Januar 1996________________________leto 3/številka 25, cena 80 SIT____________SplOŠlia banka koper
PODALJŠANA RAZPRAVA 0 UREDITVENIH NAČRTIH
m

■
iCTiBlBIfi
A,'
f.	^
Ur’:.	•

fr" ''
fU J,
i*',
i
V občim Piran so na pobudo občanov podaljšali javno razgrnitev sprememb in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in Družbenega plana občine Piran do 29.1.1996. Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Piran v letu 1995, ki gaje izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije v decembru 1995, prinesel kar nekaj novosti. V Piranu o prometu in garažah, v Portorožu o tunelu in parku, v Luciji o obrtni coni, cesti in cerkvi, v Sečovljah o kartin-gu in letališču, v Strunjanu o križišču.	J
Krajani, ki so sodelovali na javnih razpravah v krajevnih skupnostih Piran, Portorož, Lucija, Strunjan, Sv. Peter Padna in Nova vas, so se zanimali za razvoj svojega kraja. V glavnem so lahko izvedeli, kje bo kaj novega oz. kakšne spremembe se nam obetajo
EL WKZatS mVah druzb!nega P1?113 I1? YrejaiVU Prostora-Bolj natančno so lahko izvedeli kje naj bi stale načrtovane garažne hiše, kje bo_tekla nova cesta proti hrvaški Istn, kako naj bi rešili dostop do Pirana, kaj si lahko obeta perspektivna Lucija kje bo vec površin za obrtno storitveno dejavnost,šport in druugo. Zadnjo besedo za potrditev ali zavrnitev planskih dokumentov po javni obravnavi bo imel Občinski svet. Mnogi občani želijo, da bi se to zgodilo čimprej, saj marsikdo na lastni koži čuti kaj pomeni neurejeni ureditveni načrt. (Nadaljevanje na 3. strani)	J
Novoletna stavka v portoroški igralnici
SLABO SPRIČEVALO ZA TURIZEM
Skrajni ukrep za katerega so se odločili krupjeji, organizirani v sindikatu, ni naletel na odobravanje javnosti. Rosetour grozi s tožbo. Sestanek nadzornega sveta.
sf pKS »s	š
ukrepal in uvedel disciplinske postopke zoper segel tudi v tujino. Materialno škodo zaradi stavke, ki se
Giuseppe Simonovich) sedaj zahteva, da direktor posledice in še prispevala ustavi vse disciplinske postopke zoper stavkovni računovodskemu izkazu Igralnice, odbor, ki je zahteval tudi njegov odstop.	6	'
slabemu
(nadaljevanje na 4. strani)
ČIGAVA JE OBALA?
Pripravljen osnutek odloka o obalnem pasu in koncesijah v interesu javne in zasebne koristi.
Na tiskovni konferenci SDSS v Portorožu (18.1.) so predstavili osnutek odloka o obalnem pasu in koncesijah, ki sta ga na podlagi nedavnega sklepa Občinskega sveta Piran, pripravila občinska svetnika in člana Socialdemokratske stranke Slovenije mag. Josip Rugelj in dinl pravnik Robert Časar.	F '
Kaj s spornimi najemnimi pogodbami?
Pripravljen osnutek odloka je nadaljevanje aktivnosti, da bi na območju priobalnega pasu piranske občine, ki se razteza od slovensko hrvaške meje na Dragonji do rta Ronek na meji z izolsko občino, dpsegli več reda v interesu javne ter tudi zasebne koristi. Hrvati, na primer, so ta vprašanja že rešili s posebnimi predpisi, pri nas v Sloveniji pa se že nekaj časa lovimo okrog tega in dopuščamo praznino, ki jo nekateri s pridom lahko izkoristijo in si "prisvajajo" pravice v dragocenem in za vsakogar zanimivem priobalnem pasu. Tudi dolgoročne (99 let) najemne pogodbe, ki jih je z nekaterimi podjetji sklenil bivši Izvršni svet, so po nekaterih ocenah del tega in bodo predmet resnih pogajanj. Komisija OS naj bi se te dni prvič sestala s pogodbenimi strankami in poskušala na miren način doseči kompromisno razveljavitev spornih členov v pogodbah.
Marko Zorman, član posebne komisije, je dejal, da so že pri pregledu pogodb imeli velike težave. Zaradi izjemnega interesa zasebnega kapitala, se lahko tudi zgodi, da Občinski svet sčasoma postane nakakšna transmisija gospodarskega lobija v piranski občini, čemur bi se bilo treba pravočasno upreti. Kaj predvideva odlok?	(nadaljevanje na 2. strani)
PIRANSKI ŠPORTNIKI LETA 1995
Znani so rezultati izbora športnikov leta piranske občine. Vaše glasove smo (pri športnikih) množili s koeficientom dosežene katego-rizacije po informaciiah Športne zveze §lovenije in tako dobili naslednji razpored: Športnica
RENATA ORAZEM - strelstvo Športnik
Spo[tnik
PUŠAN PUH — jadranje Športna ekipa
ROKOMETNI KLUB M-DEGRO
Mlada športnica LEA SORGO — veslanje Mladi športnik
ANDREJ BIZJAK - tenis Mlada ekipa
FLIP
Zaslužni športni delavec
IVO LAZAR
Podelitev priznanj bo prve dni februarja ČESTITAMO!	1

rOTOOPTIKA RIO
Ljubljanska 24, Izola
Tel.: 066/61-403, Fax.: 066/67-044
Menedžerska zavarovanja dobivajo sodni epilog
Sodišče zahteva odgovor na obtožni predlog!
Okrožno sodišče v Kopru je na obtožni predlog namestnika družbenega pravobranilca Slovenije v Kopru, Cirila Koprivca, poslalo Zavarovalni družbi Adriatic DD Koper, Hotelom Palače d.o.o. Portorož in šestim vodilnim delavcem v Hotelih Palače, poziv naj v 15 dneh odgovorijo na obtožni predlog pravobranilca. Ta zahteva saniranje stanja v zvezi z menedžerskimi zavarovanji v Hotelih Palače in navaja sum nezakonitega oškodovanja družbenega premoženja. Šlo naj bi za prejemke iz naslova tako imenovanih menedžerskih zavarovanj- življenskih zavarovanj z dodatnim nezgodnim zavarovanjem, po zavarovalnih policah iz leta 1993 v skupni vrednosti premije 5.129.375,00 tolaijev.
Zadeva je sicer kar zapletena, bistveno pa je , da je družba Hoteli Palače iz Portoroža (sklenitelj in plačnik) nezgodno zavarovala pri Zavarovalni družbi Adriatic DD Koper šest vodilnih delavcev in vplačala določeno premijo. Sredi leta 1994 so nekateri zavarovanci ( vseh šest koristnikov) prejeli izplačilo večjega dela neizkoriščene zavarovalne premije. Nekateri "prepričani", da je to del njihovega osebnega dohodka. Družbeni pravobranilec, ki se že nekaj časa ubada s predmetom Hoteli Palače (imenovanje direktorja) ,meni drugače. V obtožnem predlogu našteva argumente in določene kršitve določbe zakona o računovodstvu, ter predlaga sodišču naj omenjeni vodstveni in vodilni delavci - koristniki, denar (skupaj 4,962.000,00 SIT + obresti) vrnejo zavarovalnici, ta pa podjetju. Predlaga razveljavitev zavarovalnih polic z dne, 1.9.1993 (druge menda niso sporne), sklenjenih med Hoteli Palače Portorož in Zavarovalno družbo Adriatic DD Koper.	(Nadaljevanje na 2. strani)
O
O
Foto color loboratory-Obalo 7, Bernardin, 66320 Portorož - Tel.: +386 66 75 664 Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 66320 Portorož - Tel.! +386 66 70 537
IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV - IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME
OD VSEPOVSOD
s i
ITALIJA- Preverjajo pokojnine
Italijanska pokojninska zakonodaja najbolj zadeva okoli 14 milijonov upokojencev. Kar okoli 680 tisoč upokojencev ne more mimo spati, ker so se znašli med onimi, ki prejemajo višje pokojnine kot bi smeli. Skrbstveni zavod INPS je po preverjanju skupaj z davčno upravo ugotovil, da številni glede na njihv dohodek niso imeli pravice do dopolnilnega deleža na minimalni pokojnini oz., da jim ne pripada socialna pokojnina. Obračun za nekaj let nazaj je pokazal, da bi nekateri morali vrniti kar lepe vsote denarja.V Tržaški pokrajini gre za okoli 18 tisoč takšnih primerov, v samem Trstu prejema višje pokojnine okoli 4 tisoč upokojencev. Vsekakor neprijetno presenečenje za mnoge ,ki sicer prejemajo nizke pokojnine.Pristojni sedaj obljubljajo, da bodo zadevo nekoliko omilili. Predlagali naj bi dekret s katerim bodo zbrisali dolgove iz tega naslova osebam z najnižjimi pokojninami, vso zadevo naj bi za nekaj časa odložili in ponovno preverili vsak posamični primer.
RIM- Agnellijeva spravljivejša do Slovenije
Ali se nam obeta, da bomo že v času šestmesečnega predsedovanja Italije Evropski skupnosti, prišli korak dlje v pogajanjih? " Nič brez nas", si zamišljajo italijanske desničarske sile. S. Alberini naj bi celo, kljub nekakšnim otoplitvam v odnosih s Slovenijo, spet javno postavil vprašanje istrskih nepremičnin. Slovenija da izkrivlja resnico o optantskem vprašanju. Posamezni italijanski politiki kdaj pa kdaj to kajpak radi povezujejo z vstopom Slovenije v EU. Čeprav vemo, daje Italija tista, ki ima v času njnega predsedovanja EU odločilno besedo, , lahko celo upamo, da se bo že to pomlad zgodil mali "čudež". Prav naša najbolj zagrizena nasprotnica naj bi nam začela odpirati" evropska vrata" ? Počasi, previdno, korak za ko rakom. Pozitivne informacije o naši spreminjajoči se nepremičninski zakonodaji, so znamenje za spravljivejše tone iz Rima. Morda celo namig, da naj bi se odslej manj pogovarjali o "zgodovinskih krivicah", ki nas že nekaj časa obremenjuje, ampak o skupni prihodnosti, delitvi dobrega in slabega z našo sosedo v Evropski skupnosti, pa čeprav šele po letu 2000.
WASHINGTON- Clintonov nasmeh in " Marshallov plan"
Ameriški predsednik Bill Clinton je lahko zadovoljen s svojo misijo na Balkanu. Za obnovo opustošene Bosne bi potrebovali najmanj 60 milijad dolarjev in povsem razumljivo je, da se, sedaj ko je utihnilo orožje, odpira nova fronta na kateri se bo preizkušal kapital.Najprej naj bi začeli obnavljati sarajevsko letališče, šole, bolnišnice in infrastrukturne objekte. Pri tem računajo na sredstva Evropske banke za razvoj. Bosno lahko reši iz gospodarskih težav le nekakšen, tokrat zahodnoevropski Marshallov plan s katerim bodo nastopajoči širili svoj vpliv na Balkanu in si tako vsaj delno povrnili svoje stroške, ki so jih imeli z mirovnimi misijamL Amerika pri tem zagotovo ne misli izostati. Veliki kargo naj ne bi potekal preko tržaškega pristanišča, česar so se nekateri že veselili, temveč preko hrvaške prestolnice.
PONAREJENE MARKE POTUJEJO TUDI ČEZ SLOVENIJO?
Nemški ilustrirani časnik BILD je 8. januaija na prvi strani objavil novico, da so se spretneži na jugu Italije lotili ponarejanja tudi kovancev. V zadnjem času naj bi pod nadzorom kalabrijske mafije iz tamkajšnjih črnih kovnic prišlo kar okoli milijon kosov nemškega drobiža z oznako vrednosti 5 mark. Ta denar po skrivnih poteh pošiljajo v Nemčijo. Po informacijah, kijih povzemajo po Spieglu, naj bi kovance prevažali preko Slovenile ali Češke.
NEMŠKA MARKA LE DO LETA 2002?
Nemška marka, tako opevana stabilna evropska valuta, naj bi na dan 1. julija 2002 postala papir brez vrednosti,saj naj bi po načrtu Evropskega denarnega inštituta v Evropski skupnosti takrat prišla v obtok nova skupna evropska valuta EURO, ki bo nadomestila bankovce tistih držav EU, ki bodo izpolnjevale določene kriterije, piše BILD. Ce bo obveljal enkratni evropski valutni eksperiment, bodo vzeli iz obtoka 12 milijard evropskih bankovcev. Valuto EURO naj bi dali v obtok že tri leta prej t.j. leta 1999.Do določenega datuma naj bi opravili veliko zamenjavo. Mnogi v kaj takega še povsem ne verjamejo.
TRST- Vozila z modro nalepko
V Trstu se že dolgo ubadajo s težavami onesnaženosti mesta zaradi izpušnih plinov.Prihodnji mesec naj bi začel veljati odlok po katerem bodo tržaški avtomobili morali imeti na vidnem mestu modro nalepko s katero dokažejo, da so svojega jeklenega konjička peljali na pregled k pooblaščenemu mehaniku. Za pregled izpušnih plinov bo treba odšteti 18.000 lir. Pristojni bodo objavili poseben seznam registrskih tablic vozil, ki morajo na kontrolo.
Sodišče zahteva odgovor
(nadaljevanje s 1. strani)
Kako je potoval denar?
Hoteli Palače so po sklenitvi polic nakazali zavarovalni družbi Adriatic določeni znesek, ta pa je po preteku določenega časa del zavarovalne premije zase je zadržala nekaj za stroške) nakazala šestim koristnikom. Pri tem so bile (pozneje?) plačane tudi davščine. Na prvi pogled nič spornega. To bi lahko primerjali tudi s številnimi drugimi ugodnostmi menedžerjev po svetu (raba službenega avtomobila itd.).
19. januaija poteče rok, do katerega naj bi koristniki,ki so jim bile vročene zahteve odgovorili na obtožni predlog. Verjetno bo sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo in odločilo, ali gre v tem primeru res za oškodovanje družbenega premoženja in nezakonita dejanja? Če bo obveljal obtožni predlog družbenega pravobranilca, bodo koristniki morali vrniti skupaj 4,962.000,00 tolarjev z obrestmi vred.
Koliko ima kdo na vesti?
Direktor je septembra leta 1994 prejel dve nakazili in sicer skupaj 1.185.067,00 SIT ostali pa vsak po nekaj sto tisočakov manj. Če bi to bila zasebna firma ne bi bilo nikakršnih problemov, sedaj pa se lahko zgodi še marsikaj. Ne ve se še kaj bo sklenilo sodišče in ali bodo ta denar res morali vrniti. Morda bo njihov pravni zastopnik celo dosegel, da jim denarja ne bo treba vrniti. Morda to, da bo družbeni pravobranilec obtožni predlog umaknil? Zanimiva je izjava pravobranilca: "Med 75 revizijskimi poročili, ki nam jih je dostavila bivša SDK, smo le v Hotelih Palače zasledili takšen primer zavarovanja". Očitno pa je, daje v Sloveniji podobnih primerov kar nekaj, navajajo prizadeti. Dejstvo je pač takšno, da so v firmi, kot v mnogih drugih, iskali vse mogoče načine s pomočjo katerih bi nekako zakrpali luknje pri nezadovoljivih izplačilih plač delavcem in menedžerjem. Pri tem se pač mimogrede lahko zgodi, da so kršeni tudi predpisi. V Hotelih Palače so delavcem izdali komercialne zapise kar naj bi tudi bilo sporno. Delavci, ki so v tem pogledu menda ostali na suhem, verjetno ne bodo spremljali takšnih dogodkov s simpatijami. Predpostavljamo, da bodo koristniki pravočasno odgovorili na obtožni predlog, skušali zadevo argumentirati in tako prepričati sodišče, da v primeru menedžerskih zavarovanj ne gre za oškodovanje družbenega premoženja?
Franc Krajnc
ČIGAVA JE OBALA ?
(nadaljevanje s 1. strani)
Odlok o obalnem pasu in koncesijah določa meje obalnega pasu (morske obale) in erozijskih območij ter pravni režim priobalnih zemljišč in podeljevanja koncesij. V 4. členu določa status obalnega pasu in upravljanja. Obalni pas ima status javnega dobra in je v lasti občine Piran, če zakon ne določa drugače. Z obalnim pasom po tem odloku, upravlja Občinski svet v skladu z namenom , ki ga svet določi s prostorskim in razvojnim planskim aktom, ki mora biti v skladu s konceptom zelene in turistične občine Piran. Na javnem dobru v okviru obalnega pasu ni mogoče pridobiti lastninske pravice, niti drugih stvarnih pravic, ne glede na pravni temelj. Lastniki zemljišč, ki mejijo z obalnim pasom, morajo v skladu z zakonom omogočiti dostop do obalnega pasu in morja, kadar ni drugega ustreznega dostopa. Javna raba pomeni tudi uporabo obale za kopanje, sprehajanje, rekreacijo in počitek. Torej ne bi se smelo zgoditi, da si nekdo, kot so že primeri, enostavno ogradi svojo parcelo na plaži, morju. Gospodarsko in negospodarsko rabo obalnega pasu (posebna raba) dovoljuje Občinski svet s podelitvijo koncesije (uradno dovoljenje ali podelitev kakšne posebne pravice) v skladu z zakonom in tem odlokom.
Odlok nadalje našteva zavarovana območja:	Naravni rezervat
Strunjan,naravni spomenik laguna Štjuža, etnološki in tehniški spomenik Strunjanske soline, naravni spomenik - jezeri v Fiesi, naravni spomenik rt Madona in krajinski park Sečoveljske soline. Na teh zavarovanih območjih je treba obvezno upoštevati tudi pravni režim, ki je za ta območja določen s posebnimi predpisi.
Posebej o javnih kopališčih
Nadalje odlok določa katera so javna kopališča. Pristojni občinski organ določa način uporabe in umik kopališč ter javni red. Gradnja oz. postavljanje kakršnihkoli objektov na ohranjenih naravnih delih obrežnega pasu je. mogoča le izjemoma in ob predhodnem soglasju pristojne naravovarstvene službe. 15. člen odloka naj bi rešil tudi vprašanje nočnega nemira na osrednji portoroški plaži. Izven rednega umika obratovanja javnih kopališč v sezonskem času, morajo biti vsa javna kopališča dostopna za javnost za sprehajanje, rekreacijo in počitek najmanj do polnoči, izven sezonskega časa pa brez omejitve.
18. člen osnutka odloka našteva pristanišča, marine, mandrače ter pravni režim na tem proštom. Koncesije izključno na podlagi javnega razpisa! Občinski svet lahko poc li fizičnim in pravnim osebam koncesijo za posebno rabo del obale v ob ilnem pasu in sicer izključno na podlagi javnega razpisa. Predmet koncesije na naravnem javnem dobru v obalnem pasu je lahko samo pravica do njegovega upravljanja in rabe. Torej ne more biti lastninska pravica.
Koncesija največ za dobo 10 let
Občinski svet praviloma lahko podeli koncesijo za dobo enega leta, v posebnih primerih za pet let, izjemnoma za dobo deset let kadar je, oziroma bo, koncesionar vložil velika investicijska sredstva na podlagi zakonitega pravnega naslova v infrastrukturo in ima taka naložba za občino ali javen interes splošen pomen. Ta člen avtomatsko ne ukinja že sklenjenih nekaterih najemnih pogodb za dobo 99 let. Razveljavitev bo, kot kaže, treba šele doseči s pogajanji ali s tožbo. Ugotoviti je torej treba, ali so obstoječe pogodbe nične. Nekaj se lahko naučimo tudi od primera Rogaški vrelci. Višina nadomestila za podelitev koncesije je soodvisna od splošne in ekonomske pomembnosti javne dobrine. V primem negospodarske rabe (za šport in rekreacijo) se letno nadomestilo določi le v pavšalnem znesku. 26. člen govori o pridobitvi prednostne pravice na koncesiji.
"Jasno je namreč, da mi ne želimo pripeljati semkaj nekoga tretjega", je rekel mag. Josip Rugelj. Če bo odlok sprejet (v to očitno nihče ne dvomi), lahko na razpis konkurira vsakdo, ki izpolnjuje določene pogoje. Pogodbe sklepa župan Na podlagi sklepa Občinskega sveta o izbiri koncesionarja, župan sklene in podpiše koncesijsko pogodbo v imenu lokalne skupnosti. Koncesionar ne sme koncesijskih pravic prenesti na dmgega izvajalca ali osebo, kar je sedaj po spornih najemnih dolgoročnih pogodbah mogoče Odlok govori tudi o ekologiji morske obale, o tem kdo opravlja nadzor, in seveda o kazenskih določbah. Pričakovati je odločen spopad med javnim in zasebnimi intersi. (FK)
Inflacija:
Obetavne napovedi tudi za leto 1996
V letu 1995 smo v Sloveniji prvič uspeli zbiti inflacijo pod 10 odstotkov - na 8,6 odstotka, letos pa naj bi bila še nižja. Se bomo glede tega približali Italiji? Ce držijo napovedi naših ekonomskih strokovnjakov ( minister in podpredsednik vlade Janko Deželak je že pred dvema mesecema na Bemardinu napovedal 6 - odstotno letošnjo inflacijo) naj bi se cene v poprečju še zniževale in bi torej prvič v zgodovini samostojne Slovenije dosegli "evropske norme" v inflatomih gibanjih. To seveda pomeni, da bi morala biti inflacija letos pod 6%. Tako bi se že kmalu približali naši sosedi Italiji, ki je decembra zabeležila 5,8 - odstotno letno raven zvišanja drobno-prodajnih cen.
Italijani se sicer ne morejo pohvaliti z velikimi uspehi pri zniževanju cen. Prej bi lahko rekli, da jim bodo zadnje decembrske podražitve še nekoliko zagrenile življnje. V Sloveniji smo tako v enem letu dobesedno prepolovili inflacijo (lani 18,3- odstotna),kar je nedvomno velik uspeh, vendar bi morali biti z napovedmi o nadaljnjem klestenju inflacije nekoliko bolj previdni. Dosegli smo mejno vrednost, ki jo morda naša ekonomija še prenese. Politika omejevanja denaija v obtoku je bolj ali manj administrativen ukrep boja proti razvrednotenju denaija, ki pa žal sam po sebi ne prinaša nove vrednosti, zato ne more dolgo vzdržati. Pomembnejši so pač drugi gospodarski parametri; izvoz, večja proizvodnja z manjšimi stroški, večja produktivnost in podobno.
Piran
PODAJŠAM RAZPRAVA 0 UREJANJU PROSTORA
Boris Kočevar:" Preciznega roka ni".
Od 17.600 prebivalcev občine Piran seje javne razprave udeležilo okoli 200 krajanov. V KS Portorož okoli 60 , približno toliko ali nekaj več dan pozneje tudi v Luciji. Drugje precej manj. V Piranski KS je tekla beseda zlasti o urejanju prometa in garažah. V Portorožu so se spraševali kaj storiti s prostorom, kjer sta nekoč stala hotela Helios in Orion.
Ugo Fonda je predlagal, da naj bi na tem prostoru uredili osrednji portoroški park. Tudi ob tokratni priložnosti ni šlo brez razprave o usodi belokriške antene. Nekateri so se zbali, da jo bodo prenesli nekam na drugi konec občine, Parecag ali Sečovlje? Vendar je to skoraj nemogoče. Žare Lipušček je predlagal, da kmetijskih zemljišč ne bi spreminjali v zazidljiva in se vprašal, ali menda ne gradimo novih stanovanj že za priseljence. Nekateri so trdili, da je v občini kar 1500 stanovanj praznih. Zanimali so se tudi za usodo črnih gradenj, zakaj še vedno nastajajo in kdo jih dovoljuje? Skozi Portorož naj bi zgradili tunel in tako umaknili promet s portoroške promenade. Nekateri načrti se zdijo zares fantastični in futuristični.
Stane Valič ni povsem prepričan, da se bo to zgodilo, saj so predori silno draga zadeva. Franc Pireje zahteval naj razlagalci bolj natančno pojasnijo vsebino, ki zadeva razvoj Portoroža. Fanči Kuhar se je zanimala kako bo s parkiriščem za potrebe Avditorija. Gustav Guzej je poudaril, da bi morali s tako dragocenim prostorom kot je morsko obrežje, gospodariti veliko bolj pametno. Potrebne so resne študije in ocene stanja. Ing. Gorazd Kobal (Investbiro Koper) je pojasnil da se namenska raba prostora v portoroški KS bistveno ne spreminja.
Nekolko bolj tehtna in zanimiva razprava je bila v Luciji. To naše malo mestece že nekaj let doživlja hiter, morda malo stihijski razvoj. Zrasli so trije nekakšni samozvani centri - TPC, športni in obrtno podjetniški, vmes pa veliki vprašaji kako naprej?
Milan Emeršič, sekretar Območne obrtne zbornice Piran, je opozoril na prepočasen razvoj obrtne cone,ki jo sicer nameravajo še širiti, vendar še ni zaživela. Predstavnik firme M-Degro Željko Filipčič je pohvalil delavce,ki so sodelovali pri pripravi aktov, vendar je bil presenečen nad "novico", da bo šla cesta čez njihovo parcelo (skladišča) v Luciji, kamor naj bi se preselila tudi uprava. Dr. Borisa Filija je zanimala bodoča poselitev na območju KS Lucija. Očitno je, da se v Luciji trenutno gradi predzadnji stanovanjski stolpič in da to tudi pomeni konec hitrega demografskega razvoja.
Danijela Tomšič je spomnila razlagalce, da nekatere stavbe, ki stojijo v Luciji sploh niso vrisane. Predlagala je tudi, da bi prenovljen plan ponovno vrnili kot osnutek v javno razgrnitev. Povedali so ji, da je to mogoče le, če Občinski svet plana ne bi sprejel.
Cerkev, cesta, tunel Čeprav izgleda vse skupaj še nekoliko oddaljeno, je vendarle obetavna novica, da naj bi čez nekaj let ( po letu 2000) Koper in Lucijo povezovala hitra cesta, ki naj bi presekala obrtno cono na dvoje? Predor bi zgradili skozi Dobravo, pred lucijsko cono pa naj bi zgradili odcep obvozne ceste med Lucijo in Piranom. Pri Gostišču Tomi naj bi se nadaljevala cesta preko Belega križa do načrtovane piranske garaže ob cerkvi Sv. Jurija. Regionalno cesto, ki sedaj ločuje Lucijo na dva dela naj bi ukinili. Tu nekje vmes naj bi stala nova lucijska cerkev, nekoliko dlje proč pa še avtobusno postajališče. Ob veliki zgradbi TPC načrtujejo gradnjo garažne hiše. Izgleda tudi, daje nova veleblagovnica ob sedanjem TPČ že dokončno pozabljena. Na območju sedanjega gokarta bo športni stadion, gokart pa naj bi preselili v Sečovlje čemur nasprotujejo tamkajšnji krajani, ki že imajo dovolj hrupa zaradi letališča. Liminjansko cesto naj bi razbremenili. Prostor nekdanjih lucijskih solin (ob marini) je namenjen za vodne in druge športe. Z uresničitvijo plinifikacije občine ponovno postaja aktualno vprašanje izgradnje tovarne soli v sečoveljskih	solinah.Pokopališče
zaenkrat ostaja na lokaciji v Vinjolah na plodni zemlji, deloma v lasti Tomaža Rozmana. Malo ali skoraj nič je predvideno za stanovanjsko izgradnjo. Ugo fonda je tako v Portorožu kot tudi v Luciji vprašal ali morda načrtovalci niso pozabili vrisati na karte objekte, ki so locirani v morju. Nekateri posamezniki so se zanimali za usodo svojih parcel in tako razdrobili globalno razpravo. Predstavnik Primorskega utripa je vprašal kje naj bi bil rezerviran prostor za razvedrilo mladih o čemer so veliko govorili na tematski seji o turizmu. Boris Kočevar, vodja Urada za urejanje prostora, ki je v glavnem poskrbel za dober potek razprave, je obljubil, da bodo o tem še razmislili. V razgrnjenih prostorskih planskih dokumentih je vrisanih več garažnih hiš od Lucije do Pirana. Prvi dve naj bi postavili ob GH Metropol in pred vhodom mesto Piran ali pri cerkvi Sv. Jurija. Na javni razpravi v Luciji so pogrešali prisotnost svetnikov. Na sliki: Gorazd Kobal Investbiro , Katja Repič Urbanistični inštitut Ljubljana. Krajani Portoroža in Lucije na javni razpravi. Franc Krajnc
Primorski utrip-Mandrač-Radlo Moije~Radio Capris
Fenomen lokalnih medijev
Število časopisov, radijskih in TV postaj z lokalno vsebino še kar naprej narašča. Bistveno pri tem je, da se lokalni mediji nekako bolje približajo občanom, čeprav bi marsikateremu	lahko	zamerili
neprofesionalnost pri informiranju. V Sloveniji je že več kot petdeset radijskih postaj, sedem dnevnikov, več pokrajinčev, občinskih glasil ter več TV postaj. V Sloveniji tako po nekaterih podatki že izdajamo okoli 2,2 milijona raznih časopisov, biltenov, informatorjev in podobno tako, da bralci zares lahko izbirajo.
Radio Capris, ki je v zasebni lasti, je tik pred novim letom zabeležil drugo obletnico svojega uspešnega poslanstva. Nekoliko starejši je njegov tekmec Radio Morje. Oba medija sta z nekaterimi pronicljivimi akcijami preko radijskih valov, že pridobila na svojo stran številne poslušalce. Podobno je pri tiskanih medijih v Sloveniji. Vedno več
Plan mora imeti razvojno vizijo
Družbeni plan občine Piran za obdobje 1986-1990 in njen dolgoročni plan odražata organiziranost, stanje in razmere iz začetka 80- tih let. Že v začetku sta bila v konceptualnem pogledu zastarela in brez prave razvojne vizije. Nista imela dovolj razvojnih spodbud, zato tudi ni moglo priti do bistvenih kakovostnejših sprememb v gospodarski sliki občine. Namesto usklajenega nadaljnjega razvoja (kot v 70. letih) je plan "uzakonil" neinovativnost in konzervativnost, v gospodarstvu vzpodbudil centrifugalne sile, dezorganiziranost in disperzijo ter izgubo ekonomske moči. Pokazalo seje, da načrtovanje brez elementov, ki omogočajo in spodbujajo razvoj in brez zaščit proti stranpotem, lahko prinese le neuspeh ter slabo vest zaradi neizkoriščenih možnosti, ki so nam bile ponujene. Življenje brez razvoja in rasti je le životarjenje in izčrpavanje rezultatov dela prejšnjih generacij. Posledice so lahko hude; stagnacija v razvoju, slabitev ekonomske moči in celo propadanje gospodarskih dejavnosti, na primer proizvodne, obrti, družbenega in zadružnega kmetijstva... Turizem - za občino primarna gospodarska dejavnost, je postal anarhičen in neobvladljiv. Namesto kakovostnih in ekskluzivnih storitev, se je gospodarjenje obrnilo v drobljenje in kvantiteta, v pretežnem delu pa seje že začela pojavljati "siva ekonomija". Povsem drugi razlogi so privedli do tega, da so velike koristi, ki jih je v preteklosti imela občina od pomorskega prometa, skoraj usahnile. Podobno se utegne zgoditi tudi z igralništvom. Vse to je razvrednotilo moč družbenega , zadružnega kapitala in njegove potenciale; zmanjšalo družbeno in občinsko imetje, pripeljalo v izčrpavanje in prisvajanje naravnih virov- rente, v številne nedovoljene posege v prostor,pravni, organizacijski in vsesplošni nered.
(Ko je bivša Skupščina občine sprejela moratorij tudi nad izvajanjem prostorskega dela občinskih planov, je bilo pričakovati, da bo plan vendarle hitro pripravljen, ven-dar se žal to ni zgodilo. Nastala je praznina, ki traja že peto leto. V tem izgubljenem času so se stvari le še poslabšale, posledice so vidne in terjajo hitro premišljeno ukrepanje. Z novimi planskimi akti moramo trende upadanja obrniti v smer gospodarske rasti, uveljaviti vpliv lokalne skupnosti- občine, zlasti takrat, ko je potrebno zaščititi njene interese- tudi v odnosiih z državo.
Vmes se je zgodila sprememba družbenega sistema. Ta daje drugačne razvojne možnost, vzgone in spodbude. Tudi to ne nazadnje terja spremembe, zato ni mogoče več dopuščati, da stvari gredo še kar svojo pot naprej. Vemo, da je potrebno nekaj stonti, da smo na razvojni prelomnici, ko moramo nadomestiti preživeto in ne daje pričakovanih rezultatov. S planom moramo predvideti v katero smer naj gre naš nadaljnji razvoj, kolikšni so naši materialni in človeški potenciali. Skratka, ustvariti bi si morali vizijo o tem, kakšna naj bo naša občina v prvem desetletju novega stoletja. Razvoj mora biti usmerjen v prenavljanje, dograjevanje, izboljševanje obstoječega. Novih objektov na novih lokacijah ne bo veliko. To pomeni, da se mesta in kraji ne bodo širili, spreminjala se bo njihova funkcija, vizualna podoba , urejenost.
Ni dovolj če ljudje prepoznvaio kraj le po tem, da leži ob morju. Tudi staro mesto Piran, ta nas propadajoči kulturni spomenik, si zasluži posebno obravnavo Sedaj moramo preiti od ekstenzivne urbanizacije in anarhičnosti v razvoju k racionalnejšemu gospodarjenju, varovanju okolja in naravnih virov. To so vrednote, ki zago-znanja boljso kvaliteto življenja. Seveda terja to nekoliko več naporov, sredstev in
S spremembo zasnove gospodarskega, urbanističnega in krajinskega načrtovanja želimo vzpostaviti predvsem skladnejši gospodarski, poselitveni in prostorski razvoj’ dobre prometne povezave krajev znotraj občine in s sosednjimi kraji. Zmanjšati moramo potrebe po prevozih z osebnimi motornimi vozili in to nadomestiti z javnim morskim prevozom, kolesarskimi stezami, peš potmi itd. Politika razvoja Evrope de-vetdesetih let je zasnovana na načelih endogenega, samovzdržujočega in sonaravne-ga razvoja ter povezav v poslovne mreže.
Osnovni namen je povečevanje sposobnosti za osvajanje novih proizvodenj, postopkov, programov in organizacije. Inovativno usmerjena lokalna politika finančno podpira ustanavljanje novih podjetij, tržno usmerjenih programov, razvoj problematične, izumirajoče obrtne dejavnosti, infrastrukture in kakovostnih javnih storitev. Jasno strukturiranje omrežja naselij, z razpoznavno hierarhijo vodilnih -centralnih naselij, je osnova za celostno urejanje prostora.
Obstoječi urbani sistem je izhodišče za politiko rabe zemljišč, razvoj infrastrukturnih omrežij, razmestitev storitvenih in proizvodnih dejavnosti, javnih in upravnih služb, stanovanj in delovnih mest. Dolgoročno bo v občini Piran potrebno spremeniti strategijo usmerjanja poselitve in urbanega sistema tako, da bo le-ta bolj fun-cionalen in dostopen.
Prepričanje, da Piran, Portorož in Lucija predstavljajo somestje in da se bodo v bodočnosti zlila v eno samo mesto, bi morali za sedaj opustiti, ker ne obeta dobrih rešitev za nobeno od teh mest. Funkcijsko najvišje ogrodje naše občine ki bo tudi širšega rtginalnega pomena, bi utegnila biti Lucija.Ta bo, kot vse kaže,poleg nastanitvenega tudi trgovsko, zaposlitveno, proizvodno , upravno in prometno središče in vozlišče. Portorož je (bo) pretežno gospodarsko- storitveno, rekreacijsko in zabaviščno ter izobraževalno središče. Piran je (bo) predvsem turistična, izletniška kulturna destinacija in deklarirano središče občine.
Osebno sem prepričan, da ima Piran s svojim širšim zaledjem, še veliko drugih razvojnih možnosti in potencialov, ki lahko postanejo tudi gospodarsko dominantni. Sečovlje bo odprto za nadaljnjo poselitev, za proizvodne, obrtne in tudi prometne ter rekreacijske dejavnosti. Plan v ničemer ne spreminja razvoja podeželja Tukal nas čakajo še pomembne naloge.	J
Rafael Dodič
je tako m občinskih
imenovanih glasil,
lokalnih časopisov in podobno. Na Obali sta, ^ poleg že znanih medijev P kot so Delo, Primorske i> novice,	Slovenske
novice in drugih, že i precej časa v redni ‘ prodaji tudi Mandrač in Primorski utrip. V I Portorožu	izhaja
brezplačno glasilo KS Portorož, Portorožan.
Na slikah:
Torta ob 2. obletnici Radia Capris (zgoraj).
Prednovoletna otroška prireditev Radia Morje "Zbirajmo igrače za otroke v bolnišnici" je bila v Kulturnem domu Izola. Nagrado- medvedka je prejel Aleks Šuštar iz Izole.
CASINOJEVO NOVO LETO 1996
Novoletna stavka v portoroški igralnici
SLABO SPRIČEVALO ZA TURIZEM
(nadaljevanje s 1, strani)
Direktor Ernest Dobravc, ki so ga nekateri vzeli za tarčo in ga obtožujejo za vse kar naj bi bilo slabega v igralnici, je na nedavni tiskovni konferenci v Portorožu povedal, da je trenutno v Igralnici 433 redno zaposlenih in dodatno še nekaj ljudi po pogodbi. " Danes, glede na takšno stanje kot je, bi morali odpustiti od 120 do 150 delavcev. Če res želijo še večje OD, se moramo dogovoriti kako in kaj in na čigav račun". Dovolj za strah in zahtevo naj direktor odstopi?
O direktorju in njegovi sposobnosti krožijo vse mogoče govorice, dokazal pa mu ni še nihče nič. Izguba v Igralnici je kajpak lahko močan argument za nezaupnico direktorju, če je seveda on glavni krivec? Nekateri avtorji, očitno obremenjeni z lastno preteklostjo v igralnici, pri sporočilih za javnost, vključujejo v medsebojna obračunavanja med sindikatom portoroških krupjejev in direktorjem igralnice tudi podjetje Rosetour d.o.o. Portorož katerega lastnika sta dobravčeva žena Majda in sin Dean. S takšnimi izjavami so kajpak že uspeli omajati ugled firme Rosetour. Svoje trditve v javnosti o nekakšnih transakcijah med Rosetourom in Igralnico ter nekakšnih bajnih zaslužkih na račun družbene firme - Igralnice, bodo avtorji imeli priložnost dokazati na sodišču, so zapisali v izjavi za javnost.
Za novoletne praznike je stavkalo 52 delavcev, 27 jih je opravičilo izostanek z bolniškim potrdilom, kar predstavlja manj kot 20 odstotkov vseh zaposlenih. Sindikat v Lipici se stavki ni pridružil. V času stavke je večji del igralnice kljub temu deloval normalno. Delali so vsi igralni avtomati, igra bingo, ter del ameriških rulet. Stavka je potekala samo v salonu francoskih rulet, kjer igra največ petičnih gostov in kjer so prihodki največji.
Vodstvo igralnice se je trudilo najti kompromis, vendar je bila edina zahteva stavkovnega odbora- nepreklicni odstop direktorja. 30.	12.	1995 se je v
razreševanje nastale situacije vključil tudi piranski župan Franko Fičur, ki je tam nekoč honorarno delal kot vodja varnostne službe. Vendar tudi aktivna vloga občine oz. župana, ni veliko zalegla. Strasti se, kot kaže, še niso umirile. Ugotovili so, da je med drugim eden pomembnih vzrokov za takšno stanje v igralnici, nejasen formalno pravni status in nedorečena zakonodaja s tega področja.
Zanimivo je, da je pravzaprav težko razvozlati zakaj so se krupjeji odločili za ta silno nepriljubljen korak in kakšna je pri tem vloga SIDS? Ali zahteva (očitno ni edina) po nepreklicnem odstopu direktorja sploh pravno vzdrži? Glede na uradne podatke, o plačah krupjejev, ne bi mogli govoriti, da gre za socialno ogroženost, kar je pogosto vzrok za prekinitve dela. Kaj je torej v ozadju nenehnih groženj, kdo je ustvaril zid med krupjeji in direktorjem in zakaj se je Igralnica, ki je v preteklosti zgradila polovico Portoroža, znašla v finančnem kolapsu? Razgrete strasti bo treba čimprej pomiriti in poiskati kompromis -v dobro kolektiva in turizma.
Direktor portoroške Igralnice Ernest Dobravc je avgusta lani že ponudil odstop, ki pa ga takratni UO Igralnice ni sprejel. Pred nedavnim je zapisal: "Ne bom odstopil!”. V brezupnem iskanju vzrokov nakopičenih nesoglasij se poraja tudi odkrito vprašanje, ali morda za vsem tem res ne stojijo "skrivnostne sile" zunaj igralnice, ki usmerjajo stavkovni odbor, da bi tako lahko spodnesle direktorja in imele neposreden vpliv ter nadzor nad tokovi igralniškega denarja? Pred kratkim se je sestal Nadzorni svet Igralnice Casino' (predsednik je odvetnik iz Portoroža Radovan Šuc), ki se je že aktivno vključil v razreševanje spora med krupjeji in direktorjem.
FRANC KRAJNC
Prejeli smo
NOVOLETNA STAVKA V PORTOROŠKI IGRALNICI ŠE ENA SRAMOTA ZA PORTOROŠKI TURIZEM
Direktor portoroške Igralnice Casino' Ernest Dobravc o dogajnjih v Igralnici.
V zadnjem času so mediji z velikim zanimanjem spremljali prekinitev dela v portoroški enoti Igralnice Casino' Portorož d.o.o.. Stavkali so delavci na francoski ruleti. Zaradi boljšega informiranja bi želeli podati naslednja dejstva:
Nenehne grožnje
Že dalj časa izvršni odbor SIDS (sindikat krupjejev- eden od treh sindikatov v podjetju) organizirano izvaja pritiske na vodstvo družbe in sicer tako, da v obdobjih, ko je največ dela, grozi s stavkami. V letu 1995 so bile napovedane tri stavke, ena je bila realizirana delno, medtem ko je bila zadnja stavka realizirana v celoti. Izsiljevanje novih bonitet Vse stavkovne zahteve so bile usmerjene v izsiljevanje novih bonitet, povečanje raznih dodatkov, skrajšanje delovnega časa ter povečanje neproduktivnega delovnega časa. V izogib večji materialni škodi, ki bi nastala z izvedbo stavke, seje tem grožnjam popuščalo in sicer do skrajšanja delovnega časa na tedensko 36 ur oz. 100 do 120 mesečnih delovnih ur. Ves preostali delovni čas pa se porabi za počitek med delom, večerje, gledanje televizije, igranje biljarda, kart, šaha itd.
Možnosti visokih OD
Če bi stavkajoči delavci v decembru opravljali svoje delo po razporedu dela, bi imeli od 161 do 259 tisoč SIT neto osebnih dohodkov, po že plačani dohodnini. Kdo je vodil stavko? Giuseppe Si-monovich, ki je stavko vodil, bi imel za normalno delo v mesecu decembru 221 tisoč SIT neto plače in to za 177 ur efektivnega dela na delovnem mestu ter 55 ur počitka med delom. Mitja Dekleva bi imel v enakem času neto plačo 203 tisoč SIT, Peter Rotter 204 tisoč SIT, g. Frančeškin pa 172 tisoč SIT neto plače. Ta podatek navajam zaradi boljšega vpogleda bralcev Primorskega utripa v ekonomsko, socialno oz. delovno upravičenost stavkanja.
Neutemeljene zahteve
Stavkovnemu odboru smo posredovali uradno pojasnilo, kakor tudi tolmačenje pristojnih organov, da so njihove zahteve po dodatnem plačilu nočnega dela in uporabi eskalacijske lestvice nezakonite. Manj zanimanja za igre na francoski ruleti
V	vseh evropskih igralnicah pada interes za igro na francoski rouletti. V portoroški igralnici se teh iger udeležujejo gosti, ki jih moramo posebej vabiti, zanje organizirati posebne prireditve z nagradami ter jim nuditi razne hotelske in restavracijske storitve. Od ponedeljka do petka je udeležba gostov pri tej posebni igri minimalna, zato smejo delavci na francoskih ruletah predčasno domov, kar pa na njihove osebne dohodke ne vpliva. Glede na takšno stanje se v portoroški igralnici pojavlja problem naraščanja že tako visokih materialnih stroškov, ki nastanejo s stroški dela. V portoroški igralnici so so do meseca novembra lani znašali ti stroški že nad 60 % realizacije, poleg tega pa so zelo visoki tudi stroški za akvizicij o gostov na francoski ruleti.
Zaradi padca tečaja lire za 355 milijonov SIT manjši prihodek
V	okviru poslovne politike za leto 1994 in 1995, ki sem jo predlagal pristojnim organom in ki so jo le-ti sprejeli, sem poskušal z raznimi pristopi in ukrepi omiliti negativne posledice padca tečaja ITL, zaradi katerega se je tolarski prihodek igralnice zmanjšal za 355 milijonov SIT. Vsem pa je tudi znano, da prihodek podjetja bremenijo tudi razne davčne in podobne obveznosti.
S položaja direktorja ne bom odstopil!
Ob napovedi stavke za božične in novoletne praznike smo organizatorjem stavke podrobno prikazali vse naštete
probleme, prav tako pa tudi neutemeljenost oz. nezakonitost zahtev in škodo, ki bi nastala zaradi prekinitve dela. Kljub temu so s stavko nadaljevali in zahtevali moj odstop. Ker bi vsako nadaljnje popuščanje stavkovnim zahtevam po raznih bonitetah resno ogrozilo tudi ostale delavce igralnice in igralnico samo, sem se odločil, da s položaja direktorja ne bom odstopil. Zraven vsega pa bi takšno stanje novemu direktorju onemogočilo normalno vodenje družbe. Vstrajal sem, da se delo direktorja in poslovodne skupine obravnava ob zaključnem računu za leto 1995. Poudaril bi rad, da sem odstop z mesta direktorja igralnice ponudil že avgusta lani, upravni odbor družbe pa je po obravnavi stavkovnih zahtev ugotovil, da svoje delo ustrezno opravljam in da za odstop ni nobenh tehtnih razlogov. Po obravnavi zadnjih stavkovnih zahtev je upravni odbor družbe sprejel sklep, da bo o utemeljenosti zahtev po moji razrešitvi obravnaval ob zaključnem računu za leto 1995.
Zunanji suflerji?
Razgovor z organizatorjem stavke je bil podoben monologu, saj so bile vse možne različice odvržene in stavkovni odbor je vstrajal pri mojem odstopu. Navodila je stavkovni odbor dobival od zunaj, saj so se po telefonu posvetovali s tako imenovanim "štabom". Po razgovoru je bil odgovor zmeraj enak: "Stavka se bo prekinila takoj, ko odstopi direktor!"
Izničena devizna realizacija Zaključni račun za leto 1995 je v pripravi, vendar lahko že edaj trdim, da smo v igralnici doseglienako število gostov kot leto prej ter ua se je devizna raal-izacija zvišala, ki pa je žal izničena zaradi že omenjega padca ITL. Manj italijanskih gostov Omeniti moram še to, da se je celotno število italijanskih gostov na slovenski obali lani zmanjšalo za okoli 16 odstotkov.
Akcije za sanacijo razmer
V letu 1996 je potrebno z ustrezno poslovno politiko in sankcijskimi ukrepi odpraviti motnje iz leta 1995 in realizirati tudi vse tiste naloge iz poslovnih načrtov preteklega leta, ki so bile zaradi stavkovnih groženj odložene. Predlog poslovne politike in ukrepov bo moral za ustrezne organe pripraviti direktor.
Nove zahteve- igralnica v igralnici?
Dne, 3. januarja 1996 sem od sindikata krupjejev prejel nove zahteve, po katerih naj bi krupjeji v igralnici organizirali samostojno enoto, nekakšno igralnico v igralnici, v kateri bi delali, če dobro razumem, v svojem imenu in za svoj račun. Ta predlog predstvlja nekakšno novo obliko bivšega samoupravljanja, o njpm pa se bodo morala izreči pristojna ministrstva.
Stavkalo 52 delavcev
Ob analizi celotnega dogajanja v zvezi s stavko, lahko iz uradne evidence ugotovimo, da je bilo od članov SIDS (Sindikat igralniških delavcev Slovenije) dnevno na delo razporejeno povprečno 77 delavcev, 27 jih je povprečno dnevno opravičilo od-stotnost zaradi bolezni kar pomeni, da je dnevno stavkalo 52 delavcev. Ob tem se mi pojavlja vprašanje, ali lahko takšen odstotek stavkajočih izsili odstop direktorja ob opisanih ekonomskih, socialnih in delovnih pogojih? Menim, da bi s pozitivnim odgovorom o odstopu potemtakem imeli argumente za stavko prav vsi delavci v Sloveniji.
Ernest Dobravc,
direktor Igralnice Casino' Portorož (Pripis uredništvo: Zarodi boljše preglednosti prispevka, smo pismu dodali podnaslove)
Izjava
Anton Spinelli, nekdanji dolgoletni direktor portorolke igralnice ob nedavnih dogodkih- stavki v igralnici:
" Novoletna stavka v igralnici je bilo neodgovorno dejanje tako ene ko druge strani".
SPOROČILO JAVNOSTI
Sindikat igralniških delavcev - Enota Portorož, želi javnosti sporočiti, da je vodstvo igralnice prikrojilo iterpretacijo stavkovnih zahtev, tako da bi javnost odbila napačno informacijo glede razlogov za napoved stavke. S takim načinom zavajanja javnosti, se igralniškim delavcem krepi prepričanje v upravičenost edine stavkovne zahteve -nepreklicen odstop direktorja.
Za stavko v Portorožu smo se odločili zaradi nenehnega slabšanja razultatov portoroške igralnice in posledično vedno slabših medsebojnih odnosov, za kar je odgovoren prav direktor. Prepričani smo, da le z zamenjavo vodstva lahko izboljšamo poslovne rezultate in s tem zaščitimo naša delovna mesta ter izboljšamo raven portoroškega turizma. Lipiška igralnica je z rezultati nekoliko na boljšem, zato smo sklenili, da stavko izpeljemo le v Portorožu.
Stavkovni odbor SIDS - Enota Portorož (Podpis nečitljiv)
SIDS deluje široko
Sindikat igralniških delavcev Sovenije -Enota Portorož si zelo široko razlaga svoja pooblastila in naloge. Poleg skrbi za zaščito pravic svojih članov s področja dela, predlaga tudi statusne spremembe podjetja. Predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku naj bi pred kratkim poslali predlog ukrepov s katerimi naj bi zagotovili celo statutarne spremembe v sedanjem Turističnem podjetju Portorož in Igralnici Casino’.
Predlagajo, da naj se celotni kapital Turističnega podjetja Portorož d.o.o. in TP Marina d.o.o., prenese na matično podjetje Igralnico Casino' Portorož d.o.o. ter sklep o prenosu kapitala in prenehanju Turističnega podjetja Portorož d.o.o., kakor tudi izbris iz registra pravnih oseb, kar naj bi sprejela skupščina tega podjetja. Po prenosu kapitala na Igralnico d.o.o. naj vlada skupaj s predstavniki delavcev nemudoma pripravi predlog problikovanja v delniško družbo, oblikuje nov statut družbe in imenuje svoje predstavnike v organe upravljanja. V nadzorni odbor in upravo seveda ne smejo biti imenovani odgovorni za nastali položaj, dosedanji pravni zastopniki podjetja ali člani dosedanjih upravnih odborov te skupščine.
Vlada naj ustavi in razveljavi program lastninjenja Marine d.o.o.. Ves družbeni kapital Marine d.o.o., ki bi se prenesel na Igralnico Casino' Portorož d.o.o., naj se lastnini po programu v skladu z zakonom o lastninskem preoblikaovanju pravnih oseb, ki prirejajo igre na srečo. Kako je reagirala vlada na tole skovanko, ki je sama sebi v nasprotju, nam ni znano. Važno je le, da se nekaj premika. Lepo pa bi bilo, da bi voz lastninjenja igralnic končno premaknil DZ in tako zapečatil domneve in skrbi kakšne poti in kanale bo ubral dobiček od iger na srečo.
Nadzorni svet v Igralnici
V portoroški Igralnici Casino' se je po burnih dogodkih sestal nadzorni svet. Predsednik je znani portoroški odvetnik Radovan Šuc. Nadzorni svet šteje šest članov, od tega so trije predstavniki treh sindikatov delavcev igralnice in trije predstavniki iz gospodarstva.
Predsednik je Radovan Šuc, podpredsednika sta sindikalist Maijan Simonovič in Staniša Bujišič, finačnik Turističnega podjetja Portorož. Ostali trije člani so še predsednik sindikta Giuseppe Simonovich, Ljubo Koler iz Enote Lipica in Danilo Daneu, direktor Hotelov Palače Portorož. Nadzorni svet igralnice je nadomestil upravni odbor podjetja katerega predsednik je bil Franc Ohnjec. Nadzorni svet ni individualni poslovodni organ, predsednik nadzornega sveta ni direktor. Nedvomno pa bo imel nadzorni svet velika pooblastila in pomembno vlogo pri analizi in oceni novoletne stavke delavcev na francoski ruleti. Če drugega ne, sindikat bo lahko odslej bolj neposredno vplival na pred-loge odločitev v igralnici._____
, m
primorski uMp
Kdo je kdo v piranski občini:
DIMITRIJ ŽIVEC


Dimitrij Živec je občinski svetnik, gospodarstvenik in direktor, predsednik Združenja podjetnikov Obale in Krasa, v zvezi s to funkcijo tudi podpredsednik UO Območne gospodarske zbornice v Kopru. Bil je generalni direktor nekdaj cvetoče firme Adriacommerce v Kopru in pomočnik direktorja TV Koper- Capodistria. Je dober poznavalec gospodarstva. Človek, ki je povsod zraven, kjer se kaj dogaja. Jasno se izraža in nima rad praznega besedičenja. Z Dimitrijem Živcem, diplomiranim ekonomistom iz Portoroža smo se pogovarjali o sedanjih trendih gospodarskega razvoja v Sloveniji in na Obali.
-	Vlada napoveduje ugodne trende rasti lr^.. — slovenskega gospodarstva tudi v pravkar začetem letu 1996. Obljublja, da bo tudi vnaprej uspešno uravnavala vse vzvode makroekonomske politike.
Če to prevedemo v številke, naj bi zagotavljali 5-odstotno gospodarsko rast, inflacijo naj bi zbili celo na 6 odstotkov, razcvetelo naj bi se privatništvo. Ljudje pa kot da temu ne veijamejo. Dnevno čutijo na lastni koži podražitve, vse manj je denaija, mnogi zaman iščejo delo in zaposlitev, številni podjetniki ne vzdržijo zaostrenih pogojev gospodarjenja zaradi manjšega povpraševanja in propadajo. Kaj menite, ali se bo tudi letos nadaljevala zgodba o uspehu Slovenije?
-	'Ne morem reči kaj bo, lahko pa povem kaj si želim. Želim si, da bi se napovedi Vlade uresničile. Kajti za gospodarstvenika ni boljšega kot je ustaljeno in urejeno okolje v katerem deluje, da si tako najlažje načrtuje svoje poslovno življenje. Stabilnost je torej eden izredno pomembnih elementov. Gospodarstvenik pač skuša v tem okolju izkoristiti vse najboljše in iz tega potegniti čimveč"
-	V piranski občini delujete kot gospodarstvenik (imate zasebno firmo) in kot svetnik. Ste dober poznavalec tamkajšnjih razmer. Na sejah občinskega sveta dajete veliko konkretnih uporabnih nasvetov. Po funkciji ste takorekoč soodgovoren za razvoj občine. Katere so prednostne naloge in kakšen je koncept razvoja gospodarstva piranske občine?
-	" Trenutno stanje je tako, da, po moji oceni, ni neke vizije, mislim na splošno priznani
cilj razvoja gospodarsva občine Piran. Te enotne vizije ni. Trudimo se, da bi jo, vsak na svojem področju, ustvarili. Treba jo je ponuditi, propagirati in z določenimi ukrepi podpreti in jo seveda ponuditi vsem občanom. Prepričan sem, daje nosilna dejavnost občine Piran storitvena dejavnost, v prvi vrsti turizem z vsem sklopom storitvenih dejavnosti, ki se naj vežejo. Ker pa je prav gotovo vsaka občina, ki ima monogospodarstvo, obsojena na veliko občutljivost in tveganje zaradi morebitnih sprememb, je pametno za vsako občinsko oblast, da vodi takšno gospodarsko politiko, da se lahko vzpostavi vsaj še nekaj gospodarskih dejavnosti, ki nimajo enakih ciljnih porabnikov kot turistična. Turizem je treba močno dvigniti, ga usposobiti, vendar je treba občanom Pirana ponuditi najmanj še en sektor- nekaj, za okolje čistih manjših industrijskih dejavnosti."	J
-	Na Obali je bilo takoj po vojni zgrajenih kar nekaj industrijskih gigantov, menda s ciljem, da bi konkurirali Trstu. Kaj menite o naši konkurenci, morda prednostih Ali smo že dosegli enako raven razvoja Trsta?
-	” O doseganju konkurenčnosti oz. enakega razvoja bi težko govorili, ker Trst že nekaj časa stagnira. Naša prednost je vsekakor Luka Koper. Tržaška luka stagnira. Pomeni da je nase območje tisti tigrček, ki počasi "nažira" velikega slona."
-	Kako se spustiti v konkurenčni boj, zlasti sedaj, ko se EU oziroma meje njenih članic nekako zaokrožujejo, da ne rečemo zapirajo? Obrnimo vprašanje. Kaj bi se zgodilo če nam Evropska unija že jutri na stežaj odpre vrata? Kaj bi to konkretno pomenilo za tukajšnje gospodarstvo?
-	'' Mislim, da to , kar se tukajšnjega gospodarstva tiče, nima posebnega vpliva. Bistvo vstopa v EU je bolj na industrijskem področju. Na storitvenem segmentu ni posebnih ovir. Za naše območje, sploh pa za piransko občino, ne vidim kakšnih velikih prednosti. Zlasti moramo razvijati svojo blagovno znamko in ko je ta uveljavljena in priznana, ni več konkurenčnega boja."
-	So po vaše najnovejše carinske stopnje že evropske?
■" Ne vidim posebnih prednosti".
-	Vrnimo se zopet v Piran, k delovanju Občinskega sveta katerega član ste. K prometu. Nekdo je dejal, daje tam bilo že enajst politik, prav toliko inačic in sklepov pa od vsega tega nič.
-	'Kes, promet je že nekaj let glavni problem mesta. Najmanj je problematičen tisti avtomobil, tovornjak ali avtobus, ki se premika. Problem nastane, ko se ustavi. Naš
problem je torej mirujoči promet. Kam z vsemi temi avtomobili? Potrebne so odločitve. Te pa so v strankarsko razgibani Sloveniji lahko hvaljene ali kritizirane. Najlepše se izpeljejo stvari, ko se ne sprejme nobena odločitev? Tako ne moreš biti kritiziran, da si naredil nekaj slabega, kvečjemu ,da nisi nič naredil. O garažah smo se pogovarjali ves moj prejšnji mandat v IS, pogovarjamo se tudi sedaj in prepričan sem, da so rešitve na dlani. Nekoč sem bil kritiziran kot človek, ki ni doumel, da v mestu ne more biti garaže. Jaz pa pravim, mi smo tukaj in živimo tukaj. Kompromis bi bil, čeprav ne dolgoročen, usposobiti eno garažo nekje pri Tartinijevem gledališču. Rešitev je bila nekoč že podana. Pa nič. Osebno sem prepričan , daje dolgoročna rešitev za Piran garaža zunaj mesta. Piran pa je treba dvigniti na visoko raven turistične in trgovske ponudbe."
-	Ce bi se moral odločiti o prvi garaži v Piranu. Za katero bi se odločil?
-	"Odločil bi se za dve. Ena naj bi stala nasproti Hotela Piran in gledališča Tartini, uredil bi krožni promet. Druga ne bi bila garaža v pravem smislu besede. To bi bilo dvoetažno parkirišče pred mestom, tam kjer je že sedaj. Z rahlim vkopom in ploščadjo bi z relativno majhnimi stroški podvojili število parkirnih mest. V sklopu tega objekta bi lahko bila tudi dodatna gostinska in trgovska ponudba. Za prvo inačico bi me zaprli kulturovarstveniki, za drugo pa naravovarstveniki. Tako je pač s tem.Če bi danes cerkveni ljudje zaprosili za lokacijo cerkve na hribčku (kjer sedaj stoji naš veliki spomenik), bi od kulturovarstvenikov dobili negativno mnenje".
-	Kaj pa rampa in stop znak na osrednjem portoroškem pomolu. Ali ni to ena od cvetk portoroškega turizma?
-	'Portorški pomol naj ostane, seveda ne kot pomol za pristajanje ladij. Za te namene je treba usposobiti lokalni mandrač pri skladišču soli. Pomol je treba čimprej sanirati. V tem predelu lahko bistveno povečamo plažno ponudbo v piranski občini."
-	Bil ste zelo aktiven pri snovanju izgradnje centra vodnih športov pri v Portorožu.
-	"Center vodnih športov, pomemben za turistično ponudbo in generator turističnega obiska, čaka na realizacijo in mislimt da se intenzivno načrtuje uresničitev teaa projekta. Tukaj nisem več zraven v prvi osebi."
-	Kje vidite največjo možnost razvoja (poleg turizma) v piranski občini?
• 'V obrtništvu in drobnem gospodarstvu, zlasti velike možnosti za to ima Lucija. Zavzemal se bom za to, da se čimprej usposobi lucijska obrtna cona in da se po vseh naših vaseh predvidijo v prostorskih načrtih mesta-prostori, kjer se bo lahko razvijala gospodarska dejavnost. Smiselno je namreč omogočiti ljudem, da si svojo gospodarsko dejavnost razvijjajo čim bliže doma".
-	Kje naj bi bila podjetniška akademija, specializirana visoka šola za podjetnike?
-	"Sedež je bil ponujen piranski občini, študijski program bi se izvajal v Avditoriju deloma tudi na Visoki šoli za promet v Portorožu."
-	Nekaj sence je padlo na delovanje zadnjega IS Skupščine občine Piran katerega član ste bili. Kako komentirate podpis dolgoročnih najemnih pogodb v priobalnem pasu piranske občine, ki so sedaj predmet spora?
-	'Ze no občinskem svetu, kije o tem razpravljal sem rekel: Vse skupaj obravnavajmo s stahsca interesa občine. Osvetlimo to na kratko, na enem preprostem primeru; Droga je zaradi svojih podjetniških interesov, ponudila občini Piran v darilo svojo upravno zgradbo, ki je bila njena lastnina, kot daritev pod pogojem, dajo dobi nazaj v najem pod
dobrimi pogoji. Ce se darilna pogodba razdre, Droga spet postane lastnik upravne zgruaDC...
Franc Krajnc
Lucijski vrtec bo dobil novo ime
Staro leto seje v lucijskem vrtcu poslovilo s pestrim odmevom, posebej še, ker bo v letu 1996 zabeležil 20- letnico delovanja. Aktualna tema o trpinčenem otrok, je po vseslovenskem srečanju v Cankarjevem domu, odjeknila tudi na pedagoški konferenci.
Skupaj z zdravnico dr. Livijo Sabadin iz Zdravstvenega doma Lucija in psihologinjo Majdo Golja iz CSD Piran, smo se dogovorili o učinkovitem pristopu za odpravljanje pojavov trpinčenja otrok in družine. Novoletne delavnice so tudi tokrat povezale družino z vrtcem pri izdelovanju novoletnih okraskov in aranžmajev. Odlično pecivo iz družinskih pečic in vrtčevo slavnostno kosilo, je ob svečkah in fantovskih metuljčkih, pričalo praznično piko na i. Lutkarska skupina, ki jo sestavlja kar devet vzgojiteljic, je kar večkrat ponovila lutkovno zanimivo igrico o Bulerju, za radovedne domače oči in tudi za otroke iz Kopra in Izole. Hitovke Flipice in resnični, pravi Dedek Mraz, so pričarali še večje sanje v novoletnih željah. Srčki so močneje utripali in kri se je tudi kar ogrela na natečaju za izbor novega imena vrtca. Izbrano je bilo v kolektivu, tudi na predlog otrok.
Novo ime vrtca naj bo še zaenkrat javna skrivnost. Zaupamo lahko le to, da bomo februaija, ob kulturnem prazniku, skupaj z našim priljubljenim slikaijem Zvestim Apollonijem, na likovnih delavnicah skupno iskali umetniški izraz celostne podobe vrtca z novim imenom. Še vedno ni prepozno zato še enkrat vsem bralcem, predvsem pa požrtvovalnemu uredniku Primorskega utripa , SREČNO 1996!
________ Marta Beseničar
Zanimivosti iz balneologije
C^,1r^iraiiia ^a^c’ sPecialist, fiziater- revmatolog in balneolog iz portoroških Term se ie v Muenchnu udeležila 100. kongresa nemških fiziatrov.	J
Zaradi okrogle obletnice kongresa, ki je bil v bavarskem glavnem mestu novembra lam, so se vodilni strokovnjaki s področja rehabilitacije in balneologije še toliko boli angažirali na razpravh o strokovnih temah. Prof. dr. Schmid, vodilni profesor balne-ologije na univerzi Giessen, je v zgoščenih stavkih nizal zanimivosti iz balneologije ki so jih z znaimanjem poslušali udeleženci kongresa.
Dr. Mirana Male iz Portoroža, ki ima na tem področju 17- letne izkušnje nam je povedala, da so nemški strokovnjaki preko obsežnih študij dokazali vrsto 'značilnih sprememb na človeku v času zdraviliškega zdravljenja; povečajo se občutljivost živčnega sistema, cirkulacija, kvmi tlak in frekvenca srca- vse to se pod vplivom agresivnih toplotnih terapij spremeni. Proti polnoči se pritisk, pulz in dihanje normalizirajo S povečano prekrvavitvijo se izboljša tudi metabolizem tkiv in na ta način se sproži regeneracija ali reparacija prizadetega tkiva.
Kdaj je najboljši čas za zdravljenje? Odpornost človeka na strese se na jesen dvigne. Dokazano je, da pacient najbolje odreagira na katere koli terapije v aprilu in oktobru! Pogostost nesreč ali napak se izredno poveča v septembru in oktobru. V Nemčiji so proučevali vpliv pojava menstruacije na rezultate zdravljenja v času 28- dnevne bal-neoterapije. Slabše rezultate so dosegli pri pacientkah, če se je perioda pojavila v prvem ali v tretjem tednu zdravljenja. Najboljši rezultat pri tem je, če se pojavi menstruacija zadnji teden zdravljenja.
Ugotavljali so tudi kdaj se začne dvigovati pulz (zaradi potrebe po kisiku v mišicah) u o J6 S Pritiskom' potenjem itd. Kisika je največ v krvi ob 9. uri zjutraj, najmanj pa ob 21. uri zvečer. Kdaj največja delovna sposobnost? Delovna sposobnost človeka je največja ob 9. uri zjutraj, najbolj pa pade med IS.in 21. uro. Enako velja za mišično moč. Zanimivo je tudi, da najbolj koristi hrana ob devetih zjutraj, takrat, ko je največ-ja reakcija na svetlobo in zrak . Koristni so sprehodi. Ob sredah najbolje odreagiramo na vidne in slušne dražljaje, ob petkih najslabše. Pri večini pacientov je spanje in počutje v času zdraviliškega zdravljenja nekoliko slabše. Tako imenovana balneoreak-cija pač vpliva na počutje kar se najbolj odraža v času od 3. do 7. dneva zdravljenja.
zdravilišču^ ^ mpidn0 na bolJše' zato se Priporoča vsaj 21- dnevno zdravljenje v
žal ljudje v mnogih primerih iz predvsem finančnih razlogov, ne vzamejo tako dolgega zdravljenja. Se neka: Pacient pred 30. letom starosti hitreje izboljša svojo psihofizično kondicijo v zdravilišču Konec tedna je potrebna vsaj dvodnevna prekinitev zaradi Batoedogija ali zdraviliška terapija je že od nekdaj nudila kom-p habilitacijo, Nase slovenska zdravilišča so za razliko od zahodnih in severnih sl	v nekaterih pogledih in popolnosti
storitev celo boljša. Tako na primer v Ter-mah Hotelov Palače v Portorožu že nekaj |; časa uspešno kombinirajo naravne faktorje z elektroterapijo in akopunkturo, predvsem pa je potrebna izredna strokovnost zdravstvenega osebja. Predlagamo vsem, ki imajo težave in seveda možnost zdravljenja z napotnico, da storite nekaj zase in svoje zdravje.
FK Na sliki; Prof. dr. Schmidt s predstojniki slovenskih zdravilišč.
PREJELI SJSAO
............................................____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________*
ODLOČNO PROTESTIRAMO
Borci in podporniki osvobodilnega gibanja piranske občine odločno protestiramo proti dviganju glav najbolj okorelih predstavnikov desničarskih sil pri nas, ki bi rade vnesle med nas elemente novega fašizma.
V časopisih smo lahko prebrali izjavo predstavnikov Svetovnega slovenskega kongresa, Društva za demokratizacijo občil, in združenih ob lipi sprave, v kateri izjavljajo, daje skrajno krivičen v Državnem zboru sprejeti Zakon o vojnih invalidih, žrtvah vojnega nasilja in o vojnih veteranih. Svojo trditev utemeljujejo, češ, da zakon ni upošteval pripadnikov vaških straž, domobrancev in drugih vojaških oseb, ki so se borili proti komunizmu.
Podpisniki izjave se zavzemajo za izenačevanje pravic in zaslug okupa-toijevih sodelavcev in partizanov, češ, da so imeli domobranci svoj narod še bolj radi kot partizani. Presenetljivo je, da si pripadniki izrazito desničarskih sil pri nas prav zdaj upajo nastopati v odkrito rehabilitacijo nekdanjih okupatoijevih sodelavcev, ki so se v najusodnejšem času zgodovine slovenskega naroda postavili na stran tistih, ki so hoteli Slovence zbrisati z zemljevida sveta. Podobno kot skrajni desničarski politik Joerg Haider, ki se je odkrito zavzel za rehabilitacijo nekdanjih SS-sovcev, tudi naši zagovorniki pomagačev italijanskega in nemškega okupatorja in fašizma skušajo svoje stališče zagovarjati, daje šlo za spopad s komunizmom.
Tako pačenje zgodovine in zagovarjanje narodnih izdajalcev, so povsod po svetu, podobno kot Haiderja nedavno v Avstriji, v demokratični javnosti najostreje obsodili. Tudi borci in podporniki osvobodilnega gibanja piranske občine, zbrani na srečanju 22. decembra v Portorožu, odločno protestiramo proti dviganju glave najbolj okorelih predstavnikov deničarskih sil pri nas. Po eni strani je prav, da so se s svojimi javno izraženimi stališči legitimirali, kdo so in da jim ni mar enotnost slovenskega naroda. Nič čudnega, da so se pri tem zatekli tudi pod firmo Svetovnega slovenskega kongresa, ki je bil ustanovljen z vse drugačnim namenom in so proti temu tudi protestirali demokratično naravnani ustanovitelji tega kongresa. Ta gesta sodi v isto vrsto razbijanja slovenske enotnosti kot so nastopi nekaterih liderjev slovenskih strank, na primer Janeza Janše v Londonu in Lojzeta Peterleta na Dunaju, ki so na svojih nastopih v tujini blatili Slovenijo in s tem skušajo ustvariti razpoke v prizadevanjih za njeno uveljavitev.
Borci osvobodilnega boja proti fašizmu, zbrani na srečanju v Portorožu, z gnusom zavračamo ravnanje ljudi, ki pod krinko demokratičnih naslovov dejansko skušajo skozi zadnja vrata destabilizirane Slovenije vnesti med nas elemente novega fašizma. Pričakujemo, da se bodo strnile vse demokratične sile, ki resnično hočejo svobodno Slovenijo, da se zdaj z vso odločnostjo uprejo poskusom, ki so v teh, ne ravno prijetnih časih, za uveljavitev Slovenije v okviru združbe evropskih narodov samo še korak do podobne narodne izdaje, kakršno so zagrešili tisti, ki so se v veliki domovinski vojni postavili v vrste okupatoijevih sil.
Udeleženci srečanja borcev in podpornikov osvobodilnega gibanja občine PIRAN.
Podpredsednik združenja borcev in udeležencev NOB Občine Piran
Riccardo Giacuzzo
Iz Urada Župana
Občine Piran,Franka Fičurja.
V sredstvih javnega obveščanja (Primorske novice, Delo) je pred kratkim pisalo, da Občina Piran ne skrbi dovolj za ureditev prostorskih problemov Okrajnega sodišča v Piranu in da se bo to zaradi tega iz Pirana verjetno izselilo.
Navedena informacija povsem ne drži. Priloženo vam pošiljamo v informacijo dopis poslan Ministrstvu za pravosodje z dne, 4.10.1995, iz katerega je razvidno, da je bil v septembru 1995 opravljen razgovor z Ministrstvom za pravosodje glede reševanja prostorskih problemov sodišča. Po tem razgovoru je Občina Piran poslala Ministrstvu za pravosodje predloge za sporazumno rešitev vseh nakazanih prostorskih problemov sodišča.
Na predlog Občine Ministrstvo še ni odgovorilo, čeprav je bil predlog v skladu s pogovori, ki so vodeni ob obisku predstavnikov Ministrstva in sodišča septembra 1995 na Občini Piran. Po zakonu o rednih sodiščih so sodišča v lasti države. Za njihov položaj in prostorske pogoje skrbi Ministrstvo za pravosodje. Občina Piran pa je, ne glede na to, letos sama vložila precejšnja sredstva za kompletno obnovo strehe in fasade ter vhoda sodne palače. Poleg tega je iz občinskega denarja v podstrešju urejen in moderno opremljen prostor za sodni arhiv, ki služi izključno sodišču.
Po dolgotrajnih pogovorih in pogajanjih je Ministrstvo zavrnilo finančno participacijo pri tej investiciji tako, da je občina namesto države vložila takratnih 37 milijonov SIT. Kot je bilo že omenjeno, je občina Piran pokazala svojo pripravljenost za sodelovanje in pomoč Ministrstvu za pravosodje pri reševanju prostorskih problemov sodišča. Trenutno že poteka adaptacija prostorov v piranski sodni stavbi s strani Ministrstva za prvaosodje Republike Slovenije.
Ivanka Humar, višja svetovalka.
" Zaslužili smo si lepšo jesen življenja"
UPOKOJENCI- KDO SO TO ?
Čeprav v slovarjih najdemo drugo razlago, pri nas pa so to obrabljena in odvržena bitja, katerih nihče ne mara, ker so z njimi sami stroški. Danes živijo na plečih maloštevilnih zaposlenih, zato naj bi oni imeli majhne plače. Takšna miselnost pa ustvarja prepad, namesto mostov med generacijami. Današnje razmerje 1:1 (zaposleni: upokojenci) je resnično hudo razmerje, vendar tega razmerja niso ustvarili upokojenci, ampak država, ki je nezaposlenega, če se je le dalo, raje poslala v pokoj kot, da bi zanj našla delo. SPIZ pa je našel par "soldov" tudi zanje!.
Tako država, namesto podpiranja SPIZA, preko njega rešuje politične in finančne probleme. V prejšnjih letih (ali sistemu) je bilo skoraj 5 delavcev na enega upokojenca, danes skoraj 1:1. Današnjni upokojenci (takratni delavci) so odvajali 4x več kot je bilo potrebno. Če računamo še število zaposlenih, pa še toliko več. Kam je šel takrat denar upokojencev? To je bilo ogromno denarja, saj so odtegovali skoraj polovico plače za fond zdravstva in SPIZA. Takratni delavci, mladi in zdravi, z voljo zgraditi po vojni uničeno državo, so delali veliko nadur - neplačanih. Veliko je bilo "prostovoljnih"akcij, brigad, udarniških akcij.
Danes so zavrženi kot obrabljeni stroj, mnogi na robu preživetja in blago za cenkanje ob volitvah. Veliko
jim obljubljajo, samo, da dobijo njihov glas. Po volitvah so pa prvi, ki zabij eno nož v hrbet upokojenca meneč, saj do naslednjih volitev je še daleč, bodo že pozabili, da smo jih z...
Tako smo za vse neplačano garanje, 40 let plačanih prispevkov iz dela, prišli na to, da moramo plačevati VSE! Ves sistem je proti upokojencem. Kdo v naj večjem številu potrebuje zobne proteze? Očala, na primer, potrebuješ v pretežni meri v starosti, kb ti opeša vid! S starostjo pride bolezen, še zlasti, če si odraščal ob pomanjkanju v povojnih letih. Plačaj zdravnika ali čakaj 6 mesecev na okulistični ali drugi specialistični pregled! Isto je z zdravilišči, v katera pridejo LE izbranci, po poznanstvu. Za naše minulo delo nam je država dala ubogih 400 tisoč tolarjev certifikatov, kar bo ob vnovčitvi še toliko manj. Upokojence so izenačili z novorojenčki in tistimi, ki so komaj pričeli delati in torej niso mogli še nič ustvariti. Izenačili so NIČ in 40 let povojnega garanja! Mislim, da so upokojenci zaslužili veliko več, Vsaj 400 tisoč za vsako delovno leto!
Če današnja oblast misli poravnati storjene povojne krivice in nasilje, smatram, da je tudi nad upokojenci bilo storjeno nasilje, da so bili tlačansko izkoriščani, živeli s par sto DEM na mesec, dajali družbi sokraj 5o odstotkov plač, ni treba, da se denar neposredno izplača upokojencem. Naj se nakaže v fonde SPIZ za pokojnine! Prav tako naj vlada dosledno pobira davke in odvaja sredstva. Za one, ki jih je oprostila plačevanja prispevkov, naj sama odvede svoja sredstva namesto njih! Prejšnja vlada je vzela posojilo iz sklada SPIZ v višini 20 milijard SIT in šele na pritisk upokojencev je bila pripravljena vrniti ta sredstva v petih letih brez obresti! že po enem letu bi, pri takratni inflaciji 25%, ta vsota z obrestmi vred, narasla na 25 milijard, naslednje leto na 31 milijard SIT.
Že tukaj bi SPIZ lahko dobil poleg glavnice 20 milijard še 11 milijard, torej zadosti sredstev, in tako skupaj z rednimi prilivi, ne bi bil vedno v dolgovih in izgubah, katerih po mojem nima- in je takšno stanje umet-
no prikazano. Pri državnem proračunu naj se DOLG prikaže kot dolg in naj se to ne meša s sredstvi, ki jih država MORA odvajati za SPIZ. Namesto, da si vlada poskuša izmišljati način, kako naj prikrajša upokojence, naj misli, kako povečati zaposlenost, kako naj pobere vse že predpisane davke in ne izmišlja novih, ker tudi novih davkov stari neplačevalci ne bodo plačali oz. plačali jih bodo spet tisti, ki jih že sedaj redno plačujejo.
Če bi tako ravnala naša oblast, ne bi bilo treba raznih gesel kot: Zmanjšati velike pokojnine in za ta denar povečati male- nizke. Število upokojencev z visokimi pokojninami ni takšno, da bi lahko s temi odvzetimi sredstvi krili pokojnine 75 odstotkov upokojencev, ki so na robu preživetja s svojimi nizkimi pokojninami! Z lažnimi obljubami poskušajo pridobiti upokojence, da bi glasovali za njih!
Ne verjemite jim, saj so že dvakrat obljube prelomili. Le upokojenec lahko razume in zastopa upokojence, ker pozna njihove probleme. Zato tudi g. SISINGER, edini borec za pravice upokojencev, s stranko upokojencev, poskuša v vladi in pri ostalih strankah in poslancih skorajda nemogoče: Da nam enkrat pridobljene, že uzakonjene pravice, ne bi jemali! Vlada (ali koalicija) poskušajo vsak na svoj način (16.januarja 96 že šestič) posegati v pridobljene pravice upokojencev.
Mislim, da bi se moral vsak posameznik- upokojenec zamisliti, kdo je ta (ali katera stranka), ki je že upokojence ogoljufala za volilne obljube in komu ja dan glas zaupanja in če ga še zasluži! - in komu naj da glas na naslednjih volitvah. Ne pozabite, da nas je upokojencev 450 tisoč ali 1/3 volilcev. V parlamentu bi lahko imeli 25 ali celo več poslancev in ne samo enaga kot sedajIRazmislite tudi o tem! Protestirajte proti jemanju pravic, ki smo jih že pridobili!!! Pomagajte si sami- drugi vam ne bodo- le jemali bodo, kot doslej! Protestirajte v svojih sredinah, povsod kjer le morete in uspeli bomo.
Zaslužili smo si lepšo jesen življenja!
Vlado Kužnik Labor 34, Marezige
OBVESTILO
Občina Piran obvešča, da je na pobudo občanov podaljšala javno razgrnitev spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in Družbenega plana občine Piran do 29.1.1996. Razgrnjeno gradivo bo ostalo na vpogled občanom do vključno 29. januarja 1996 v avli občine Piran in v vseh krajevnih skupnostih. Vse informacije v zvezi z javno razgrnitvijo prostorskih sestavin planskega akta lahko občani prejmejo na Uradu za urejanje prostora občine Piran osebno v času uradnih ur ali po telefonu na številko 746-201. Rok za oddajo pripomb in pobud k razgrnjenem gradivu poteče 29.1.1996.
SPOŠTOVANI UPOKOJENCI, ČLANI DeSUS in simpatizerji
Sporočamo vam, da smo dne 13.11.1995 razposlali okoli 550 pisem s sporočilom, kje smo dobili prostor za naše poslovanje in kdaj sprejemamo stranke upokojencev. Nekaj vaših pisem, kot odgovor na našo pošto se žal, kot smo pozneje ugotovili,ni znašlo v našem nabiralniku. Izgubila so se neznano kje. Ce je bil na hrbtni strani pisma naslov, se je pošta vračala naslovniku, vendar po našem poizvedovanju zelo malo. Vse to smo ugotovili šele po informacijah oz. pritožbah nekaterih naslovnikov. Kljub temu, da je bil naslov naše stranke točen (manjkala je le hišna številka) predpostavljamo, da bi portoroški poštar iz Lucije moral vedeti oz. je vedel kje je ta stavba. To se je iz naslova moralo razumeti. Napisali smo namreč DeSUS, Občinska organizacija Piran, Stara cesta pri Termah, 66320 Portorož. Na stavbi, ki stoji ob Termah je velik napis 100x50 cm, viden že od daleč. Sklepamo lahko le to, da je šlo za brezbrižnost poštarja. Vsem članom stranke in simpatizerjem se za neljubi dogodek, ki ni nastal po naši krivdi, opravičujemo.
Ponovno vas obveščamo, da je naš naslov sledeči: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE DsSUS Občinska organizacija Piran Stara cesta 4 (pri Termah) 66320 Portorož Uradujemo vsak torek od 10.00 do 12.00 ure. Eden od dveh naših občinskih svetnikov pa vsak p r v i ponedeljek v mesecu in sicer od 16.00 do 17.00 ure, večkrat pa tudi med uradnimi urami ob torkih. Toliko na znanje in vsem, ki ste se odzvali na našo pošto, lepa hvala.
DeSUS Izvršni odbor Občinske organizacije Piran
Sprejeli rebalans plana
Občinski svet Občine Piran je na svoji izredni seji 11. januarja, sprejel odlok o spremembi odloka o proračunu občine Piran za leto 1995 ter spremembe Statuta občine Piran. Več denarja za dokončanje prostorov mestnega arhiva, kulturni dom v Novi vasi in za narodne noše.
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1995 znašajo 1,5 milijarde slovenskih tolarjev. Med letom so se namreč glede na prvotni plan, povečale oz. zmanjšale nekatere proračunske postavke tako v prihodkih kot tudi odhodkih občini, zato je bilo treba plan uskladiti. Prvotno planirana postavka-prihodki od dohodnine (30 % dobi občina), so večji za skoraj 19 odstotkov, prihodki od davka na promet nepremičnin so bili večji od planiranih kar za 60 odstotkov, precej pa so se zmanjšale upravne takse. Nekaj več denarja je primaknilo Ministrstvo za kulturo.
Tako so skupni prihodki občine, glede na prvotno planirane, večji za 1,86 odstotka. Za 1,92 odstotka več kot so planirali je bilo investicijskih odhodkov. Za kulturo je namenjenih 6,14 odstotka več sredstev kot znaša prvotni plan, nekaj več denarja je bilo namenjeno za razne dotacije. Avditoriju je namenjeno 37,1 milijona SIT za leto 1995 ali 6,3 odstotka več kar pa verjetno ne bo dovolj za rentabilno poslovanje. Tudi športu bodo lahko primaknili nekoliko več sredstev glede na prvotni plan. Več sredstev, glede na prvotni plan, je bilo namenjenih tudi za socialno varstvo. Povečale so se tudi prvotno planirane investicije na področju dela organov občine in uprave. Tako so se povečali tudi skupni odhodki občine Piran in sicer za 1,92 odstotka. Veliko breme za občino oz. proračun predstavlajo tudi izdane obveznice za nekatere infrastrukturne objekte- čistilno napravo.
Sprememba statuta
S spremembo 25. člena statuta so prejšnji skupni Odbor za kulturo in šport razdelili na dva odbora: Odbor za kulturo in Odbor za šport. V spremembi 104. člena statuta je določeno, da se občinski in drugi splošni akti odslej objavjlajo v uradnem glasilu, ki ga s sklepom določi Občinski svet.
Kdo je poškodoval spomenik Antonia Seme?
Stefane Luša, svetnik narodne skupnosti Italijanov, je na 5. izredni seji Občinskega sveta Piran (11.1.) povedal, da so neznanci na mestnem pokopališču v Piranu oskrunili spomenik profesorja Antonia Seme, nekdanjega ravnatelja italijanske gimnazije v Piranu, po katerem sedanja gimnazija nosi ime. Policisti in komunalni inšpektor so si ogledali spomenik in ugotovili, da v okvirju manjka slika pokojnega ravnatelja. S spomenika je padel tudi manjši nagrobni okras. Svetniki so obsodili to dejanje in od pristojnih služb zahtevajo podrobnejše informacije do naslednje seje. Poškodba je, kot kaže, že starejšega datuma zato bo težko odkriti storilce.
NAGRADNA KRIŽANKA - VAGAJA
Nagrade iz prejšnje številke prejmejo: CIVIDIN Božidar, Koprska 3/a, Portorož, ŠMUC Zora, pristaniška 1, Piran, KORENIKA Ofelija, Šmarje 106, Šmarje. Čestitamo.
Tudi nagrade za tokratno številko je prispevala Zlatarna Vagaja iz izole (3 nagradne kupone v vrednosti 2.000 Sit). Rešitve pošljite na naslov: INFORMA, Liminjanska 91, 66320 Portorož do 10. februarja.
Lucija
Stolpič pod streho, prvi stanovalci maja
Predzadnji stanovanjsko-poslovni stolpič v Luciji (na križišču pri TPC) že dobiva končne obrise. Pred kratkim je dobil streho, sedaj pa še urejajo fasado in inštalacije.
Moderno zgrajen stolpič z dvigalom (investitor je JP OKOLJE Piran) ima tudi poseben vhod za stanovalce, tako da se ne križajo poti poslovnega in stanovanjskega	dela
stolpiča. Kot nam je povedala Irena Koritnik iz piranskega OKOLJA, naj bi se prvi stanovalci vselili v stolpič že maja letos. V stolpiču je 39 stanovanj in 5 poslovnih prostorv, ki so že razprodani. Morda bi se našlo še kakšno stanovanje, sicer pa je vse razprodano. Za dvosobno stanovanje v izmeri 62,78 m2 je bilo treba odšteti okoli 12,6 milijona SIT, pač odvisno od lege in velikosti stanovanja. Tik ob njem naj bi postavili še enega, potem pa, dokler ne bo sprejetih novih urbanističnih načrtov, ni pričakovati nadaljnje gradnje stanovanjskih stolpičev v Luciji. FK
DeSUS
Občinski in območna organizacija Koper, Izola, Piran Objave DeSUS, št.2. Datum: 23.1.1996
Demokratična stranka upokojencev Slovenije, občinski in območna organizacija Koper, Izola, Piran se bomo tudi v letošnjem volilnem letu aktivno vključevala v vse pore našega družbenoekonomskega in političnega . življenja.
SKLEPI Skupščine Območne organizacije DeSUS Koper 20.12.1995 v Sv. Antonu.
Informiranje
I.	Skupina, kije zadolžena za informiranje in propagando, bo skrbela za dostavo gradiva uredništvu časopisa Primorski utrip, ki bo po dogovoru na posebni strani DeSUS, objavilo vsake tri mesece vse naše informacije , namenjene našim trem Občinskim organizacijam. Skrbela bo tudi za objave o naši Območni organizaciji v drugih časnikih in sredstvih javnega obveščanja. Glede na pomembnost zastavljenih nalog in dela, bo potrebno pritegniti k sodelovanju še druge člane.
2.	Člani Sveta Mestne občine, ki so bili izvoljeni na kandidatni listi DeSUS, morajo sodelovati na sejah organov Območne organizacije DeSUS in poročati o sejah Sveta najmanj enkrat na tri mesece in to posebej o izvajanju programa in sklepov s pobudami in predlogi, danimi na sejah Sveta Mestne občine in delovnih teles tega sveta.
DELOVANJE ORGANOV OBMOČNE ORGANIZACIJE DeSUS
3.	Društvu upokojencev bomo ponudili sodelovanje z našo stranko na tistih področjih dela, ki pomenijo skrb in prizadevanja za interese vseh uopokojencev, invalidov, udeležencev NOB, političnih zapornikov, internirancev in drugih žrtev vojne. Ponudili jim bomo tudi informacije o našem programu dela in ciljih. O svojem delu bomo med letom informirali DU in invalide z namenom, da bi bolje spoznali našo stranko.
4.	V regiji se bomo dogovorili za izdelavo programa skupne propagande za izvajanje predvolilne kampanje za volitve v Državni zbor Republike Slovenije. V območju organizacij bomo izdelali program in študijo, kako organizirati delovanje v KS, v katerih doslej nimamo večjega števila članov. Za izvedbo aktivnosti delovanja DeSUS v KS sprejemamo obveznosti vsi delegati te skupščine. Vsak na svojem območju, kjer živi in deluje. To velja tudi za pospešeno plačevanje članarine, prispevkov Območni organizaciji DeSUS in prispevkov za volilni sklad. V članstvo bomo na novo vpisali najmanj 100 novih članov, pobrali najmanj 20 odstotkov več članarine kot v letu 1995 in dobili prispevke za volilni sklad najmanj v višini 500 tisoč SIT, od katerih bo ostalo Območni organizaciji 300 tisoč SIT, po odbitku stroškov pa najmanj 270 tisoč SIT.Iz tega sledi, da bi po republiškem planu bilo zbranih v skald DeSUS 16 milijonov SIT in to za enotne propagandne akcije! V naši Območni organizaciji bi ostalo 270 tisoč SIT, poleg tega pa bi namenili za volilno kampanjo v tem letu še 270 tisoč SIT iz zbrane članarine, prispevkov in rednih dohodkov. To bi pomenilo za skupne akcije 140 tisoč SIT in za lokalno akcijo volilne kampanje 400 tisoč SIT.
5.	Na vseh področjih, kjer bomo sodelovali, bomo zahtevali, da občina iz proračuna omogoči takšne pogoje za življenje upokojencev, kot jih imajo po drugih občinah. To je določeno že v programu delovanja svetnikov Mestne občine Koper, ki so bili izvoljeni na kandidatni listi DeSUS.
6.	DeSUS bo še naprej delovala samostojno in neodvisno od drugih političnih strank. Za samostojni nastop na prihodnjih volitvah v DZ se pridružujemo našemu skupnemu geslu:
HOČEMO V PARLAMENT.
7.	Zahtevamo sodelovanje in soodgovornost pri pripravi in oblikovanju novega pokojninskega sistema. Ne odstopamo od že izraženega načela, da je pokojnina trajno pridobljena pravica vsakega posameznika in jo morajo obravnavati kot lastninsko pravico. Podpiramo aktivnosti in delovanje DU in njihovih zvez kot organizacij civilne družbe, ki bi morala imeti večji vpliv na odločanje o zadevah upokojencev.
8.	Vztrajamo na stališču, da so spremembe v sistemu pokojninsko- invalidskega zavarovanja možne le na osnovi celovitih strokovnih analiz in študij z upoštevanjem vloženega minulega dela in že pridobljenih pravic. To velja tudi za upokojene oficirje (invalide vojne) vojne invalide in udeležence NOB.
9.	Podpiramo in bomo sodelovali tudi v akcijah, ki bi jih morebiti organizirale DeSUS ali ZDUS in bi pomenile zaščito upokojencev.
10.	Še naprej bomo vztrajali, da se pravično urejajo pravice upokojencev, ki izhajajo iz zdravstvenega varstva. Zahtevali bomo dosledno izvajanje pravic udeležencev NOB po zakonu o vojnih veteranih, političnih zapornikov, internirancev in drugih žrtvah vojne po zakonu o odškodnnini tem žrtvam. Prizadevali si bomo preko naših predstavnikov tudi za pravilno oblikovanje zakona o vojni škodi, ki je v fazi priprav za drugo branje.
II.	Podpiramo gospodarsko politiko, ki temelji na ekonomski logiki, napredku in poštenju in podpiramo usmeritve, ki so v zvezi s tem zapisane v programu in ciljih naše stranke. Smo za socialno politiko, ki temelji na socialnem programu - več revnim, manj bogatim. Smo proti vračanju nepremičnin tujcem in cerkvi.
Smo proti koncentraciji politične moči v vrhovih političnih strank. Za nepotrebne in za razvoj demokratičnih odnosov škodljive pa smatramo prisotne težnje strank, ko se njihovi strankarski, često tudi idolsko obarvani interesi udejaninjo tudi na področjih kot so:
-	centralizacija države:
-	lokalna samouprava;
-	šolstvo:
-	kultura:
-	področje informiranja
-	zdravstvo:
-	pokojninsko- invalidsko zavarovanje
12.	Med pomembne akcije uvrščamo tudi na lokalni ravni skrb in sodogovomost za postopno odpravljanje podedovanih problemov varovanja okolja in sprotne ukrepe, ki bodo vzpodbudili najširšo ekološko osveščenost.
Sodelovali bomo z organizacijami, ki so na lokalni ravni v svojih delavnostih usmerjene na varstvo okolja in narave.
13.	Sodelovali bomo s KS na področju krajevne samouprave in podpirali oblike neposrednega odločanja.
14.	Naš odnos do pretekle zgodovine je jasen in začrtan v Statutu in programu DeSUS. V občini se bomo zavzemali, da naše ocene razvoja od leta 1941 pa do naše osamosvojitve, ne bodo ostale v senci ideoloških interesov in političnih strank, v zanikanju, zatajevanju in ponovnem črno- belem iskanju tega obdobja. Zavedamo se, da brez NOB ne bi bilo Slovenije, vsaj takšne ne, kot je danes. Osamosvojitev štejemo za odločilno prelomnico v razvoju našega naroda. Za nas to hkrati pomeni, da ni mogoče v našem razvoju izbrisati nobene etape, mimo zgodovinskih ugotovitev ni možno nikakršno prevrednotenje poti.
15.	DeSUS kot stranka, ki združuje upokojence, naj bo pobudnik, da se v plan Mestne občine Koper sprejme sklep o zagotavljanju socialne pomoči in varnosti starejšim osebam, invalidom borcem NOB, taboriščnikom... V ta namen naj se načrtuje:
-	oskrba za pomoč na domu:
-	zagotavljanje mest v Domu upokojencev vsem tistim, ki to obliko pomoči potrebujejo;
-	načrtovanje sodobnih, humanih oblik življenja za upokojence v hišah za upokojence:
-	gradnja takšne infrastrukture, ki bo omogočala gibanje invalidom. Pri sestavljanju programa naj sodelujejo:
DeSUS kot pobudnik akcije, strokovne službe Mestne občine Koper, Center za socialno delo in drugi.
16.	začnejo naj se prizadevanja, da se ponovno dodelijo priznavalnine vsem tistim, ki so jim bile že priznane, pa so jim jih vzeli. To se je največkrat zgodilo ženam, katerih možje so dobili italijansko pokojnino.
Predsednik : Jože Sedmak Zapisnikar: Marjeta Grum
Priznanje DeSUS-a Godbi na pihala iz sv. Antona in pevskemu zboru ZDU Koper .
Ivan Čeligo, predsednik Občinske oraganizacije DeSUS Piran o načrtih delovanaj stranke.
"Statusno obliko in pravila stranke smo sprejeli 24.3.1995, ko smo hkrati tudi sprejeli program dela in aktivnosti stranke. V ospredje postavljamo enotno delovanje stranke DeSUS v prizadevanjih za sprotno razreševanje zadev s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja in že doseženih pravic upokojencev, kakor tudi sodelovanje izvoljenih predstavnikov stranke v občinskih organih. Občinska organizacija DeSUS Piran ima v Občinskem svetu dva predstavnika - svetnika: Ivan Čeligo in Bojan Loboda.
Članstvo DeSUS v piranski občini se Je povečalo zelo hitro in se še povečuje. Iz volilnih rezultatov za lanski december je razvidno, da je za kandidate stranke DeSUS glasovalo 453 volilcev. Tako je naša stranka v Občinskem svetu Piran dobila dve mesti. Na občinskem svetu se zavzemamo za sprotno reševanje socialnih vprašanj, položaja borcev in invalidov ter upokojencev. Predvidoma marca letos bo skupščina Občinske organizacije DeSUS Piran. Prepričan sem, da bomo vnesli precej svežine tudi na področju strankinega vodstva, kot tudi glede programa aktivnosti stranke.
Za člane in simpatlzeije smo na voljo na novem sedežu stranke v Porotrožu, Stara cesta 4."
Odprto pismo Strankam vladne koalicije in Vladi Republike Slovenije Iz sredstev javnega obveščanja smo seznanjeni, da so stranke vladne koalicije ob uskladitvi svojih stališč do proračuna za leto 1996, izrazile namero grobo poseči v pravice upokojencev. Nad petdeset zbranih delegatov območne organizacije DeSUS Koper se Je na skupščini 20.12. 1995 seznanilo o predlogu vlade za zmanjšanje pokojnin in tudi, da predlog ni dobil potrebne večine. Kljub temu je skupščina izrazila
PROTEST
predlogu s katerim je vlada nameravala poseči v pravice upokojencev. Vlada ob soglasju koalicijskih strank namerava ponovno z amandmaji uveljaviti svoja stališča. To sprejemamo z nezadovoljstvom in ogorčeni.
Koalicijske stranke LDS,SKD in ZLSD sklepajo odpraviti eno od osnovnih načel sedanjega pokojninskega zakona, t.j. usklajevanje pokojnin v skladu z gibanjem plač. Namesto tega predlagajo trimesečno usklajevanje pokojnin z rastjo življenskih stroškov. To bi pomenilo poslabšanje gmotnega položaja upokojencev in hkrati trganje doslej uveljavljene zveze med delavci in upokojenci, ki je bistvena sestavina medgeneracijske pogodbe.
Koalicijske stranke ponovno postavljajo upokojence v položaj, da smo predmet proračunskega balansiranja in da bi bili odvisni od tega kar odreja vlada. To zavračamo kot nesprejemljivo. Temu smo se pripravljeni upreti tudi z javnimi protestnimi zborovanji. Preseneča nas, da se to dogaja v času, ko so tudi s soglasjem upokojencev v državnem zboru v osnovi usklajene spremembe zakona o pokojninskem zavarovanju. To se dogaja v času, ko so enostavno preslišana opozorila upokojencev o obremenitvah sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja z izdatki za socialne korektive o neenakomerni obremenitvi zavezancev za plačevanje prispevkov, o obsežnih oprostitvah plačevanja prispevkov, o neučinkoviti izteijavi prispevkov iz raznovrstnih manipulacij za znižanje osnove za plačevanje prispevkov in ne nazadnje o izpadu dohodka sklada iz naslova neobdavčene sive ekonomije.
Soglašamo s protestom DeSUS, kije bil objavljen v časopisu Delo dne, 23.12.1995. Ne strinjamo se z metodo vzeti tam, kjer Je to najlažje. Skupščina območne organizacije DeSUS odločno zavrača posege v pravice upokojencev. Nasprotuje spremembam sistema invalidsko pokojninskega zavarovanja, ki bi pomenile poslabšanje sedanjega položaja upokojene generacije. Vztraja na soodvisnem gibanju plač in pokojnin. Vsem, ki nameravajo posegati v naše že okrnjene pravice glasno povemo, da smo si s trdim delom in tudi izven rednega delovnega časa ustvarjali pogoje za zasluženo pokojnino in smo jo pripravljeni braniti.
Vedite, da DeSUS ne pomeni le vodstvo v Ljubljani, temveč tudi njegove sestavne dele širom Slovenije, ki delujejo po usklajenem programu, enotno. DeSUS se ni nikoli izneveril slovenskim upokojencem in se tudi nikoli ne bo. Našo enotnost in podporo naši stranki so pokazali upokojenci južnoprimorskih občin na prireditvi na Mašunu 9.9.1995 in prepričani smo, da so to pripravljeni storiti tudi v bodoče.
Predsednik: Jože Sedmak
Dostavljeno:
SKD, Bethovnova 4, Ljubljana LDS, Prešernova 3, Ljubljana LDS- Generalni sekretar, Trg Republike 3, Ljubljana
ZLSD, Levstikova 15, Ljubljana Vlada Republike Slovenije, Gregorčičeva 3, Ljubljana Občinski odbor Združenja zveze borcev NOV, Gortanov trg 15, Koper Jenko Ivan, Koper
Uvoz rabljenih avtomobilov
Splačalo se ie počakati
Državljani, ki uvažajo rabljene avtomobile od novega leta dalje, ko je začel veljati nov carinski režim, so nekoliko na boljšem. Za četrtino nižja stopnja prometnega davka omogoča uvozniku kar lep prihranek. Lani smo prodali 61000 avtomobilov ali kar za tretjino več. Uvozili smo 11600 rabljenih avtomobilov.
Bo številka še poskočila?
Carinska stopnja za uvoženi rabljeni osebni avtomobil je odslej 27- odstotna, k temu je treba prišteti 5-odstotni prometni davek in stroške za homologacijo ter seveda morebitne stroške carinskega skladiščenja, če se kaj zaplete pri dokumentih. Avtomobila ni mogoče ocariniti dokler uvoznik ne pridobi potrdila o homologaciji. Zato je treba rabljeno vozilo peljati na Tomos ali kašni drugi pooblaščeni organizaciji. Tovrstne preglede opravljajo v Tomosovem Inštitutu na Šmarski 4 v Kopru,tel. 066/31-111.
Poglejmo še praktični primer koliko bi nas veljalo rabljeno vozilo s fakturo v vrednosti 10 tisoč mark: 10.000,00 + 27% carinska stopnja = 12.700,00 DEM. Na ta znesek je treba plačati še 5- odstotni prometni davek, kar znaša skupaj 13.335,00 DEM. Skupne dajatve torej znašajo okoli 33%. Kot smo že zapisali, vam bodo opravili pregled vozila na Inštitutu Tomos, kjer pač po ustaljenem načinu ugotovijo, ali vozilo ustreza tehničnim predpisom in slovenskim predpisom o homologaciji. Tole vas bo stalo še 16.750,00 SIT. Ko dobite pozitivno mnenje, je carinjenje le še formalnost. Nekaterim državljanom, ki so rabljene avtomobile kupili še pred novim letom in zato morali plačati neprimerno višje davčne dajateve, je sedaj kar žal, da niso malo počakali.Verjetno bodo tudi razni posredniki, ki so uvozili kar lepo število rabljenih avtomobilov še po starih davčnih tarifah, prisiljeni cene nekoliko znižati oz. se bodo morali sprijazniti z manjšim zaslužkom. Ne ve se še kako bo reagiral tuji trg rabljenih avtomobilov, ki mu nekateri pravijo avtomobilski odpad. Zna se zgoditi, da bodo po pričakovanem velikem navalu (uvozili naj bi kar enkrat več rabljenih avtomobilov?) cene ustrezno povišali.
Sicer pa smejo državljani kot doslej brez plačila carine s potnim listom v državo prinesti za za 100 dolaijev, s prepustnico pa za 28.000 tolarjev blaga. Kar na mejnem prehodu vam bodo lahko ocarinili blago v vrednosti do 200 tisoč tolarjev. Domače rizične osebe smejo iz države nesti tujo gotovino v vrednosti 3000 DEM, v določenih primerih oz. primerih določenih s predpisi Banke Slovenije pa tudi več. Domače in tuje pravne in fizične osebe smejo vnesti oziroma iznesti iz Slovenije efektivno domačo valuto in vrednotnice v znesku največ 300 tisoč tolarjev na osebo. Carinskim organom je treba pri prehodu države prijaviti vsak prenos gotovine ali čekov v vrednosti nad 2,2 milijona tolarjev, kar velja tako za domače kot tudi za tuje fizične in pravne osebe. (FK)
Predstave in prireditve v Avditoriju
Petek, 26. januar 1996 ob 20.30 Komorni orkester Teatra G. verdi iz Trsta. Koncert bo poslečen J.S. Bachu Nekoliko cenejše vstopnice za to predstavo lahko kupite v predprodaji na sedežu italijanske skupnosti v Piranu.
Sobota, 27. januar 1996 ob 16.00 Lutkovna igrica Predstavilo se bo lutkovno gledališče PAPILU BRUNDARIJA
Sobota, 27. januar 1996 ob 20.30 Film Art fest večer Zgodba iz Lizbone - Lisbonne Story
Nedelja 28. januar 1996 ob 18.00 in 20.30 Komedija o junakih iz Beverly Hillsa Nimaš pojma- Clueless
Povsod je bilo veselo
Novoletne praznike smo ljudje preživeli sproščeno, brez posebne nakupovalne mrzlice, čeprav se lahko v nekaterih marketih (na sliki M- DEGRO v Luciji) pohvalijo z dobrim obiskom. Mnogi so si nazdravili doma, v krogu svoje družine in prijateljev. V nekaterih organizacijah in podjetjih so se spomnili svojih sodelavcev in priredili novoletni sprejem. Tako je bilo v portoroški Drogi in še kje. Tudi župan Občine Piran, Franko Fičur je pred novim letom priredil sprejem. V občinski palači je zaželel svojim sodelavcem in svetnikom veliko sreče z željo po skupnem sodelovanju.
Lep prednovoletni večer so priredili tudi v portoroškem Avditoriju (29.12.), kjer so se navdušenemu občinstvu predstavili Simfoniki RTV Slovenija (na sliki).
Dr. Jelenko Rostan
V četrtek, 28. decembra 1995 smo se na piranskem pokopališču poslovili od dr. Jelenka Rostana, mladega zdravnika i* Lucije. Kruta in nepravična usoda ga je tik pred novim letom iztrgala iz kroga družine, prijateljev, znacev, pacientov.
Umrl je človek, ki si je vse svoje življenje prizadeval soustvarjati lepši svet in pomagati drugim. Zapustil je ženo Dr. Zvezdano in dva sinova Vedrana in Roberta.
Bil je dober oče in vzgojitelj. Njegovo občutljivo, a plemenito srce je prenehalo biti v času, ko bi družina po daljših odrekanjih zaradi študija in ustvarjanja lastnega doma, lahko začela uživati sadove svojega dela.
Omagal je 24. decembra, poln življenja in načrtov, le nekaj dni preden bi dopolnil 41 let. Dr. Jelenko Rostan seje rodil 30. 12.1994 v Slavonskem Brodu. Medicinsko fakulteto je končal na Reki.Delal je v turistični ambulanti Zdravstvenega doma v Luciji, kar nekaj let tudi v portoroških Termah. V svoji medicinski stroki seje nenehno izpopolnjeval in leta 1990 postal specialist interne medicine. Nova zakonodaja mu je omogočila, da si je pred časom lahko v Piranu odprl zasebno intemistično ambulanto. Oktobra letos sta s svojo ženo dr. Zvezdano nameravala proslaviti 20. obletnico poroke na Plitvicah, kjer sta si rekla svoj DA in se poročila kot izbran jugoslovanski par.
Usoda je hotela drugače. Dr. Jelenka ni več. Odšel je človek, ki so ga mnogi imeli radi, saj je kot Hipokratov zapriseženec vsem rad pomagal kolikor je mogel. Ostala je bolečina v srcih, praznina v domu, boleč spomin na Človeka.	_____ ‘______________________
Pošto v Portorožu bodo spet odprli sredi februarja
Pošta Slovenije, ki ima svoj glavni sedež v Mariboru, sije zastavila nalogo, da bo obnovila zgradbe, ki jih je načel zob časa. Med največje naložbe sodi prenovitev stare pošte v Kopru na Glagoljaški 8, kjer je sedaj tudi uprava Enote Koper. Preuredili so tudi pošto v Ankaranu, Zustemi, Sečovljah, Dekanih, v zaključni fazi prenove pa je sedaj pošta v Portorožu.
Kot nam je povedal direktor Enote Koper, Ivan Debemardi, bodo pošto v Portorožu, ki so jo začeli obnavljati decembra, odprli sredi februarja. Prenovili so tudi del kletnih prostorov za dostavo. Kot je znano, si to delo interno razdelili z lucijsko pošto tako, da bo za stranke vseeno kam nesejo pismo ali paket. Za ta namen bodo zaposlili tri dostavljače. Zagotavljajo, da bo pošta lepa in modema, v ponos krajanom in zgled za turizem. Občasno pošto na Bemardinu bodo poslej do nadaljnjega (glavne sezone) spet zaprli.
Na naše vprašanje kje so obtičale razprave v zvezi s pobudo župana piranske občine Franka Fičurja, da bi lucijska pošta dobila svoj matični naziv Pošta Lucija, je direktor Enote Koper Ivan Debemardi dejal, da je v zvezi s tem tik pred novoletnimi prazniki že bil sklican sestanek, vendar se je nekaj zapletlo z vabili (prepozna dostava?) in predstavnik Pošte Slovenija se te razprave ni mogel udeležiti.
Pojavlja se tudi vprašanje izvirnega imena kraja. Lucija je nosila nekoč ime Santa Lucia. O tem naj bi se kmalu spet pogovaijali. Res pa je tudi, da so eni za, drugi proti, zato je potrebno demokratično usklajevanje.
Za zdaj pa velja (tudi za Lucijo) matični naziv pošte: 66320 Portorož. Torej, če pišete v Lucijo je nujno treba navesti ulico in številko ulice ter matično številko pošte 66320 Portorož. Tudi če izpustite ime Lucija ne bo nič narobe. Vaša pošta bo zagotovo prispela do naslovnika, pravijo na Poslovni enoti v Kopru. (FK)
Belokriški oddajnik in sevanje
Belokriški oddajnik oz. njegova moč sevanja in morebitna preselitev na drugo lokacijo. To so trenutno aktualna vprašanja, ki so jih zastavljali krajani Portoroža na javni razpravi o prostorskih sestavinah plana. Pozanimali smo se s kakšno močjo sedaj zares seva belokriška antena?
Odgovorni so nam zagotovili, da oddajnik na Belem križu že tri mesece deluje z le desetino nekdanje moči zato je temu primemo tudi zmanjšana slišnost radijskih oddaj. Ne držijo torej objave v nekaterih medijih, da edina antena, ki je še ostala na Belem križu, seva s 100 kilovatno močjo. Oddajnik napaja anteno z desetkilovatno močjo kar naj bi pomenilo 10- kratno zmanjšanje sevanje antene!
Na oddajniku so nam tudi povedali, da se sicer veliko govori in piše o pritožbah ljudi, ki stanujejo blizu antene, dozdevnih rakastih obolenjih in podobno. Oni nimajo nič konkretnega v rokah oz. jih o tem ni nihče pisno obvestil.
Občinski svet Občine Piran je že pred nekaj meseci zahteval popolno selitev oddajnika z Belega križa. Ta dopis zagotovo imajo, če ne drugje na upravi Oddajniki in zveze v Ljubljani. Državni zbor je vladi pred nedavnim naložil, da mora zagotoviti vzpostavitev prejšnjega stanja. To bi pomenilo, da bi na Belem križu kaj kmalu lahko ponovno vklopili 100 kilovatni oddajnik s čimer bi se povečala slišnost oddaj programov v italijanščini, ki jih sedej oddajajo na srednjem valu in seveda tudi moč sevanja.
Morebitna	selitev
belokriškega oddajnika na drugo lokacijo, ki še ni določena, je zahteven proces, povezan z ogromnimi stroški, zato ni pričakovati hitrih rešitev.
RADIO OPČINE
Vaš radio na (1KW frekvencah J* 90.6 in 100.5 MHz!
^	Tel.: 091/21-26-58, Fax: 091/21-32-95
Poslušate nas lahko neprekinjeno 24 ur dnevno I
'V&c oddaje fiovejufc Majte/ada <^eu6al
V
In zdaj je tema, mesečina le mračno sveti in v blede obraze šepeta tišina.
In nešteto vprašanj...
...ZAKAJ Sebastjan?
Zahvala
Zaradi hude bolezni nas je v 24. letu starosti zapustil naš dragi sin in brat
SEBASTJAN CURK
Od njega smo se poslovili v sredo, 17.1.1996 na piranskem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi, sočustvovali z nami in ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: Oče , mati, sestra in ostalo sorodstvo
Športni UTRIP
Oražmova najboljša slovenska strelka
			
____________'
Strelska zveza Slovenije je petnajstič razglasila najboljše slovenske strelce.
V konkurenci strelk s puško je pomembna lovorika že četrtič zapored priromala v Portorož. Osvojila jo je 23-letna strelka prvoligaškega moštva SD Portorož, Renata Oražem. Med strelci s puško je naslov petnajstič (!) pripadel legendarnemu Rajmondu Debevcu (Olimpija).
Na sliki: Renata z očetom Zorom
Odbojka
Stubelj je prepričan v obstanek
V soboto (20.1.) se bo začel spomladanski del tudi v drugi državni odbojkarski ligi. Mlado moštvo Voley club Portorož, ki je jesenski del prvenstva končalo na devetem mestu s šestimi točkami, bo v lucijski dvorani gostilo Turbino iz Ruš. Začetek tekme je ob 15.00 uri. Trener Portorožanov Milovan Stubelj je pred nadaljevanjem prvenstva optimist. Trdno je prepričan, da bo njegovim varovancem z bojevito igro uspel obstanek v ligi. Stubljev optimizem izhaja tudi iz dejstva, da bodo Portorožani spomladi kar sedem tekem igrali na domačem parketu in le štiri na tujem.
Kegljanje
ZOTIČ OBALNI PRVAK
V začetku januarja je na ankaranskem in portoroškem kegljišču potekalo letošnje obalno posamično prvenstvo v kegljanju. Kvalifikacij seje udeležilo 36 članov Adrie (Ankaran), Mehana (Izola), Portoroža in Kopra.V zaključne boje seje uvrstilo 12 najboljših. Naslov je drugič zapovrstjo pripadel 39- letnemu članu Adrie, Franku Zotiču. Poudariti pa velja, daje imel v izdanih Kumarju in Žužku ter ankarančanu Kodarinu dostojne tekmece. Razočarani so bili portoroški privrženci kegljanja, ki so od svojih adutov Janeza Sukiča in Mileta Škrokova, pričakovali veliko več.
Vrstni red finala: 1. Zotič 1784, 2. Kumar 1769, 3. Žužek 1741, 4. KOdarin 1726, 5. Mezgec (Adria) 172G, 6. Konec (Adria) 1700, 7. Kravanja (Koper) 1674, 8. Viski) (Adria) 1670, 9.-10. Suki) (Portorož) in Umer (Adria) 1661, 11. Gorjup (Mehano) 1629, 12. Škrokov (Portorož) 1624.
Konec leta je KK Portorož na svojem kegljišču pripravil novoletni moštveni turnir. Udeležilo se ga je šest moštev. Prvo mesto pa je zasluženo pripadlo prvoligašu Proteusu iz Postojne. Drugo mesto je osvojil Mehano (Izola), tretji so bili Portorožani. Med posamezniki je bil najboljši Postojčan Založnik (882). Več kot imenitno drugo mesto pa je v hudi konkurenci pripadlo domačinu Janezu Sukiču (871).
Andrej Žnidarčič
ŠAHOVSKI SPEKTAKEL
TUDI LETOS OPEN V PORTOROŽU
Prizadevni portoroški šahovski organizator Jovo Nikoli) je povedal, da je v teh dneh izšel razpis tradicionalnega Šahovskega odprtega turnirja- Portorož '96. Turnir bo potekal od 13. do 21. marca v Palače hotelu Portorož, nagradni sklad pa znaša približno 15 tisoč nemških mark.
Turnirje nedvomno priložnost za domače šahiste, da se pomerijo s poklicnimi igralci. Na lanskem tekmovanju je piranski mojstrski kandidat Bojan Veber, sicer receptor v Hotelih Palače, remiziral partijo z zagrebškim velemojstrom Mišom Cebalom.
Dosedanji zmagovalci: 1992- Kovačevič, 1993- Levin, 1994- Cebalo, 1995-Tukmakov. Najboljša primorska in slovenska uvrstitev je drugo mesto Novogoričana Aljoše Grosaija leta 1993.
ROKOMETAŠICE M- DEGR0 JA V EVROPI?
V	soboto, 20. januarja je na sporedu prvi spomladanski krog 1. slovenske rokometne lige za ženske. Piranske rokometašice, ki so jesenski del sklenile z 10 točkami in delitvijo petega mesta (z Mlinotestom) v domači dvorani gostijo osmouvrščeno ekipo Žalca. Franc Bergant, neutrudni predsednik kluba nam je povedal, da so varovanke trenerja Aleša Filipčiča povsem nared za težko nadaljevanje prvenstva.
Moštvo praktično ni doživelo sprememb, je pa še nekaj možnosti, da bi v dresu M- Degroja, zaigrala odlična kočevska rokometašica Maja Guštin, ki je bila za M- Degro registrirana v decembrskem prestopnem roku. Težava je v tem, da po pravilih RZS vsak prestop stane 7 tisoč mark, kar bi bil zaenkrat prevelik zalogaj za piranski klub. S Kočevci se dogovarjajo o sprejemljivejši ceni. Pirančanke si veliko obetajo tudi od Slovenskega pokalnega tekmovanja. Kot je znano, so se z vrsto odličnih predstav prebile do polfinala in zdaj nestrpno čakajo na izid tekem četrtega para (Branik - Žalec) in nato na žreb.
V	piranskem taboru so prepričani, da bi se ob ugodnem žrebu lahko uvrstile v finale, saj so vse ekipe, razen Krima Electe, premagljive. Uvrstitev v finale bi ob dejstvu , da bo moštvo Krima nedvomno osvojilo tako prvenstvo,ko tudi pokal, pomenilo sodelovanje v evropskem tekmovanju pokalnih zmagovalk. Bergant je dejal, da se vse to lepo sliši, da pa se s tem ne obremenjujejo. Sodelovanje v uglednem evropskem tekmovanju bi prineslo veliko novih obveznosti, potrebo po okrepitvah in še boljši organiziranosti v klubu, kar bi zahtevalo veliko denarja. Tega pa je danes težko najti.
Ureja Andrej Žnidarčič
Veslanje
Veseli podarjenih čolnov
Veslaški klub Ueberlinger z Bodenskega jezera-Nemčija, je podaril Veslaškemu klubu Piran štiri čolne. Po posredovanju domačina Milivoja Somaca so pred nedavnim od svojih prijateljev iz Nemčije dobili dva tekmovalna skifa in dva četverca jole. Nemški! kolegi so tako na najbolj preprost in izviren način pomagali svojim kolegom iz Pirana pri katerih so že bili [ na obisku, aprila letos pa naj bi pripravili skupne treninge. Gostje si bodo ob tej priložnosti ogledali tudi lepote Primorske.
Na nedavnem obisku v Portorožu so še posebej pohvalili odlične specialitete in postrežbo v restavraciji Zlato Sidro v Portorožu. Medtem so v Veslaškem klubu Piran že usposobili podarjene čolne za treninge.
Državni prvak Aleš Lapanje nadaljuje z najboljšimi rezultati na regatah na čolnu Mavcu, ki je že v preteklosti popeljal nemške tekmovalce na regatah po svetu.
Na sliki: Skupna fotografija pred podarjenimi čolni. Aleš Lapajne pri čolnu Mavcu.
Piranski tekači odlični
Na tradicionalnem mednarodnem teku "Svetih treh Kraljev", kjer je teklo več kot 2500 tekačev iz Avstrije, Hravaške, Slovenije in Italije, so bili odlični tudi mladi tekači Športnega društva Piran. Na 5,4 km dolgi progi je med dekleti zmagala Svetlana Bajič iz Pirana. Med dečki do 17 let je bil Simon Zafred (13 let) drugi. V konkurenci najmlajših do 10 let je bil prvi Isem Veseli, drugi Timi Plahuta (oba ŠD Piran). Tudi ostali tekači Pirana so se vsi uvrstili med prvo deseterico: Šesta - Ljupka Stanimirovič, šesti- Andrej Šolič in deveti -Janez Volmajer. V točkovanju do desetega mesta med ekipami, so tekači ŠD Piran osvojili prvo mesto za kar so dobili komplet 15 trenerk.
DENNIS VAN DER MEER V SLOVENIJI
Slovitega ameriškega učitelja učiteljev tenisa sprejel tudi piranski župan Franko Fičur.
Teniški center Otočec je te dni prizorišče štiridnevnega srečanja (15.-19.1.) in izpopolnjevanja učiteljev - trenerjev tenisa. Pripravljalni tečaj za izpit USPTR-EUROPEAN HEADQUARTES, vodi Dennis Van der Meer, po rodu Nizozemec, ki že dolga leta živi v ZDA. V Južni Carolini ima svoj teniški klub.Ustanovil je Teniško univerzo katere predsednik je.
Zaradi dosežkov pri teniškem izobraževanju, zlasti zaradi uporabe edinstvenega sistematičnega načina učenja in uspehov, je postal v svetu zelo znan. Je tudi ustanovitelj in predsednik neprofitne organizacije teniških učiteljev, združenja USPTR. Napisal je številne knjige o tenisu, posnel veliko filmov o tem športu, večkrat pa je bil tudi na naslovnici znane revije TENNIS MAGAZIN. Dennis Van der Meer je tudi član ameriške zveze teniških profesionalcev. Za svoje delo in uspehe pri učenju mladih tenisačev je prejel številna laskava priznanja. Margaret Court, Manolo Bantana in mnogi drugi, so dobili momoč in nasvete prav pri temu učitelju tenisa.
Kot zanimivost naj povemo, daje bila Steffi Graff v letu 1995 poražena samo dvakrat in to prav od Dennisovih učenk Amande Coezer in Myriam de Zwart. Dennis Van der Meer je naučil igrati tenis več ljudi kot kdorkoli v zgodovini teniške igre . V svoji tridesetletni karieri je postal svetovno znan kot "The pro’s pro" - Učitelj učiteljev. Kot rečeno bo od 15.1. do 19.1.95 predaval na seminarju na Otočcu. Seminar organizira USPTR - Slovenski biro - Hari Ambrožič.
Teniškega strokovnjaka s soprogo je v nedeljo, 14. ^.95 popoldne sprejel v občinski palači tudi župan Franko Fičur.Na sprejemu so bili tudi Enes Lojo, direktor Turističnega podjetja Marina Portorož, občinski svetnik Bojan Loboda, Miran Gaspari, direktor Krka Zdravilišče Strunjan, predsednik teniškega Kluba Portorož in drugi. Teniškemu strokovnjaku so na kratko predstavili možnosti razvoja tega zanimivega športa pri nas na obali. Vesel je bil informacije, da so tudi v Portorožu igrali teniški asi svetovnega ranga. Zal v piranski občini ob 30 igriščih nimamo nobenega pokritega zato ni mogoče igrati tenis skozi vse leto.
Na koncu prijetnega pogovora mu je župan Franko Fičur izročil spominsko darilo in se zahvalil za njegov kratek obisk v Piranu.
i}&ttH)Hoiqske pouttd&h&iA <}otUič&*tt<tt\<iinki n&stteti^iinoHki inen«
Dobrodošli v Piranu in v kavarni Galerija Tartini kjer se boste zagotovo zadržali ob dobri kavici. Ponudili Vam bomo tudi sveže domače sladice: tiramisu, sadno torto, lastne pripravljene sladolede.
Kolektiv kavarne se priporoča in Vas vabi na obisk.
Akcija Primorskega utripa: Dan slovenskih štrukljev v Portorožu
Na različnih koncih Slovenije znajo pripraviti odlične domače štruklje. Nekateri so prav izvirni, pripravljeni z veliko ljubezni in potrpežljivosti ter seveda kuharskeha znanja. Na lanskem jesenskem Gostinsko turističnem zboru Slovenije v Radencih, smo imeli priložnost poskusiti kar okoli 90 vrst slovenskih domačih štrukljev in marsikoga je zamikalo, da bi si jih pripravil kar sam. Štruklji so gastronomska posebnost, ki jo lahko postavimo na praznično mizo, pogostimo svoje znance in prijatelje,so sestvani del gostinske ponudbe. V slaščičarnah, bifejih, restavracijah nam bodo ponudili morda dve, največ tri vrste štrukljev...In to je ponavadi tudi vse. Ponudimo naše izvirne jedi širokim množicam turistov v Portorožu!
Primorski utrip išče organizatorja, ki je pripravljen v glavni turistični sezoni
izpeljati odmevno gastronomsko prodajno akcijo
DAN SLOVENSKIH ŠTRUKLJEV IN ISTRSKIH SLAŠČIC PORTOROŽ '96
Sporočite nam vaš izvirni recept, ki ga bomo objavili v Primorskem utripu
Franci Jezeršek, znani kuharski mojster nam je poslal recept za sirove štruklje.
KUHANI SIROVI ŠTRUKLJI
Količina za 10 oseb
Testo: 25 dag mehke moke, 1-1,5 dl mlačne vode, eno jajce, sol, 2 dag olja ali margarina za pokapanje.
Nadev: 10 dag masla, 3 jajca, 10 dag sladkorja, 70 dag skute, rozine, 1 dl kisle smetane, 8 dag masla in 5 dag drobtin za zabelo.
Moko presejemo, dodamo sol, olje, jajce in mlačno vodo. Vse skupaj razmešamo in nato dobro pregnetemo. Iz testa naredimo hlebček, ga pomažemo z oljem in pustimo pokritega počivati pol ure. Testo položimo na pomokan prt, ga tanko razvaljamo in nato še razvlečemo. Testu porežemo robove in namažemo z nadevom. Tretjino testa pustimo brez nadeva, ga pa pokapamo z maščobo. Štrukelj zvijemo, ga položimo na vlažen in z drobtinami posut prtič, povežemo z vrvico in skuhamo v slanem kropu. Namesto prtiča lahko uporabimo tudi alufolijo, kar je še enostavnejše.
Kuhan štrukelj položimo na desko, počakamo nekaj minut, nato ga odvijemo, razrežemo in serviramo. Štruklje lahko ponudimo kot samostojno jed ali kot sladico. Običajno jih zabelimo z na maslu prepraženimi drobtinami.
Priprava nadeva: Maslo umešamo, dodamo rumenjake, polovico sladkorja in začimbe. Rahlo umešamo, dodamo pretlačeno skuto, rozine, smetano in trd sneg beljakov, med katerga smo umešali drugo polovico sladkorja. Smetano dodajamo po potrebi, da dobimo dovolj mazav nadev.
Ce pripravljamo slane štruklje, ki so lahko samostojna jed, ali priloga k mesnim je* dem, sladkor in rozine opustimo. Testo za štruklje lahko nadevamo tudi z drugimi nadevi in tako dobimo štruklje drugih imen in okusov. Nadevi so lahko sladki ali slani, ribji, mesni, zelenjavni, z drobovino itd. Štruklji so lahko jušna zakuha, kot priloga. Lahko jih kuhamo, pečemo, obarvani so lahko sezonsko. Običajno so iz vlečenega testa, lahko pa so tudi krompirjevi, kvašeni in drugi.
Pri pripravi štrukljev je potrebno nekaj potrpljenja, da bi si pridobili izkušnje. Ko obvladamo tehniko priprave testa, prične delovati domišljija, ko lahko z različnimi nadevi vedno znova presenečama naše goste, znance in prijatelje.
Naročam
Ime in priimek:
Točen naslov:
Poštna številka:

Letno naročnino (12 številk Primorskega Utripa) v višini 960 SIT bom poravnal s položnico (fizične osebe) oz. 8 dni po prejemu računa (pravne osebe).
Datum:____________________________ Podpis:_______________________
Naročilnico izpolnite In pošljite na naslov:
INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 66320 Portorož
1	i < a "	^ v ; , a- 'A_____________
W$$:-

M
V pričakovanju velikega ulova
	 		
Piranski ribiči se že pripravljajo na tradicionalni ulov cipljev v portoroškem zalivu. Sedaj opazujejo jate, ki se zbirajo in ko bo nastopil pravi trenutek bodo vrgli mreže. Načelnica Upravne enote Piran Vojka Bole Delak je pred nedavnim izdala navodilo o dovoljeni tehnologiji ulova cipljev. Na Republiškem inšpektoratu so bili namreč mnenja, da se lahko enkratni ulov cipljev opravi tudi z mrežo plivarico, vendar le v primeru, če se bodo ciplji zbrali na večji globini, sicer pa smejo jato cipljev zajeti z mrežo trato. Ulov cipljev v portoroškem zalivu bi turistični delavci lahko izkoristili kot velik praznik, vendar se žal nikoli ne zgodi kaj posebnega. No, nekaj radovednežev si ogleda zanimiv ulov in ciplje, ki se premetavajo na ploščadi, nekaj vrečk bo za prijatelje, sicer pa se odkup vrši v ribarnicah, pa tudi italijanski kupci ne stojijo ob strani, saj veljajo portoroški ciplji kot zelo okusna riba. Kolikšen bo letošnji plen?	•
	
Franc Ohnjec odhaja iz turizma
la :::" ‘ v
Franc Ohnjec, uspešen direktor portoroškega gostinskega podjetja Hoteli Riviera (Hoteli morje), se je odločil za odhod iz gostinstva, kjer je delal in ustvarjal kar nekaj let. Pred nedavnim je v podjetju dal odpoved, tam pa že vneto iščejo ustrezno nadomestilo.
Bilje direktor Hotelov Triglav v Kopru, nato nekaj časa v Drogi, sedaj pa je že skoraj drugi mandat v Hotelih Riviera. Aktiven je bil v OKTPS, kar nekaj časa pa je bil tudi predsednik UO Igralnice Casino'.
Hoteli Riviera Portorož je firma v stoodstotni družbeni lasti. So v končni fazi lastniškega in statusnega preoblikovanja ter v pričakovanju drugega soglasja Agencije za privatizacijo, zato je njegov odhod toliko bolj nerazumljiv. Nekateri ga povezujejo z lanskim poskusom prenosa dela poslovnega sklada (družbenega kapitala) Hotelov Riviera (300 milijonov SIT) na HIT- Invest d.o.o. Nova Gorica, kar naj bi bila podlaga za nadaljnji razvoj in lastninjenje...
Delavski svet podjetja Hoteli Riviera je na svoji izredni seji 9. septembra lani pooblastil direktorja Franca Ohnjeca, da podpiše ustrezni sporazum, vendar , kot kaže, zaradi nekaterih težav, ta tako imenovani finančni transfer ni bil uresničen. Franc Ohnjec se bo zaposlil v Splošni banki Koper, kjer ga čaka izpraznjeno mesto pomočnika direktorja.
Izšel je skupni regiski cenik za individualne goste
Prva publikacija z novo slovensko celostno podobo turizma

V založništvu Protoura, gospodarskega interesnega združenja (g.i.z.) iz Portoroža, je prejšnji teden izšel prvi skupni cenik gostinsko- turističnih storitev za individualne goste za leto 1996. To je ena prvih publikacij v Sloveniji, ki jo odlikuje nov znak celostne podobe turizma Slovenije.
Cenik je izšel v štirih jezikih na 28 straneh formata A5 v nakladi 25 tisoč izvodov. Cene so izražene v DEM. Zanimivo je, da letos poleg članic Protoura Portorož, objavlja svoje cene v skupnem ceniku tudi 25 nečlanic. Poleg cen osnovnih storitev (prenočišča, privezi itd.) je v ceniku tudi nekaj osnovnih informacij o regiji, marini, letališču, Škocjanskih jamah itd.
Brezplačno publikacijo bodo poslali turističnim informativnim pisarnam v Sloveniji, mejnim prehodom, gospodarskim predstavništvom v tujini, nekaj jih bodo razdelili na sejmih, določeno število pa prejmejo oglaševalci oz. tisti, ki so omogočili izdajo skupnega cenika, je povedal predstavnik Protoura Zoran Kozjak.
COMMERCE
Trgovino in grafične storitve
BIRO COMMERCE d.o.o.
Trgovina in grafične storitve - TISKARNA BELI KRIŽ Belokriška 56 a 66320 Portorož - Tel.& fax: 066/ 76'072
Smo edina tiskarna v piranski občini 's sedežem na Belem križu
Obiščite nas, ali nas pokličite po telefonu: 066/ 76'072 BIRO COMMERCE d.o.o.

MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinovlč
Sončno nabrežje 14
66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211
STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI
PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA
Obsolutni šampion
Tale muc (na sliki) je na razstavi mačk , ki jo je konec novembra lani v Osnovni šoli Lucija organiziralo Felinološko društvo Kamnik, pritegnil največ pozornosti obiskovalcev. Kako ne bi, saj ga lastnica Tatjana Brce Matjašič iz Radovljice, ki je sicer tudi mednarodni sodnik za dolgodlake pasme, komaj držala na rokah. Tor Grates Hits ( tako mu je ime) je norveška gozdna mačka, samec, pripeljan pa je bil z Danskega.
Star je tri leta, doslej pa mu je že uspelo poseči po najvišjih naslovih v svoji pasmi.
Egiptovski Faraoni so menili, da mačke prinašajo srečo. Zato so jih nekoč mumificirali in so dobile prava množična svoja grobišča. Nekateri so prepričani, da mačka pomirja in njeno delovanje vpliva celo na znižanje srčnega impulza. Bistveno pa je, pravi lastnica tega 8-kilogramskega norveškega lepotca, da zanje najlepše skrbimo, jim dajemo hrano, peljemo na ceplenje... Na Obali so nekoč že imeli svoj klub. " Dajem pobudo, da bi ustanovili svojo felinološko društvo", nam je na razstavi povedala gospa Tatjana.
Foto: FK- Informa
Kitajska restavracija v GH Metropol: Nova ekipa, novo ime, stari problemi
Pred nedavnim je iz kitajske restavracije CHINA TOWN odšla stara ekipa kuharskih mojstrov in strežnega osebja.
Prišla je petčlanska: mana-ger, 2 kuharja in dve natakarici, ki si prizadevajo pritegniti nekoliko več gostov. Vodja ekipe Ken Yue Kwong iz kitajske province CANTON, je deloval že tudi v Avstraliji in na Floridi (ZDA) od junija 1995 pa vodi kitajsko restavracijo v Grand hotelu Metropol, ki je s prihodom nove ekipe dobila tudi novo ime: FOO GWAI. Osebje je zelo prijazno in ustreljivo, gastronomske posebnosti kitajske kuhinje niso niti tako drage kot bi sprva lahko pomislili, zato je težko razumeti zakaj ni gneče, kot bi si jo takšen lokal zaslužil.
V	Berlin z novim sloganom
Slovenija se bo na letošnji svetovni turistični borzi (ITB) v Berlinu (9.-13. marec) prvič predstavila z novo celostno podobo in novim sloganom: 'Slovenija, zeleni košček Evrope". Lani manj tujcev.
Turistični menedžerji sedaj že dobivajo prve bolj zaokrožene in pregledne podatke o uspehih oziroma neuspehih lanske turistične sezone in seveda že krožijo po Evropi s ponudbami v kovčku. Skupni imenovalec bo verjeto ta, da so bila pričakovnaja preoptimistična, napovedi niso temeljile na realni oceni stanja, vmes pa so prišle še nekatere nepričakovane težave.Rezultat: slab končni izkupiček. Nekatere bodo v to prepričale tudi rdeče številke.
LANI MANJ TUJCEV
Relativno skromni, bolje rečeno kratki glavni turistični sezoni, se je pridružil še katastrofalen november. Podatkov za december še ni, očitno pa je, da se glavne stvari ( vsaj na obali) dogajajo od junija do septembra, zato ni pričakovati bistvenih sprememb. Po podatkih Statičnega urada R Slovenije smo v naši republiki v enajstih mesecih 1995, našteli 5.595.259 vseh prenočitev, torej nič več kot v enakem času leta 1994. Do konca novembra lani je bilo v Sloveniji za dva odstotka več prenočitev domačih gostov, medtem ko je prvič za 2 odstotka zdrknilo število tujih prenočitev (Indeks 98). V strukturi vseh prenočitev predstvaljajo prenočitve tujih gostov 41,%.
V	obmorskih krajih smo do novembra lani zabeležili za 5 odstotkov več prenočitev kot v enajstih mesecih 1994.Prenočitev domačih gostov je bilo za 12 odstotkov več, prenočitev tujih gostov pa kar za 6 odstotkov manj. V mondenem Portorožu je bilo za 6 odstotkov manj vseh prenočitev. Indeks domači:94, Indeks tuji: 95. V Izoli so zabeležili za 10 odstotkov več skupnih prenočitev, v mestu Piran pa gre po statističnih podatkih za pravo prenočitveno katastrofo: Skupni indeks 64.Prenočitev tujih gostov pa je bilo kar za 66 odstotkov manj.
Če ne bi bilo menjalniških deviz, bi morali napovedati tudi veliko bolj srokomen devizni priliv od turizma.Kdo lahko jamči, da menjalec beleži vse tujce, ki menjajo denar? Lanski devizni priliv od turizma ocenjujejo namreč skoraj na okroglo milijardo. Tudi v letu 1996 žal po nekaterih ocenah ni pričakovati deroče reke turistov v zeleno Slovenijo. Pravi čas torej za strateško preusmeritev ponudbe individualnemu, pa čeprav nekoliko nezanesljivemu turistu. Lanski slabši obisk tujih gostov ob neatraktivni ponudbi pač ne more biti porok za hitro vzpenjanje našega turizma, vendar pa lahko veljajo splošne ocene, da bo turistično leto 1996 boljše od laškega. Boljši obisk si obetajo tudi v hrvaški Istri in v Dalmaciji,kjer so turistični delavci izčrpali vse svoje rezerve in obubožali. Večji obisk v Istri je dober znak tudi za Portorož. Le 3 odstotke zaposlenih V gostinsko- turistični dejavnosti je bilo oktobra lani uradno zaposlenih 15.125 delavcev ali 3,41% vseh delavcev v gospodarstvu Slovenije. Ti in mnogi sezonski delavci, sedaj z velikim upanjem gledajo v prihodnost in pričakujejo, da se bo v letošnjem letu na področju turizma vendarle nekaj spreobrnilo na bolje. Slovenska turistična ponudba naj bi bila končno v fazi nove organiziranosti" od spodaj navzgor" in delitve nalog na področju promocije. Kar pač ne bo rešeno z dogovori, bodo uredili s predpisi, odloki.
'l&Sloveniia
■BMpHr Tbegrcen piccc ofEurope w
Še tako lepo zveneč slogan, okrašen z rož'cami,ne more pripeljati gostov, če za tem ne stoji konkretna, zanimiva in uporabna turistična ponudba. Berlinska turistična borza bo torej spet priložnost za oceno kje smo in kako kako visoko "kotira" Slovenija.
SVETOVANJE IN POSREDOVANJE
l-lDATA
Seča 194 a - Lucija, 66320 Portorož Tel.: 066/70-623, 70-624 M.tel.: 06 09 / 631488, Fax.: 066 / 71-295
\'rocJr;joic? uH	/ožilo?
Frlhroiillc f.l c o c,
Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila.
m fg |
GOSTINSKO TURISTIČNO PODJETJE D.O.O. PORTOROŽ UKMARJEVA 18., 66320 PORTOROŽ TEL./FAK.: 066/70-916
REKLAMIRANJE NA SVETLOBNEM DISPLATU POSREDOVANJE PRI PRODAJI RAZEN NEPREMIČNIN
GNOMA PORTOROŽ
Neodvisni, nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva
tva	i |
primorski uTr'p
Ustanovitelj in izdajatelj:
kfmwsi
Tržno Komuniciran|e m informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax.: 066/70-185
Opr. prial.it. 40-4/93 Rep. uprava za družbene prihodke izpostavo Piran / Franc Krajnc s.p. ZR it.: 51400 - 620 - 63 - 051202111 - 6502/85 SB Koper Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc
Naslov uredniitva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 66320 Portorož, Tel./Fax.:
066/70-185 ča:
Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefana lusa, Janez De Reggi, Nino Spinelli
Elektronska obdelava in prelom: GRAFFIT Line Izola d.o.o.
Tisk: Tiskarna Vek Koper
List izhaja mesečno, cena za izvod je 70 SIT
Po mnenju Urada za informiranje it. 4/3 - 12-889/93 - 23/288 je časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife it. 3 tarife proetnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.