Štev 33.
Cena edne številke dinar
17. augusta 1924. Leto XI.
Poštnina v gotovčini plačana.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M List vsaki mesec. Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din,, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Dr. Fr. Ivanoczy. Desetletni spomin smrti.
Bio je sin Slovenske matere. V lepom goričkom kraji je dihao čisti gorski zrak i ž njim slovenski düh; opazovao je lepoto svoje domačije, čüo donéči glas domače sloveske pesmi, govorice i vse to je zbüdijo v njem ljübezen do grüde, na šteroj je raseo, do naroda, ki gaje rodio, do jezika, na Šteroga ga je navčila mati i sploh do vsega, ka je bilo slovensko i ka ga je obdajalo.
Komaj je malo odrasteo, se je podao na Madjarsko v šole. Tü njemi je pretila nevarnost, da njemi stirajo iz srca ljübezen, štero je gojio do naroda. Toda to se je ne zgodilo. Pri vnogih se je posrečilo to dosegnoti, pri njem ne. Njegovo srce je ostalo stanovitno i ga je nav-dajao mladosti ogen i ljübezen tüdi te, gda je zapüsto šole. Ta ljübezen ga je gnala nazaj v domači kraj, med brate, med slovenski narod i gaje tam držala do smrti.
Za njegovoga časa je bio Zatirani naš narod. Vzeti so njemi šteli materni jezik i njemi vsiliti madjarskega. To je Ivanoczyja prisilno, da je začno boj, velki boj z madjarskov vladov za pravice »vogrskih Slovencov" i te boj je bojüvao do svoje smrti. Svojemi naredi je posveto vse moči. včio ga je ž živov rečjov i s svojimi spisi.
Leta 1913. so ga položili v hladno zemlo, da si tam odpočije i čaka na plačilo za delo, štero je zvršo na zemli. Vmro je, a njegov spomin žive. Zapisan je v hvaležnih srcaj naroda, za šteroga je delao i šteri je zdaj sloboden.
Ja, hvaležni njemi smo za vse i ravno ta Hvaležnost nas žene, da 17. augusta pohitlmo k Sv. Bedeniki, gde počivajo njegovi zemelski o-s'aoki i dá na njegovom grobi pošlemo par vročih zdihlajov za njegovov düšov k Tistomi, šteri je njegov Gospod i Gospod nas vseh.
Prekmurci, sinovi male naše kraji/ie, vsi ste vabieni! Pridite, da nas bo mogočna četa i da zagrmi glas naše pesmi 1
Deški den v Maribori.
Preci naglo se nam bliža. Ravnotak se nam je bližao dekliški, šteri je zdaj že za nami. Na toga je šlo iz Prekmurja okoli 200 deklic i žen. Mogoče šče tüdi več. Dečki, mi ne smemo zaostali. Nas mora biti šče vnogo več, inači se nam bodo deklice smejale. Nas mora biti šče vekša četa. Deški den je za vse, zato se naj ništerni ne zgovarja, da njega ne trbe tam. Prekmurski Orli se morajo pokazati, ravnotak ognjegasci v. svojih Uniforma]', pa tüdi drügi dečki, šteri so ne v nikšem drűštvi. Najlepše bi
bilo, či bi vsi šli. Pa ne samo dečki, nego tüdi Oženjeni. Ka bi lehko bili ponosni, či bi na 23. in 24. augusta kakših 500 korakalo po mariborskih uficaj. Kak začüdeno bi nas gledali i se spitavali, što smo. To bi bio ponos celoga Prekmurja,
Izkaznice za polovično vožnjo i drüge ugodnosti se dobijo na župníjskih uradaj. Dosta jih ma tüdi .Uredništvo Novin." Košta 6 dinarov. Meti jo mora vsakši, tüdi tisti, šteri šče peški iti. Šteri izkaznice indri ne dobi, se naj zglasi pri »Uredništvi Novin". To pa naj včini vsaki kak najprle, zato ka či izkaznice sfalijo, da lehko več naročimo.
Program smo objavili že v zadnjoj številki Novin, zato ga zdaj ne bomo pa objavlali.
Što je le količkaj mogoči, naj se Deškoga dneva udeleži. Tam bo čüo telko lepoga i hasnovitoga, da njemi za nikše trüde, štere bo more biti meo, ne bo Žao.
Odgovori na ugovore.
Ugovor: Sam čüo praviti, ka se dijaki v takšem domi pokvarijo, namesto ka bi se poboušaii.
Odgovor: Či takše vzgojne domove vodijo posvetni lüdje, šteri to delajo za plačo, kak dela za plačo financar, žandar i drügi, se navadno malo brigajo za vzgojo srca. Zato je pa ne čüdno, či je med dijaki ne vse v redi. Či so pa vzgojiteli skrbni, nesebični, (da ne iščejo svojega dobička), potem je vse dobro. Da se pa tüdi med njihovimi dijaki najdejo pleve, je vse mogoče.
Ugovor: Za dijake je bole Zdravo, či so prosti, ne pa zmerom tak notri zapreti, vej so že v šoli več vör tak.
Odgovor: Gori povedano je sveta istina. Mladi Človek se more dosta gibati pod milim nebom, či si šče zdravje občuvati pa svoje gibč-no telo vtrditi. Nego za to pa ne sme zapravlati več časa kak je potrebno. Čas je zlat, posebno za dijaka. Dobro vrejeni vzgojni dom pa ma svoje modre regule, štere skrbijo za dijakövo düšo ino telo.
Vse inači se pa navadno zgodi, či je dijak sam gospodar svojega prostoga časa. Včenje je težko breme. Mladi človek je pa tak, ka se brani vsakšega trüda, šteri je količkaj proti njegovoj prostosti.
Zato komaj Čaka, da mine šola. Ka dela po šoli? Dostakrat si dovoli preveč prostosti. Zapravla zlati čas. To je največkrát krivo, ka drügi den v šoli nikaj ne ve. Či se to večkrat zgodi, te na konci leta dobi slabo svedočanstvo ali celo more oonavlati celi razred. Kak Žalostne so počitnice takšega dijaka 1
Ugovor: To je ne pravično, ka bi samo katoličanski dijaki meli svoj dom, evangeličanski pa ne.
Pri grobu slavnoga moža.*)
Kaj to je danes tu pri nas, tu v našem skritem kraju?
Zakaj svečano to razpoloženje, odkod ta množica in to vrvenje?
To zate je, naš jasni vzor! To tebi gre, jeklen značaj! To tebi, velemož! To zate je, naš oče, dobrotnik, naš prijatelj! To tebi, celimož . . . . .
Do dna si spil trpljenja čašo, pa le zato,
ker ljubil si Boga in vero, ker ljubil si resnico, ker ljubil si slovenski rod . . .
Za te je bilo srce tvoje, za te si dal življenje svoje.
Pokriva grob ti nežno cvetje, ovijajo ga venci zali,
 odmeva daleč srčno petje.
To tebi vse, to zate je, prekmurski „Slomšek“ naš.
Ob grobu tvojem sklonjeni stojimo, navdaja dušo nam bolest; ob vzoru takem kar strmimo, bo mogel kdo za tabo?
Mi mladi rod, kar tu nas je, prisegamo ob tvojem grobu:
Za tabo hočemo, po stezi tvojega življenja, ob svitu tvoje jasne zvezde, naprej, za vzvišen ideal, naprej, za vero, dom, Boga!
Radoslav.
*) Dr. Franc Ivanoczyja.
NEDELA.
Po Ris. X. Evang. sv. Lukača XVIII. 9—14. Molitev farizeuša i publikanoša. Gizdáv covo molitev je Bog zavrgo i niti njegovih darov ne sprejeo, poniznoga grešnika je pa napuno s svojov miliščov. Če ljübimo svoje bližnje, posebno siromaške, proste, te smo ponizni do njih i postanemo tak deönicje kak publikanuš v obilnosti božega blagoslova. Ljübimo naše male bližnje, siromaške dijake.
Ljübézen do bližnjega.*)
Če premišlüjem, Odked je na sveti telko ogrizavanja — pregrehe, štera pripovedava od
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah,
II. Boj.
Rimlanko je obdao strah i takše dejanje se njoj je protivno, da je skoro omedlela. Odgovorila je: Veličanstvo, bojim se, da je že kesno!"
„Zakaj prekesno?"
Pri toj reči je pogledao v pisanje i kak blisk se njemi zasveti. ,,Ka vl ste znali, da je Sebeščan krščenik i da je ešče živ? Ste ví tüdi krščenica?"
Odgovorila je: „Ne“.
Zakaj bi njoj skoro ta reč v grli ostala ? O Fabiola, den milosti ti naskori pride!
»Težko mi je" pravi „ali smem malo vkraj."
,0 smete, smete 1 Pa pri toj priliki se vam ešče zahvalüjem za lepi prstan, šteroga ste mi poslali. Dao sem ga vašoj prejšnjoj sužnji. Čarnoj roki se bo bole šikao, kak mojoj. Zdravi I"
Casar je gučao istino. Zadnji vdarec po glavi je bio smrten. Sebeščan je bio tam, kam si je Želeo (v nebesaj.) Z dvojnov palmóv je prijao dvojno korono. Kak sramotna smrt pred svetom: pobit kak zverina, med tem se je casar veselo smejao.
Zapovedao je, da tela naj ne vržejo v Ti-bero, niti na kakše gnojišče, nego v smradotck (konal), kam se steka vsa nesnaga celoga varaša, da tam zagnije i da ga krščeniki ne najdejo. To se je tüdi zgodilo. Sv. listine nam pripovedavajo, da se je Sebeščan ponoči prikazao po-böžnoj Lucini i njoj je povedao, gde je njegovo telo. Poiskali so je i so slovesno pokopali sv. ostanke tam, gde še zdaj stoji cerkev, posvečena njegovomi spomini.
Razsodni elén; prvi táo.
V živlenji vsakoga človeka se nahaja kakši den, šteri je posebno imeniten za celo njegovo živlenje, posebno za nadalno živlenje i to je takzvani .razsodni den", šteri večkrat spremeni vse dni prešnjega življenja. Ravno takše je živlenje celih narodov, vseh ljüdstev; tak n. pr. dnevi
znamenitih bitk, ali vojsk, šteri scela spreobrnejo usode lüstva. — Tüdi narodje ‘imajo svój razsodni den. Ravnotak vsaki posamezni človek ma svoj razsodni, Odločilni den, bodi sirmak ali bogatec: Ednomi so volitve stana glavno; drugomi spreobrnenje i tak dale!
I Fabiola? Ali jo je ne vse gnalo do raz-sodnoga; Odločilnoga dnéva? Casar i robinja, oča i gost, dobri i hüdobni, verni i neverni, bogato i sirmaško; kak živlenje tak smrt, veselje i skrb, vučenost i preprostost, tihota i pogučavanje. — Vse jo je, i vsako po svojem gnalo i sililo do edne i iste poti. Ka smo prle popisali, toga se spomina sv. Mati cerkev 20. prosinca, če pogledamo naslednji den v kalendar!, bomo vidili, da bo gvüšno pomembni den za našo povest.
Od casara je Šla Fabiola k Ireni, gde je našla vse v žalosti; pa denok je občütila, da je razloček med njenov žalostjov i med žalovanjom onih pri Ireni I
(Dale.)
2
NOVINE
17. augusta 1924.
bližnjega izmišlene, ali povečavle njegove istinske slabosti — se mi vidi, da od tam, ár od življenja i djanja bližnjega telkokrat predrzno Sodimo. Kak najme v mišlenji od bližnjega Sodimo, tak od njega tüdi gučimo. Teda ne da bi hüdobno lagali od bližnjega — istina tüdi to se dogaja, a takša Hüdobija je znan le bole redka —, nego krivo soditi bližnjega smo tak jako pripravleni, da se po rečaj sv. Janeza Klimaka vidi, kak da bi hüdi düh na sveti ne meo drügoga posla, nego ljüdi sküšavatf, da sami greh delajo, ali pa sküšavati jih, da na bližnjem samo greh vidijo. Ja, kriva, predrzna sodba 1 Što se pregreši ž njov ? Sodba je ne dvom i ne sum. Več je nego oboje. Dvom je negvüšnost düše, ali je n. pr. djanje bližnjega. Razum na niedno stran ne pritrdi, nego je neödločenL Sum je malo pritrjü-vanje v to, da je djanje bližnjega slabo. Sodba pa je odločna miseo:
Glasi.
Slovenska Krajina.
Osebna vest. Dr. Josip Muster, prle o-krožni i zobozdravnik v Križevcaj, se je preselo v Mursko Soboto i ordinera dnevno v hiši g. Jeriča (blüzi Peterkove gostilne, Modni salon I. štok).
Štiridesetletnico svojega obstoja so dnesteden obslüžavali ognjegasci v M. Soboti. Predpoldnom so meli sv. mešo i slavnostno zborüvanje, šteroga so se vdeležila tüdi sosedna drüštva.
Vučkic Juliani, siroti brez noge, v M. Soboti je odnešeno vö z lade 50 dinarov. — V dnešnjem časi so več niti sirote ne varne pred tovaji.
Büček Josip, cestar pri okrožnom gradbenom oddelki v M. Soboti, seje pri preisküvanji mosta v Rogačevcaj poškalo z mosta i spadno z mosta v jarek. Potro si je levo roko. Dali so ga v špitao v M. Soboto.
Nekše vrste Orjunske navade se širijo tüdi v Prekmurji. Tü pa tam se najmre dogaja, da dečki smešijo merno mimoidoče ljüdi, zvečer pa — namesto da bi molili i šli spat — po vesi kričijo i mečejo ednomi pa drügomi kamenje pred dveri. Toga nelepoga dela so krivi tüdi stariši, šteri püstijo svojo deco, da ponoči vandrajo i s kričanjom motijo speče ljüdi.
Gda se biciklin krav zboji. Ne je čüdno, či se krava zboji biciklina, čüdno pa je, či se te zboji krav. Čüdno je, zgodi se pa le včasi. Pred kratkim se je zgodilo. Mimo je šlo šest krav, biciklin se je zosagao, začno se pa ta sejati, se je zaleto v telegravsko soho i je vrgeo svojega gospodara del. Velke nesreče 'je ne bilo. Soba je otala cela, biciklin tüdi, gospodar pa se je celo smejao i pravo, da niti ne ve, kak je doli prišeo, tak naglo se je vse godilo.
Na martinišče so dali i nabrali; Jančarič Mikloš nabrao v Noršincih Din. 69 par 50, Ciglar Leopold v Korovcih nabrao Din. 80, Hranilnica i posojilnica v Črensovcih sta dali 1400 Din. Lebar Štefan z Nedelice 10 Din. Lepo ide naprej delo. Občine Bakovci, Krog, Dokležovje, Satahovci i Črnci so z veseljom gorizele, ka do vozile pesik i šoder. Prosimo samo, da bi se ešče bole kcoj držali. Zdaj do košnje je ležej, pa pot je dobra. Na sprotoletje bomo včasi nücali jako dosta pesika pa šodra. Moremo vse že to jesen spraviti.
Vse nabiratele za Martinišče prosimo, naj ne pozabijo iti vsaki mesec k tistim, šteri so se tak vpisali, ka dajo vsaki mesec. Tudi k drügim
naj idejo. V te cio pa tüdi morejo vsako priliko ponücati, ka resan kak največ naberejo. Gdešte pride guč od Martinišča, lejko na to obrnete pogovor, ka jim priporočata, naj pomagajo. Na kakše protivne guče ali norčevanje pa nikaj ne dajte.
Požar. Ogen v Krogi. 8. augusta ob 3. vöri popoldne se je vüžgao v občini Krogi, blüzi Murske Sobote marof grofice Batthyany, ki stanüje na Tišini. Vleko je pa dolnji veter na bližnje kmečke hrambe i v par minutah jih je bilo včasi pet pod ognjom. Bejek Antona, župa-nóve štale i škegen, Gombocova vsa mala hram-bica, Kovačičov i Mencigarov Škegen. Pri velkoj nesreči smo imeli to srečo, da je ne severni veter potegno; te bi nad sto hiž zgorelo. Bog nas je čuvao i sveti Florian. Škoda je itak pri tom ogromna. Prosimo zato vse dobre lüdi v okolici naj pomagajo pogorelcom, posebno onim sirömakom, ki so stanovali na marofi, ar je tistim skoro vse zgorelo. Priporočamo pa, naj Prosilci imajo županske izkaznice, ar so že večkrat drügi norili lüdi.
Država.
Mlada tolvajska drüžba. V Zagrebi so prišli na sled tolvajskoj drüžbi, štero je vodo petnajst leten šmrklavec. Drüžba je zvršila nešteo tolvajij ne samo v Zagrebi, nego tüdi v bližnjoj 1 dalnoj okolici. Policija ma zdaj večino grešnikov v rokaj.
Časi se spreminjajo. Pod prejšnjov vladov so različni gospodje zaplenüvali liste, ki so jim tű pa tam povedali v obraz bridko istino, štera je to gospode pekla. Drügi listi pa so smeli izhajati, či tüdi so blatili vse, ka je sveto. Zdaj je inači. Tüdi te je zadela zdaj kaštiga. Zaplenjen! i kaštigani je tüdi belgrajski »Balkan", šteri je pisao i piše tak grdo, kak se za ednoga Jugoslovana ne spodobi. Te list je meo pod prejšnjov vladov celo razne podpore.
Svet.
Na rižinom zrni 110 reči. Nekši Egipčan je napisao na rižino zrno 110 reči, to je celi govor egiptovskoga krala, šteroga je držao, kda je stopo na prestol. To so morale biti v istini male litere.
Nenavadno zdravilo proti kajenji. Voditeo grških republikancov drži vsigdar, gda je sam, v roki nekše brojalnice. Gda ga napadne žela po kajenji, začne brojiti zrna na brojalnicaj i šte, dokeč ne vtolaži žele po duhani. To se je navčo od Törkov.
Najbogatejši Hrvat na sveti. Rüdar Dubravčič je v amerikanskoj državi Boliviji odkrio jako bogato ležišče rüde, za štero jemi Amerikanci ponüvlejo 3 miljarde dinarov.
Prekmurski dijak.
Dne. 22. avgusta — pred Fantovskim dnevom — se vrši v Mariboru v dvorani ,,Zadruž-ne gosp. banke" zborovanje slovenskega katoliškega dijaštva. Govorilo se bo o smernicah novega življenja, zasidranega na verski podlagi. Predavali bodo prvovrstni govorniki.
Vsak dijak, ki ga ne ovirajo kake zapreke, se naj Zborovanja udeleži.
Izkaznice za polovično vožnjo i druge ugodnosti so iste, kakor za Fantovski dan.
MALI OGLASI
Dr. Josip Muster, zdravnik i zobozdravnik, ordinera dnevno v hiši g. Jeriča (blüzi Peterkove gostilne, Modni salon I. štok.)
Umetni mlin i žaga na stalnoj vodi na dve turbini na 40 HP se oda polovica ali tüdi celi. Zglasiti se trbe pri Štefani Kumparič na Razkriži p. Štrigova Medjimurje.
SLOVENSKA BANKA D. D.
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
FABRIKA MAŠINOV I LIVARNICA D. D.
V LJUBLJANI.
Livarnica zvonov iz brunca.
Nastavlena 1767.
Najbogše blago.
Krasni glasi. Hitro zgotovijo. Nizke cene.
Naročite naš cenik!
Najvekša i najstarejša domača
LIVARNICA ZVONOV.
Naročite naš cenik!
Hazai hajóval
Hazai kikötöböl
Délamerikába.
A „VESNA“ d. d. hazai hajóstársaság e hó 14-én kezdi állandó
hajójáratait Délamerikába és pedig Brazilia, Argentina és Uruguayba.
Az első hajó az „Ammiraglio Bettolo“ e hó 14-én indul Sušakról.
Közelebbi felvilágositást ád BADER ALFRÉD Dolnja Lendaván a „VESNA“ d. d.
Prekmurjei és Medjimurjei megbizottja.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.