob sredah popoldne od 17. d« 19. ure. OD 1. SEPTEMBRA bo sprejemanje strank ob sredah popoldne od 14. do 18. ure. • KOMISIJA ZA KADRE, VOLITVE IN IMENOVANJA V občinsko komisijo za kadre, volitve in imenovanja so bili imenovani predsednik Janko Pirkovič in člani Jože Dimnik, Ančka Dolgan, Marjana Draksler, Dušan Gvardjančič, Franc Hribar, Niko Kavčič, Lovro Krašovec, Srečko Kušar, Pavla Lagler, Jože Posavec, Jelka Topolšek In Jože Vonta. • KOMISIJA ZA ZAPOSIJJ- VANJR INVALIDOV V občinski komisiji za zaposlovanje invalidov so Ivan Kreočič kot predsednik in • KOMISIJA ZA LIKVIDACIJO DELOVNIH ORGANIZACIJ V občinski komisiji za likvidacijo delovnih organizacij »o Rudi Jesenšek kot predsednik in Rudi Rojina, Joža Rajšp, Evgen Gregorič in Bo« jan Jurčič kot člani. • UPRAVNI ODBOR SKLA-ZA PREŽIVNINSKO VARSTVO KMETOVALCEV V upravni odbor občinskega sklada za preživninsko varstvo kmetovalcev so bili imenovani kmetovalec iz Zapog Valentin Hočevar kot predsednik in predsednik občinskega sveta za kmetijstvo Anton Peterneli, član Kmetijske zadruge Stefan Borčnlk, kmetovalec iz Spodnje Senice Andrej Veber ter socialna delavka pri Zavodu za socialno delo Mgjtja Jelnikar kot člani. • UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA RAZVOJ TRGOVINE, GOSTINSTVA IN TURIZMA V upravni odbor občinskega sklada za razvoj trgovine, gostinstva in turizma »o bili imenovani Danile Zbrizaj kot predsednik in Stane Vodrinile, Evgen MiiUet Ut Jane* Rugelj kot člani. URBANIZEM IN OBČANI Volja občanov — upoštevana Postopek za gradnjo družinske stanovanjske hiše Tovariš urednik, Tovariš urednik, 'j ostali brez učinka. Občinska v predzadnji številki njujejo pogoje iz 40. člena čim večji meri udeležujejo ste zakona o nacionalizaciji, pra- natečajev za stavbišča na ti-v anrilski številki Vašeca Lijubljana-Center je podali lep pregled gradbeno vi«) d« gradnje za prispevek, stih območjih, kjer je pred- lista ste obiaviili nismo O J uB°dila volji občanov ter problematike na območju na- ki je bil naveden v natečaju, videna strnjena gradnja in z naslovom Urbanizem in sk100*13- da ,U1 Prahih ne še občine, ki smo ga vsi in- Seveda, prav vsaka nezazi- bodo res zadostno komunal- nbčani Skorai vsi smo z odo- bodo ru^di obstoječih, nove j- teresenti z zanimanjem pre- dana vrzel, ki jo kdo za- no opremljena, saj je v teh bravaniem soelašali s tem ternveč bodo s tari o- brali. Vseeno pa je ostalo sledi med sicer že zazidanimi novih soseskah najlažje izve- da se nai nrenoh i z ruše^ vanjske bloke zgradili pred- odprto vprašanje postopka za območji, ni zazidljiva in jo sli komunalno in stanovanj- nirn hi« znn»Ai vsem ob novi trasi Karlovške pridobitev pravice za gradnjo pogosto v takih primerih vso sko razporeditev tako, da bo S^nie bk*ov *™ed dokazov, območju naše občine, je da apatična ironija in pesimi- določeno v predpisih o ureja-tari pa so imeli v zvez. s tem ^ nekaterih nista na me. nju in oddaji mestnega zem- investicijska družinske stanovanjske hiše prizadevanje sklada, da dobi bivanje udobno, stanovanjsko po novih predpisih. C. L. dokumentacijo za razpis na- .COOTO«: K,W, ^ sur- Omogočite nam cenejšo gradnjo stanovanj ^je^čanov obstajajo samo vprajtanjih lahk() tudi Po *** P1^' papirju«. občani sami usmerjali nji- Vendar so ti črnogledi pe- hovo rešitev v skladu z naši misti Mii v zmoti, kajti pro- Šimi resničnimi interesi, testi delovnih množic niso U. O. Prepričan um, da bi a odgovorom na pontavljena vpratanja roviti It HrednlK, =ri=SS a-tS-afs Modernizacija Celovške ceste Od križišča ceste Na jami prav tako pa tudi nasadi pa do križišča z Dakovičevo zelenice, ulico je južna stran Celovške ceste zaprta za ves promet, kajti nujno potrebna rekonstrukcija in modernizacija te glavne turistične vpadnice v Ljubljano se je že začela. V naši občini je pooblaščen ***• predeli u gradnjo dražin-.... m-panivipiin nitočniov sk,h stanovanjskih hi*. Ce sem za organizacijo natečajev prav obveščen, te nekaj let, ra- sklad za komunalno urejanje *en izjem, niso bila Izdana grad-zemljišč, ki ima svoje pro- *»«“» dovoljenja ali logacljske store na Celovški cesti 135. ** Era',nJo «,r'‘t,niklk Sklad je do danes že razpisal Z vsem u strinjam, kar Je dva natečaja za oddajo par- pnvedeno v članku »Urbanizem cel za gradnjo, in sicer v £ „?hf£f^praVj? P,,^V" Vižmarjih-Pod klancem in # Mislim, da je ieija ijUdi, ki pa V Pržanju oziroma Pod- imajo kakr«nokoli možnost sami gori. Oba natečaja sta uspela * ,astn“ Kradnjo re#iU stanovanj-okolica središča naše obči- in je oddalo svoje ponudbe j> u*j>k»v je razbrati, da maknjena tako, da ne bo po- m#wriVi rl-uaio rw«™«m rin.ors z cm H n in ^ “»nUlM* za družinske sta- trrhno notenie nekaterih sta- mesecin ao&Lla POVBem drugo, z graanjo. novanjske bile določena, vendar l*™**??** tj. res mertno Kce. Do »ep- Mimo omenjenih območij ne za Kradnjo individualnih re-novanjsKtn zgradb, to pome- meseca bo urdicno pripravlja »klad dokumenta- “«n*h stanovanjskih objektov, n ja nedvomno prihranek de- ce6ti4če Celovške ceste. V cijo za natečaje, ki bodo raz- ?!5*wif “ “0"—"* h,s* po —..2ivcfv- v buz^m kratkem bodo odprti novi pisani v letu 1964 in 1965 za Je predviden trgovski lokali. območja Medvode-Preska in tudi podhod za pešce. Sedaj urejajo trg pred ob- Medvode-Svetje, soseske S-fl Predvidoma bo ta del ceste č j rusko stavbo, toda s takim v Dravljah (za gradnjo blo ________________ __________^_____ urejen do konca meseca sep- urejanjem res ne moremo kov) in Šentvid I in Šentvid birma "nasploh mr zanTinn! prav tembra. Do takrat je omejena biti zadovoljni. Skoraj ves II (za gradnjo blokov), hitrost vožnje na 46 km, in trg bo namreč asfaltiran in Razen omenjenih komple-sicer v obeh smereh severne le deloma tlakovan z beton- ksov, kjer je predvidena kon-polovioe cestišča, medtem ko skimi ploščami. Nikjer pa ni centrirana gradnja s kom-je južna polovica Celovške predvidena kakšna zelenica, ptetno komunalno opremlje-ceste zaprta za ves promet cvetoč grm ali prijetna senca nostjo, razpisuje sklad tudi tudi iz vseh vpadnih ulic. okrasnega drevja. Nikjer ni natečaje za posamezna ne-r, . . . .. nobenega bazena In oživlja- zazidana stavbišča ali skupi- I rihodnjc leto je predvi- vodomete.'- Tudi za ne takih stavbišč, ki so ko- dena rekonstrukcija m mo- ustrezno skulpturo oz. munalno urejena in leže v ——.v ?er*ni:?C,ja<-«_^h>V\Iie *P nn čemer ^ bi želele Kraditi na »J«"o notranTu^Uvo tun” venija-ovto«. Dy,Vov se razveselilo in odpočilo takih parcelah. Na podlagi vanjska vprašanja pai bl bila Sištui dobila šele sodobni oko Zakaj in čemu te mo- teh sugestij skuša izposlovati hihko veliko hitreje rešena. PRODAJA FICKOV mestni značaj ter se otresla noto,, j ja v središču naše ob- pri občinski skupščini in Za- • *u bl. “ *■* naiiD n« «P«*>- v PRIHODNJE V RlSKI štenejte ^dn^tte" LdSb “ ,e 8estavni M na' vodu 28 urbanizem lokacij. £ro m- T*eo »praščene vseh vrst avtomobilov doma-Adadoivo ime, katjti po do- krnjenih n^rtjlh^ijertu^ahko ^ t ^ani-lnteresenti lahko vedeli, kaj te ho- # Mislim, da bi bilo prav, Ce bi »m frite skupščine, nk V dV postori ju občin- NOVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA v KRKDIACU ftlfiKE novem bloku ob Celovški sSusPSVii stiska ulica V kratkem bo Na ^ain* ab Na Jam*. ki »o vsi državljani. Prednost na reg« ustanovitev j.- Mia name- strežna trgovina podjetja nikova cesta še vedno čakata mozn’ Jtuni, ki ni prav nič ka za komunalno ureditev dii o tem računa, ne pa da sklad vili z velikim veseljem. Zdal pomembna v naši lokalni, še zemljišča. Izjemoma pridobi- kreditira, investira in prodaja v*a ima središče naše občine & ■- Tugomerjevi ulici so manj pa osvobodilni zgodo- jo bivši lastniki na natečaju ‘^MuuiJiu tF Z” > ■» J f SHRAMB* Ujm* Tloris trosobnega stanovanja a skupno površino nekaj nad 78 kvadratnih metrov. Te hiše isdeluje in postavlja ljubljanski »Gradis« sa — Koprčane 100.000 dlin razlike pri enem metru zg nadene stanovanjske površine. Drugače povedano gradimo v Ljubljani skoraj 3 in polkrat dražlje kot v Kopru. K temu treba dodati še to, da bi omenjene stanovanjske hišice v Kopru bile še cenejše, če bi tudi montažne dele teh hišic izdelovali v Kopru. Sedaj jih namreč »Gradis«'izdeluje v Ljubljani in prevaža v Koper, kar poviša stroške za okrog 100.000 din pri eni stanovanjski hišici. Ce bi se odločili za tak tip montažnih hiš tako, da bi jih »Gradis« izdeloval vsaj po 200. več let zaporedoma, bi se z nabavo potrebne mehanizacije stroški izdelave in montaže še izdatno pocenili. Kaj nam povedo ti podatki? Prvič: konkretno, obstajajo možnosti za mnogo cenejšo stanovanjsko gradnjo, ki bi bila dostopna tudi »malim« ljudem z nižjimi osebnimi dohodki. Drugič: razmeroma hitra montaža teh stanovanjskih hiš bi učinkovito ublažila stanovanjsko stisko mnogih delovnih ljudi. Tretjič: za financiranje nih naprav bi morali najti razmeroma dragih komunal- neko ustreznejšo rešitev. Na šalari pri Kopru Je bilo isredno hitro in raameroma poceni zgrajeno naselje komfortnih enodružinskih montažnih hižic, o kakršnih sanjajo mnogi — naši občani Taborjenje — najlepša oblika letovanja Za mladega, zdravega in doživetij željnega človeka ni nič lepšega kot taborjenje ob z našim taborništvom ter POSTANI TUDI TI vodstvo sestankov, izletov, ta-“vključiti v taborniške aktivne TABORNIK! borjenj in raznih akcij, raz- sodelavce in simpatizerje. Na ietošnji skupščini naše vijanje mladinskega turizma, občinske taborniške zveze je rekreacije, osvajanje tehnič-bila zlasti poudarjena izredno nih veščin, spoznavanje na-pomombna in odgovorna vlo- ravnih in družbenih zakoni- ga taborništva za pravilno, sodobno vzgojo mladine tudi na območju naše občine. Samoupravljanje, razvijanje spmla za skupnost, za soodgovornost, usposabljanje za Žuboreči vodi pod šumečim Kozdnim drevjem, sredi čudo-v'te narave, s stražarjenjem v Prekrasnih zvezdnatih no-čeh ter skupnim udejstvova-hjem pod žgočim poletnim »oncem. Tudi letos bodo taborniški "kedl naše občine razpeli »voje šotore ob Bohinjskem Jezeru, na obalah sinjega Ja-orana in med belokranjskimi jrjži- Teh taborjenj se razen •““Ornikov lahko udeleže tudi « Usti, ki jih tak način od-veseli in privlači, zlasU ^ Usti, ki se žele seznaniti tosti ,so le nekatere od neštetih oblik in vsebin dela v taborniški organizaciji, s katerimi mimogrede prebujajo, razvijajo in usposabljajo mladi rod za razne poznejše odgovorne poklicne in družbene naloge. Podrobnejše informacije dobite pri naslednjih vodilnih taborniških .funkciohar jih: Ana Kenk, Martina Krpana 26, Staša Hvale, Zofke Kvedrove 14, Jana Slapničar, Podlimbar-ska 47, Manica Košir, Pržan 21, Ivanka Koželj, Sola Šmartno pod Šmarno goro in v Ivica Štrukelj, šola Utikr Vodice. DOPISUJTE, VSE PRISPEVKE HONORIRAMO! Naši kraji in ljudje v zaključna Šolska RKOSLAVA Delovna skupnost osnovne BUKOVICA • Začasni svet krajevne skupnosti, ki mu predseduje Stefan Borčnik, je dal v javno razpravo osnutek svojega statuta. Predloge in pripombe bodo zbirali do srede meseca septembra, nakar bodo ustanovili krajevno skupnost, sprejeli njen statut ter izvolili nov svet KS. # Dokončna izgradnja zadružnega doma bi stala okrog 6 milijonov dinarjev. Ker pa ne razpolagamo s tolikšnimi sredstvi, bomo do konca meseca septembra uredili le del kletnih prostorov, sanitarije, hodnik za šolo ter družbene prostore. Za to bo porabljenih okrog 1,300.000 din, ki jih bosta prispevali šola in krajevna skupnost iz lastnih sredstev. • Vodovod oz. njegova dograditev je v zastoju v Vodicah ter je s tem zavrta nega omrežja naselij krajevne skupnosti Bukovica-Sen-k)ov turn. Vodovodna skupnost naj dosledno pobira osnovne članske prispevke od interesentov, seveda pod pogojem, da bo v njihove hiše v doglednem času res napeljan vodovod. .j DRAVLJE # Krajevna skupnost je na zboru občanov sprejela svoj statut ter izvolila nov svet krajevne skupnosti, ki mu, predseduje Mihael Turšič. Izvotljene so bile tudi vse komisije ter sprejet okvirni program nadaljnjega razvoja tega območja. LITOSTROJ # Krajevna skupnost je ide na drugi sklic prebivalcev na zbor občanov uspela zakonito sprejeti svoj statut ter izvoliti nov svet KS. Obsodbe vredno je tudi dejstvo, da sta od vseh delavcev in uslužbencev krajevne skupnosti in njenih servisov bila navzoča samo — dva. # Svet krajevne skupnosti •e pretežno sestoji iz dosedanjih članov, katerim je bila podaljšana mandatna doba, a predseduje mu Anton Reua. • Vprašanje servisov krajevne skupnosti bo potrebno vsekakor kritično proučiti ter v prihodnje razvijati in krepiti tiste servisne dejavnosti, ki so dejansko potrebne. MEDVODE • Načrtna ureditev okolice stanovanjskih blokov med Soro in gorenjsko cesto se bo skoraj začela.-Najprej bo dokončno urejena kanalizacija, nato pa tudi zelenice in vse drugo. • Gradnja potrošniškega centra se bo predvidoma za-čeda že v mesecu septembru letos. Načrti in vse drugo jo že pripravljeno. MILAN MAJCEN # Krajevna skupnost je bila ustanovljena 30. maja ob zadovoljivi udeležbi občanov. Obenem smo sprejeli statut ter izvolili nov svet KS. Vse prašnim oljem zaščiti ali pa uspel. Imel je 10 udeležencev, celo asfaltira in da se po zelo požrtvovalno pa ga je vo-izvršitvi raznih instalacijskih diia Jožica Čadež ter sc ji napeljav po cestah in pločni- ^ njego požrtvovalnost prav sole Valentina Vodnika v Zg. kih ti čimprej popravijo in ,epo ^hvaijujemo. RUdoblje- Siskl ie ob zaključku solno znanje bomo točajmee ieL# Priredila v domu uredijo v prejšnjem stanju. ŠENTVID • Tečaj RK za neg« h«l- d°ma ^ nlc Maršev^ki11 je°bao0zdru- kaže, da bodo člani sveta KS na domu je prav lepo ter njihovih komisij imeli zelo obsežne in pomembne naloge. • Krajevne komisije so v pretekli dobi razmeroma uspešno izvrševale svoje naloge. Tako je po zaslugi svojih članov zlasti komisiija za socialno skrbstvo in varstvo družine dosegla izredno lepe uspehe. Največ dela je imela pri reševanju raznih proble- pri drugih bolnikih Rozi Sobočan KULTURA IN PROSVETA Lepa zmaga Šentvidčanov ženo s kulturnim programom, ki so ga izvajali učenci te šole, ter s podelitvijo nagrad najboljšim učencem. Po uvodnem poročilu ravnatelja šole so pevski zbor 6. in 7. razredov, komorski zbor in solisti napravili kratek sprehod po glasbeni zgodovini, dramska skupina pa je izvedla Ivana Cankarja Hlapca Jerneja, nakar so razdelili nagrade. Kakor smo že v prejšnji mesto in prejel diplomo z mov vzgojno zanemarjene številki poročali, je bilo v oceno »izredno« in pokal, mladine. Komisija za pomoč švicarskem mestu Luzernu Tudi kvintet ustnih barmo-hišnim svetom bi lahko svetovno prvenstvo harmoni- nik »Pet za enega« iz Novega uspešneje delovala, če bi sklad karskih orkestrov in posamez- Sada je prejel diplomo z oce- viza zidanje stanovanjskih hiš nikov. Iz naše države so se no »izredno« ter pokal. sil k . b ,0(), ■,nKici namenil večja »sredstva kot ga udeležile tri glaslrene sku- Vsem, ki so tako častno našega gasilstva nriredil-i v posojilo hišnim svetom za Pine, in sicer kvintet ustnih predstavljali našo domovino avjj občinske skunščine želo nujna popravila zlasti dotra- harmonik »Pet za enega« iz in občino, k doseženim rezul- ]etK) ureieno vasilsko —-------------Novega Sada ter harmonikar- tatom iskreno čestitamo. ^ urejeno gas.lsko lazsta P. S. JUBILEJNA GASILSKA RAZSTAVA janih stanovanjskih hiš. • Servisi krajevne skupno- ^ntvid;; in ,Vt£eli ftcmlid-sti so navzlic pomanjkanju potrebnih prostorov izvršili v pretekli poslovni dobi 1840 raznih uslug občanom in hiš- vo, ki je prikazala vse dejavnosti te organizacije. Redki jubileji 15-LETNICA PEVSKEGA ZBORA TDT Harmonikarski orkester iz Šentvida je z Adamičevo n7m"svetom. Finančna'r«di- skladbo »Kliči 57-79« dosegel zacija vseh servisov, ki imajo ter skupno 22 zaposlenih, je bila P0;1*?! z doplomo. Ta najbolj . 14 milijonov 295 tisoč din Za- originalna skladba, v kateri Tovarna dekorativnih tka- Jezerskem, Črnučah, Dobro-radi nizkih cen pa je znašal ie narodna motivika preple- nin je ena izmed zelo redkih, vi itd. čisti dobiček le 817.000 din, tona z jazom, je piinesla tudi kjer člani delovne skupnosti Vsem pevcem izrekamo ob od česar smo 75 % uporabili SVtorjd Bojanu Adamiču in ne zanemarjajo kulturnopro- njihovem pomembnem jubi-za ureditev in opremo servi- dirigentu onkestna Stojanu svetne aktivnosti, temveč so ]eju neumornega in plodnega • - up(>. Vidmarju posebno priznanje, na tem področju izredno ak- deia naSe jskrent čestitke Šentviška solistka Metka Jivni, neumorni in vztrajni. Svetek je s svojo harmoniko P0*432 te trditve je že samo sov. Ostanek pa je bil rabljen za nagrade zaposlenim. m »rehivaioi nrovnnstnV v ‘em kolektivu ze 15-letnico le, da občinski organi čim- v najvišji težavnostni prej izdelajo potrebne na- stopna' lun! osebne dohodke itd. po-šem socialističnem mehani- vzročajo znane težave v nožni u in razvoju, kjer »nekaj tranjih odnosih kmetijskih škriplje« in zavira hitrejši delovnih skupnostih, napredek. Prav v zvezi s tem Rešitev: Kmetijstvu je tre-želim opozoriti na problem ba dati enake možnosti go-našega kmetijstva in stalno spodarjenja kot npr. indu-ponavljajoče težave z mesom striji. Urediti je treba kre-in nekaterimi kmetijskimi ditne pogoje in pustiti več pridelki. denarja za lastno razpolaga- Dejstvo je, da je naše k me- nje. Seveda morajo tudi tijstvo bilo vsa povojna leta kmetijske delovne skupnosti V razmerju do drugih gospo- bolj odločno pljuniti v dlani darskih panog nekako za po- in urediti svoje notranje odstavljeno in odrinjeno v kot. noše ter poskrbeti za bolj ra-Dokaz temu so neusklajene cionalno In učinkovito gos počene pridelkov in administra- darjenje posestev in zadrug, tivni posegi na trg. Posledica M. R. Hribovske kmetije našim poslancem! Tovariš urednik, ' s posebnim zadovoljstvom ■cm prebral pismo in odgovor o malih kmetijskih stro-&h v zadnui številki »Javne tribune«, K temu dodajam le t»: Ce kdo, potem potrebuje ^nes prav hribovski kmet Pametno in izdatno pomoč družbe, če nočemo, da bodo Bosptodaraka poslopja v hri-bovskih predelih propadala ^puščena in povabljena, ko l^ko s pametno kmctijsklo Politiko vseeno koristijo skup-Oosti s svojo proizvodnjo po 'bdi S svojo »rahlo romantič-bo hribovsko idilo« vzbuj«jo ■Pom j ne na nekdanje parti-*®n«ke čase ter nudijo turi-*t°*n iz mecenih tovarn in pi-tako nujno potrebno re-"'bacijo v »naravnem mu-*cju.. Kaj na« tare? Visoki davki, l^Kbamljttanje razumevanja In Pbbjod, zlasti pa odhod mla-v — dolino. K»J Je ukreniti? Črtati 7** vaao občutno zmanjšati r^čna bremena za hribovske "jetije Dati jkn ugodne ?*«wOčne kredite ter jim u*t'°gočiti ustrezno sodobno mehanizacije. Potrebni so nam prav taki majhni univerzalni kmetijski stroji z 8 priključki za setev, žetev, košnjb, žaganje ter nujna dela v sadovnjakih kot ste jili prikazali in opisali v zadnlji številki. Le pod takimi pogoji bomo starejši še lahko nadaljevali svoje delo v hribih. Mogoče pa se bo tudi marsikateri odi mlajših odločil ter ostal doma. Višinsko kmetijstvo bo tako zopet zacvetelo. Poslalo bo rentabilno in koristno, kakor za lastnika, tako in nič manj pa tudi za skupnost. In še eno! Močnejše gospodarske organizacije naše občine naj štipendirajo mladino iz hribovskih kmetij ne glede na stroko, ki si jo bodo naši fantje in dekleta izbrali. To bo tudi najboljša pomoč in priznartje hribovskim ljudem, Id so odprtih rok in src dajali partizanom tudi zadnji košček kruha, a zdaj —? Ostali srno pretežno pozabljeni v svojih težavah. Naše občinske odbornike, republiške in zvezne poslance prosim, da sprejmejo te predloge v svbj — delovni program. A. Z. Čuvajmo gozdove Tovariš urednik, zvedel sem, da nameravajo posekati skoraj vse ravninske gozdove ter jih spremeniti v obdelovalne površine. Vprašujemo se, zakaj in čemu je to potrebno, saj imamo že tako dovolj obdelane zemlje ter je zaradi pomanjkanja prenehajmo z izsekavanjem! delovnih moči in potrebne mehanizacije ne moremo vedno zadovoljivo in koristno obdelati, kar povzroča nova upravičena negodovanja. Zavedati se moramo, da gozdove lahko samo enkrat posekamo, nato pa je treba ča- Zemeljski rak preti tudi nam Tovariš urednik, nevarnost zemeljskega raka preti tudi nam na območju naše občine, kajti samo na dobiček preračunana kmetijska proizvodnja se nam lahko močno maščuje. Tudi v ZDA ni bila nobena ovira dovolj velika, da bi zaustavila močno težnjo mnogih, kii so hoteli čimveč orne zemlje ter so zaradi tega uničili goedove, gaje, žive meje ter vsa zemljišča spremin jali v razsežne njive in nasade, da bi tako dobili čimveč pridelkov ter dobička. Tak nasilen poseg v zakonitosti naravne zaščite se je maščeval, kajti voda in veter sta odnesfla nezavarovano prst ter spremenila cele pokrajine v puščavo. Nekaj podobnega so doživeli naši primorski, istrski, velebiteki, črnogorski in drugi predeti, ki so se spremenili v pusto prazno skalovje, brez vode in brez zaščite pred močnimi vetrovi. V Ameriki se že 30 let bore z vsemi razpoložljivimi sredstvi proti »zemeljskemu raku«, kakor imenujejo tamkaj erozijo in vse njene škodljive posledice. O. S., Gameljne ODGOVOR: Obema piscema, ki sta opoccorila na pomembno vlogo gozdov, se zahvaljujemo. Menimo, da je prav, da na take pereče probleme opozarjate tudi druge, kajti nedvomno bi pretirano in nesmotrno uničevanje go. zdov lahko imelo tudi pri nas usodne posledice, vendar pri tem ne moremo iti tiho in mimo tudi mimo drugih konkretnih dejstev: Tudi pri nas je vedno več ljudi. Zanje potrebujemo vedno več hrane. Te ne bomo mogli v prihodnosti zagotoviti z dosedanjimi obdelovalnimi načini, z motiko in drugim ročnim orodjem. Strojna obdelava zemljišč pa je uspešna le na večjih strnjenih površinah. Prav zaradi tega so nujni in upravičeni dotočeni ukrepi, da pridobimo potrebna večja zaokrožena obdelovalna zemljišč«, v Razumemo, da povzročajo taki ukrep« določeno negodovanje, zlasti če niso dovolj pojasnjeni in Če prihaja tu in tam trenutno do določenih nepravilnosti, ki povzročajo več ali manj upravičeno hudo kri, vendar moramo prav zaradi tega biti v svojih predlogih in pritožbah konkretni, navajati konkretne nepravilnosti, ne pa le nasploh. Pripominjamo tudi, da je O vprašanju naših gozdov pred kratkim razprannljal razširjeni plenum občinskega odbora SZDL. Ob tej priložnosti je bilo ugotovljeno, da ne bodo le odstranili nekatere ravninske gozdove, temveč bodo hkrati pogozdili nekatera nižinska zamočvirjena zemljišča, ki ne ustrezajo ža kmetijsko obdelavo. Zlasti pa nameravajo pogozditi tista hribovita kmetijska zemljišča, ki niso več primerna za uspešno kmetijsko obdelovanje. dobivamo zanjo lepe denarce. Gozd vpliva tudi na pod-, nebje. na vetrove, ureja vlago, kar je nujno potrebno v kmetijstvu. Razen tega nam gozdovi lepšajo naraivo, vabijo izletnike in turiste. Prav turizmu in rekreaciji delovnih ljudi posvečamo v zadnjem času vse večjo pozornost. Zadnje desetletje smo dosti govorili, da so goodon/i naše največje bogastvo ter opozarjali na pssivne primorske kraje, kjer so po izsekanih gozdovih ostale samo štrieče skale z malo plodne zemlje ter splošnim pomanjkanjem vode. Skrajni čas je, da se »treznemo in nehamo z izsekavanjem gozdov, saj sedanja gozdnata površina nima dobre zemlje, tu so pretežno močvirja in bregovi, M pa so primerni za goedove. Nastane tudi vprašanje, kje bomo dobivali drva, če bomo vse posekali? Se mnogo je razlogov, ki govore proti nesmiselnemu posekavanju in uničevanju vseh gozdov, zaradi tega Selimo prebivalci sevemozahod-nega območja naše občine, da se preneha z nadaljnjim izsekavanjem gozdov. I.F., Vodice Zaslužena priznanja vsem udeležencem NOB UPOŠTEVAJMO TUDI KMETE UDELEŽENCE NOB! Tovariš urednik, precej beremo o zbolj~ ianju življenjskega standarda upokojencev, udeležencev NOB, delovnih ljudi z nizkimi dohodki itd. O zboljšanju življenjskih pogojev zasebnih kmetovalcev pa nikjer niti besede! Ni nas malo, ki smo aktivno sodelovali v NOB, Vsakdo čuti večje ali manjše posledice lepa. Njegova delovna sposobnost je zmanjšana in vendar se to nikjer ne upošteva. Zasebni kmetovalci — bivši udeleženci NOB imamo zaradi manjše delovne sposobnosti tudi manjše dohodke, toda nobenega učinkovitega zdravstvenega ali starostnega zavarovanja. Zdrav ali bolan, mlad aU star, moraš dan za dnem na pelje, kajti zemlja zahteva svoj« in boriti se moraš tudi sam za obstanek. Delamo po 10 ur in več dnevno, nismo pa nagrajeni po učinku kot drugi delovni ljudje. Nas le davčni vijak bolj stisne, če zaradi svoje večje pridnosti in zavzetosti dosežemo večje in boljše pridelke. Predlagam: upoštevajmo enako vse, ki so se vključili v NOB! Naj velja to tudi za zasebnega kmetovalca! Dajmo mu ustrezne olajšave pri davčnih obveznostih, zdravstvenem varstvu itd.! Zavedajmo se, da so zasebni kmetovalci — udeleženci NOB tudi danes pretežno aktivni družbenopolitični delavci na vasi in da se z razumevanjem vključujejo v vso dnevno družbenopolitično dogajanje. T.P. Iz naših delovnih kolektivov za rekreacijo določen del svojdh sredstev in sicer brez predhodnih analiz, ki bi zagotovile rentabilnost vlože- ^ ..v/ Več pozornosti sezonskim delavcem! so diplomirali Lado Tomažin, Andrej Rozman in Tinca Bertoncelj, na oddelku za dopolnilno izobraževanje osnovnih poklicev pa je 17 delav- nega denarja, cev opravilo zaključne izpite jj, -j-OVAHNA DEKORA-za poklic celulozarja. TIVNIH TKANIN: Osnovna • LITOSTROJ: V Titovih organizacija ZKJ je razprav- zavodih Litostroj je zaposle- ijaia 0 tezah VI. plenuma CK nih nekaj manj kot 4000 de- ZKJ in pri analizi sedanjega lavcev in uslužbencev. To je stanja v podjettju ugotovila, več kot ima Videm-Krško da komunisti TDT pretežno vseh prebivalcev oz. skoraj zadovoljivo izvršujejo nalog« toliko kot vsa Vrhnika. »Lito- predkongresne aktivnosti, ra- Komisiia ObSS Ljubljana Siska je analizirala stanje se- • CELULOZA, MEDVODE: stroj« je plačal iz naslova ^ na področju idejno-poii- zonskih delavčev v naši komuni in ugotovila, da delovne Na oddelku za dopolnilno 3,0 /o. prispevka aa stanovanj- tičnega izobraževanja članov organizacije pogostokrat zanemarjajo vprašanje najnujnejših izobraževanje osnovnih po- kakor ^ članov sin' življenjskih pogojev teh ljudi. Da bi bila slika jasnejša, kUoev so opravili zaključni ,1 milijonov komunalnega dll 90 spre' zonske delovne sile, in sicer: kamnolom Verd, KZ Medvode- L^tin Ivan Brdnik Nikoiaj v»ak P^i «an de- jen ustrezni program dela. Sentvd, gradbeno podjetje Megrad, Stavbenik Izda, Grad- curk Milan Debeljak Janez 1<>V-e skuPn<»t' Vsekakor pa so pozitivne ugo- Hen» »dietie Šiška Nadzorništvo prog ’ Ml!an, Uete.-iak’ J“”ez J« ze prejel od podjetja »ta- tovitve, da se razpoložljiva beno podjetje Šiška, Nadzornistvo prog. Dolenc Anton Eržen, Albin novanje. družbena sredstva trošijo Vsi omenjeni podatki so iz Vsi pravkar našteti pro- Laber, tranc JammK. rranc # MERCATOR — V pod- smotrno in gospodarno, da leta 1963. Od skupnega Ste- blemi pa ne bodo rešeni, če ”®nko’ »van ivopnvni ,,ivan j4ecator nimajo na- ni primerov razsipništva in vila 1293 članov kolektiva je v standard sezonskih delav- črtne rekreacije (počitka) nepotrebnega uporabljanja SEZONSKI DELAVEC JE ENAKOPRAVEN ČLAN NASE SOCIALISTIČNE DRUŽBE sezonskih delavcev 231. Ce cev ne bomo upoštevamo tudi tiste, ki ni- sredstev! majo stalnega bivališča, potem se to število povzpne na PRISPEVKI ZA SOCIALNO 919 proizvajalcev. (Zena je ZAVAROVANJE zaposlenih le 7,5 %). V lese- Tovariš urednik nih zgradbah — neurejenih provizorijih stanuje 376, v direktorji delovnih organi-domu pa 543 sezonskih de- zacij naše občine so prejeli lavcev. 19. junija od komunalnega Druga važna ugotovitev zavoda za socialno zavarova-komisije zadeva neurejeno nje obširno okrožnico glede prehrano teh delavcev. Od dodatnega prispevka s tem, 919 proizvojalcev se 791 hra- da s to problematiko sezna- vložili več Polde^Sta^r Fr^nc Šušteršič rXeiroV s^dSev m i^ro^co, po svoje, ne glede a-lii posa- kar seveda ugodno vpliva na • CELULOZA, MEDVODE: meznikom taka dejavnost vzdušje in delovni polet med Na oddelku za odrasle TSS koristi alt ne. Podjetje daje člani delovne skupnosti TOT. MLADI ŠIŠKARJI SE O TEM IN ONEM Nova tekmovanja • INDUSTRIJSKO KOVINARSKA SOI,A: Mladi kovinarji smo organizirali izlet v partizansko vasico Rašico, kjer nant je narodni heroj ni v menzi, kje pa ostali? ni jo samoupravne organe svo- Krajevna društva prijateljev mladine in pionirski Martin K<» govoril o napadu Nujno bi bilo, da bi delovno je delovne skupnosti. Obcm- odčedi zooet tekmuieio n* nacisfete okupatorje, organizacije poiskale možno- ska skupščina je bila namreč odredi /.opel leKimijejo sti in način ter čim več de- mnenja, da naj to vprašanje Novo tekmovanje, ki ga je organiziral za učence zadnjih ® LITOSTROJ: Ustanovili lavcev vključile v oskrbo najprej proucnjo delovne or- orgamZiraia naša občinska razredov osnovnih šol tekmo- smo družino Počitniške zveze, •vojih menz. gamzacije same, predat bo o zveza DPM, traja od 15. ma- vanje v spoznavanju raznih Da bi prišli do potrebnih Problem prehrane nastaja ®ltlePttla ja 1964 do 29. novembra 1965 poklicev zaradi uspešnejše sredstev za organizacijo po- tudi zaradi oddaljenosti grad- občinska Skupščina. in je razdeljeno na tri etape: izbire ustreznega poklica. slovanja smo zbrali nad bišč z majhnim številom za- Zanima me: ali so samo- Prva etapa (od 15. maja do Za popestritev tega tekmo- 2000 ke staretA naoiria ter poslanih. Treba bo začeti od- upravni organi delovnih or- 29. novembra 1964) je v po- vanja so poskrbeli pionirski ^ ločneje reševati težave pri ganizacij bili sploh seznanje- častitev VIII. kongresa ZKJ. odredi raznih šol, in sicer s prehrani delavcev. Sele po-- ni z zgoraj omenjeno okrož- Druga etapa (od 1. decem- pevskimi, recitatorskimi, ba-tem se bo število obolenj nico? Ali so jo proučili? Ali bra 1964 do 15. maja 1965) letnimi in glasbenimi točka-ananjsalp in povečala pro- ^ zavedajo njenega pomena bo v počastitev 20. obletnice mi: duktivnost. Ko ze govorimo ter so v zvezi s tem zavzeli osvoboditve. Prvo mesto v tekmovanju » stanovanjih in prehrani, do tega vprašanja svoje sta- Tretja etapa (od 16. maja je zasedla ekipa mladincev iz ne moremo mimo osebnih liSče? J. P. do 29. dovembra 1965) pa v osnovne šole Hinka Smrekar- počastitev 20. obletnice pro- ja, drugo mladinci osnovne TIVNIH TKANIN: Mladinci ODGOVOR: Naš komunalni giasitve republike. šole Valentina Vodnika, tre- TDT imamo že 8 let svojo zavod za socialno zavarova- Vsaka posamezna etapa bo tje .pa mladinci iz osnovne folklorno plesno skupino.. J..sy°" zaključena z javnimi prire- Sole Zvonka Runka. Imamo naštudirane garenj- iklinm Vitini ditvami' na katerih bo«10 na* Problem pravilne izbire po- ske> belokranjske, prekmur- lijona din ter Silo nredlaBa stopale Obrane skupine pio- klica je zelo pereč, zalo jc ske in makedonske narodne .J^. , . i™ pieaiaga mrskih odredov vseh šol naše prav, da se s takimi privlač- ( l k 1 občine. nimi in zanimivimi oblikami Občinska zveza je razpisa- seznanjajo mladi ljudje s b* 1 P la nagrade za DPM in PO, posebnostmi raznih poklicev lovne skupnosti smo priredili ki bodo v tem tekmovanju ter jih spoznavajo v njihovi v raznih krajih Slovenije ie dosegli najboljše uspehe, in pravi vrednosti. P. L. več gostovanj, sicer: 5 nagrad sa DPM in 5 nagrad za PO: prvi nagradi po 60.000 din, drugi po 50.000 ga prodali. Bili smo tudi že na prvem izletu v Velenju,' kjer smo si ogledali rudnik in vzorno urejeno novo mesto. dohodkov. Ugotovitve kažejo, da prejemajo sezonski delavci, ki so zaposleni v gradbeništvu in drugih delovnih organizacijah, minimalne osebne dohodke. • TOVARNA DEKORA- Kake Je s strokovnim izobraževanjem ? zavarovanje, ki se naj obra-Sezonski delavci so lani čunava in plačuje od osebnih opravili izpite za polkvalifi- dohodkov, od katerih se pla-kacijo v 38 in kvalifikacijo v čujejo že osnovni prispevki 37 primerih. Te številke po- za socialno zavarovanje, trjujejo, da je od skupnega Nobenega dvoma ni, da ja števila delavcev pridobilo z to pomembno vprašanje na-dopolnilnim izobraževanjem šega delavskega in družbe- določene kvalifikacije le nega samoupravljanja, kajti .. . _ .. 7 %, kar je dosti premalo, omenjeno novo obremenjeva- dinarjev, tretji nagradi po 40 V mrtvi sezoni bo potrebno nje skladov osebnih dohod- tisoč dinarjev, četrti nagradi uporabiti prosti čas za izo- kov pomenja novo zmanjše- P° 30.000 din in peti nagradi braževanje in strokovno vanje razpoložljivih sredstev P° 20.000 din, usposabljanje nekvalificira- za stvarne osebne dohodke Posebno pozornost v tem nih proizvajalcev. delavcev in uslužbencev, tekmovanju bomo dali pred- Še en podatek: od skupne- Prav zaradi tega bi samo- vsem evidenci dejavnosti, ga števila zaposlenih proiz- upravni organi delovnih or- Prepričani smo, da bo tudi vajalcev so člani družbeno- ganizacij ne smeli iti malo- to tekmovanje rodilo obilo političnih organizacij in v marno mimo tako pomemb- sadov ter še bolj utrdilo DPM, njih sodelujejo, in sicer: 3 nih vprašanj, temveč bi do PO in končno tudi občinsko do 5 % članov ZK, 1 do 2 % teh predlogov morali zavzeti jih sodeluje v organih samo- svoje stališče. 'upravljanja, v sindikalnih organizacijah je včlanjenih • AVTOMONTAŽA. Pred 95 % vseh zaposlenih. Vse kratkim smo organizirali sre-politične organizacije bi si Čanje predstavnikov avtomo-morale prizadevati, da se tu- bilske industrije, tei je bilo di sezonski proizvajalec sestavljeno iz posvetovanja* vključil v družbeno-politično zabavnega večera in skup-dejavnost. nega izleta na Bled. zvezo DPM. ki v naši stvarnosti resnično predstavlja močan člen v samoupravljanju. Savo Jakulin IS MLADINSKO TEKMOVANJE O POKLICNEM USMERJANJU Občinski komite ZMS je tik pred koncem šolskega leta Občinska zveza krajevnih društev prijateljev mladine letos organizirala letovanje za okrog 1500 otrok, od teg« 300 predšolskih in sicer na morju v Poreču (slik*) in ** Pagu ter na Gorenjskem v Srednji Dobravi pri Koropi Dnevni oddih na bližnjih izletniških točkah Intenzivno in vedno bolj zahtevno poklicno delo narekuje, da mimo letnega dopusta in oddiha na morju oz. v Planinah posvečamo vedno več pozornosti tudi dnevni oz. tedenski rekreaciji v bližnji okolici. Tudi šolska mladina “uj svoje počitnice temeljito izkoristi v te namene. Da bi naše bralce seznanili smo zaprosili za razgovor * raznimi možnostmi dnev- predsednika občinskega sveta nega in tedenskega oddiha v za turizem in gostinstvo to-neposredni bližini Ljubljane, variša Franca Novaka. objekti na turistično zanimi- upoštevala pri davčni odmeri, vih točkah skoraj vsi v za- Poleg tega išče oddelek za go-sebni lasti, je bilo že precej spodarstvo pri občini osebo, razgovorov z lastniki teh ob- ki bi bila pripravljena projektov s strani sanitarne in- vzeti gostišče na Toškem če-špekcije kakor tudi drugih lu. Prav tako bi bilo potreb-upravnih organov. Občinska no ,da bi nekdo prevzel go-skupščina trenutno nima fi- stišče v Podutiku, Zlebeh in načnih sredstev, da bi poma- Trnovcu. V teh gostiščih ni gala pri finaciranju zasebnih upanja, da bi dosedanji last-lokalov oziroma ureditvi le niki in njihovi družinski čla-teh ,zato pa bo pobudo za- ni še opravljali gostinsko de-sebnikov pri ureditvi lokalov javnost. Katere izletniške točke bodo letos zlasti privlačne za dnevni oddih? Kako in do kdaj bo urejeno kopališče na Sori? Važnejša naša izletišča kot velika v odnosu na sredstva, so npr. Stari grad nad Smled- s katerimi razpolagajo. Delno nikom, camping v Dragočajni, je to razumljivo, saj so jim V pretekli kopalni sezoni k> pa še ni dokončno urejeno. Zbiljsko jezero, Slavkov dom, bile v letošnjem letu ukinje-je bilo precej upravičenih ne- Veš objekti so bili po sklepu Katarina, kopališče Sora in ne vse dotacije in se tako bo-godovanj na račun n ©oskrbo- sveta za obrtništvo preneseni Rašica so oskrbovana in jih rijo z osnovnimi finančnimi vanega kopališča na Sori. Ves na krajevno skupnost Med- turisti že obiskujejo. Tudi težavami. Glede ustanoviitve trud tako sveta za turizem vode. Predstavnik krajevne gostišče v Mostecu, ki je v občinske turistične zveze pa kakor tudi celotnega aparata skupnosti pa kljub večkrat- toplih poletnih dneh najbliž- menim, da ni potrebna. S tem RAZGLEDNI STOLP NA RA-občinske skupščine je bil, da nemu vabilu še ra utegnil nje izletišče v Zg. Šiški, je bi imeli le eno telo več, ki SlCI (641 m) je bil postavljen s« kopališče za letošnjo se- priti na občino. Menimo, da letos oskrbovano. pa ne bd moglo rešiti pnoble- v spomin na kraj, kjer se Je ^no usposobi. Bilo je več bi morali prispevati k ure- REKREACIJA na je variant za ureditev predvsem ditvi kopališča predvsem kra-Preskrbe kopalcev s pijača- jevni činitelji, le-ti pa ne ka-Jhi, enostavnimi jedmi tako željo posebnega zanimanja, hladnimi kakor tudi toplimi _ . „ . . . ter preskrbo kopalcev s sad- KaMen bo nadaljnji razvoj pri razglednem stolpu )em. kopališča na Sori? vrhu Rašice (645 m), ki Za letošnjo kopalno sezono, Pri zavodu za urbanizem oddaljen le 14 km od mesta, W se je pričela po 1. juniju, Ljubljane je načrt za uredi- namerava Planinsko društvo te sedaj urejeno. Bivšo mon- tev celotnega rekreacijskega Rašica zgraditi manjši gostin-težno hišo ob Sori, ki jo je območja, ki naj bi zajemal ski objekt v planinskem slo-upravljal sindikat Narodne Soro in Savo od campinga gu. Do stolpa je že sedaj mo-banke, je odkupila občina in Dragočajne pa vse do vklju- žen dostop z lažjimi motor-sklenila najemno pogodbo s čitve v ljubljanski rekreacij- nimi vozili. Ce pa bi bilo tam tegovskim podjetjem »Loka«, siki center na Ježici. Do izde- poskrbljeno tudi za gostinske To mora v času kopalne se- lave tega načrta pa bomo usluge in oddih v weekend ^ne opravljati v omenjenem vzdrževali kopališče na Sori hišicah, bi bila to zelo pri-ubjektu gostinsko dejavnost, samo toliko, da bo uporabno, jetna točka za krajši oddih pPdjetje »Loka« pa se je tudi v naravi. Seveda pa za grad- »bvezalo, da bo'do 30. sep- Ali bodo zagotovljene go- njo še niso odobrena finanč-teutbra prodajalo na kopali- stinske usluge v. raznih iz- na sredstva. Sadje. IMniSkih kraiih? pa ne bi moglo rešiti problemov brez finančnih sredstev, čeprav je v vsakern društvu nekaO članov, ki ima(;o dovolj pobud in volje za turistično delo. začela vstaja slovenskega i roda in kjer so nastali naši partizanski bataljoni ter Ra-šiška četa. Ali ste ga že Kdaj obiskali? REKREACIJA Iz stare latinščine smo si izposodili besedo, ki pomen ja: obnoviti v isti vsebini in obliki nekaj, kar je že bilo. Mi pa si pod rekreacijo predstavljamo obnovo telesnih in duševnih delovnih sposobnosti, da bi tako laže in uspešneje povečavah svojo, delovno storilnost ter s tem ustvarjali pogoje za nadaljnji dvig narodnega dohodka in življenjske ravni delovnih množic. Prav zaradi tega posvečamo letni, tedenski in dnevni rekreaciji delovnih ljudi vedno več pozornosti. letniških krajih? Glede izboljšanja preskrbe Kaj pa prhe, garderobe . _________________________| in sanitarije ? niških točkah v naši občini je turistične zveze? vPrašanje drugih objektov, že razpravljal ‘svet za gosti n- Dejavnost turističnih so prhe, sanitarije in osta- Obnovimo stara poznanstva Kako je s turističnimi dru- Nekdanji borci v hribovitih ganu upravljanja ugotovili, vse vredno življenje. stvo in turizem. Ker so ti štev je zelo majhna oziroma se čuduti, da so ti ljudje, ki so za NOB žrtvovali življenja Obiščite tudi Goričanski dvorec v ttM POSt OP|U 1E BILA vMESECU SEPTEMBRU 1934 r**4HN$KA PtRTllStA KONFERENCA konferenci ki it bua velikega , ^ vcnš za razvos partijske ^IZACUE IN REVOIUCION4RNECA ^MAV SLOVENI!I JE PRISOSTVOVAL tovariš TtTČ n. 'te* vodilni tovariši so j. da je IV. pokrajinska r*fenca postavila stvari „ “oljše in bolj rcvolucio-n° kot iv. državna kon-KPJ, ki je bila v noči v y na 25. december 1934 "eriovem stanovanju v ZaT • vi uHci v Ljubljani, to da 30. obletnico rnenrbpe konference do-Prijavimo in z nje-stve •»T'ut™,J0 1 3 in družbeni vpliv so vseJtakor Laboratorij Antona Krhala Morda bo koga zanimalo, časa vzdrževal javko v ško- selo družbo«. Kakšna je bila »bliže socializmu«. Prisrčno se razvija še naprej. Tako faltAj je bila IV pokrajinska fijskem vrtu v Ljubljani, ta družba, škofov brat ni niti srečanje, iskren pogovor in bodo tukaj uredili nov pro-T>nforenCa prav v škofijskem V škofijskem dvorcu v Go- najmanj slutil. Seveda pa ni dober nasvet bo nekaterim, štor v džunglo s palmami in ”vorcu v Goričanah Danes ričanah je tedaj živel brat slutila niti poUcija, da bi se že skoraj pozabljenim hri- tropskimi rastlinami. Naba-"2tenvo reči, da je bil kraj škofa Rožmana. Tam je bil moglo v škofovskem dvorcu bovškim soborcem pomenil vili bodo tudi nekaj kame-g? d°bro izbran. Policija »konfiniran« zaradi »nerod- kaj takega dogajati večje zakJoščenje kot pa npr. leonov kjpokodile, kače in ^ Jugoslavije ni nikoli nega« življenja. Slivnik se je --------------------------------^ 1200 organLz^djsk^,^'sn^ ki J - - bo osnova za izvedbo In pri- 2500 žena. Partija je imela tudi vpliv na ženske demon- ^e^^pSeM prima t-stracije v Hudi jami. Revo- konfeience. frojeKi pisma se lucionarno so se držale žene tudi v mezdnih in stavkovnih , ... bojih 1932. leta na Jesenicah, .IGorKicj.« stavita Richard (Lovro Kuhar-Prežihov Voranc) in Sommer maja 1934 v Duplici pri Kamniku, v tovarni »Ižoctor in drug« v Mariboru in v Rušah pomladi 1934. Medtem ko so v letih 1929—1932 stavke skoraj čisto prenehale, imamo sredi septembra 1934. leta. Točen datum konference, kot tudi število delegatov ni ugotovljeno. Iz raznih podatkov se z gotovostjo lahko sklepa, da je bila konferenca 1933. leta v Sloveniji že 5 stavk, 1934. leta pa 15. Med njimi je najvažnejša velika gladovna stavka v Zasavskih revirjih julija in avgusta 1934, ki sicer ni dosegla večjih ekonomskih uspehov, imela pa je ogromen politični bd-mev. 1 Ljubljanski študentje so od 1931. leta dalje pod vodstvom Mnenja o številu delegatov so deljena. Sučejo se okoli 30 delegatov. Tovariš Franc Šuštaršič, ki je vodil delegate na konferenco, na njej pa ni bil prisoten, trdi, da so bili samo iz Bele krajine 3 delegati. Na konferenci so bili naslednji referati: 1. Referat o organizacij- P«rti,ie organizirali več uspeš- skem položaju, delu, napa-nlh štrajkov in demonstra- kah in nalogah pokrajinske Komunistične stranke (Partije) v Sloveniji — referat je imel' Jože Brilej. 2. Delo pokrajinske organizacije v kmečkem in nacionalnem vprašanju — referent tov. Edvard Kardelj. 3. Referat t» delu v sindikatih — referent tov. Boris Kidrič. Referati so lepo ohranjeni in mislim, da je marsikatera naloga, ki se je takrat postavljala pred komuniste, še danes aktualna. Partija na Selu široke Ljudske fronte Partija v Sloveniji je v času konference imela 328 aktivnih članov. Obstajalo je sedem okrožnih komitejev, in to: v Ljubljani, Novem mestu, v Ptuju, v Trbovljah, na Jesenicah, v Celju in Rogaški Slatini. Snovala pa sta se v tem času še OK KP za Dravsko dolino in v Mariboru. Na konferenci je bil izvoljen nov Pokrajinski komite. Za sekretarja je bil izvoljen Ivan Maček-Tesar, Gusti, za člane pa: Jože Brilej-Baraga, Bolka, Franc HoČevar-Stefan, Franko Otokar-Marconi in Franc Suštaršič-Tine Železnik. Tovariša Kidrič in Kardelj v PK nista bila izvoljena, ker sta bila že določena za drugo delo; Kidrič za se- kretarja CK SKOJ (imel sedež v Zagrebu), Kardelj pa je že jeseni 1934 odšel za daljšo dobo v SZ. Na konferenci je bil prisoten tudi tov. Josip Broz-Tito. Centralnemu komiteju KPJ na Dunaj je sporočil, da so v Sloveniji dobri pogoji za delo med delavci in kmeti, pa tudi med mladino. IV. pokrajinska partijska konlerenca si je za bodoče delo postavila odločnejšo orientacijo na organizacijo množičnih akcij, na ustvarjanje enotne fronte delavskega razreda in na enotno demokratično gibanje ljudskih množic proti diktaturi, za de-mokratične in nacionalne pravice. Rezultati konference so se pokazali že V najkrajšem času. Tovariš Kardelj obravnava v poročilu Kominterni 2. decembra 1934 že osem mezdnih in stavkovnih akcij, ki so jih pripravljali in vodili komunisti po IV. konferenci. Od teh akcij je,posebno znana stavka v Novem mestu pri' Povhu in krajša stavka na Jesenicah in Javorniku. Oktobra 1934 je izšla že prva številka Ljudske pravice, ki je odigrala veliko vlogo. V letih 1935-36 pa je dosegel stavkovni va! v Sloveniji višek, bili sta veliki stavki tekstilnih in gradbinskih delavcev in še nekaj desetin manjših. Številne stavke in množični politični manifestaciji delavskega razreda kot sta bili: Zlet Svobod julija 1935 v Celju in proslava 30-letnice Sa-veza metalskih radnika Jugoslavije (SMILI) avgusta 1936 na Jesenicah dokazujeta, da se je slovenski proletariat prebudil. Partija pa je dobila vpliv tudi na kmete in to predvsem preko Zveze društev kmečkih fantov In deklet. V Sloveniji je tako nastalo široko gibanje Ljudske fronte. Naloge, ki jih je postavila IV. pokrajinska konferenca KPJ za Slovenijo, niso bile samo izpolnjene, KP v Sloveniji je v teh letih storila mnogo več. Ivka Križnar