J. BERNOT: Nadzorstvo mešcaoskih šol. V soboto, dne 5. t. m. je zftoroval celjski odsek društva učit. mešč. šol v Sloveniji. Na tem zborovanju sem predlagal resolucije, kako naj bi bilo urejeno nadzorstvo meščanskih šol. Moja izvajanja so bila sprejeta i odobravanjem, izrečena je bila obeneni želja, da objavim recolucije z utemeljevanjem v »Tovarišu«. Moja izvajanja: Pred-lagajo, naj iinamo za vsako skupino nadzornika in poleg teh treh še ene-?.a višjega šolskega nadzornika; torej štlri. Toliko nadzornikov ne potrebujemo. Nadzor je potreben, a če ga je preveč, lomi polet. Pctrebujemo pač čisto nekaj drugega. Danes ko imamo pretežno večmo učiteljstva. ki §e nima preveč izkušenj na meščanski šoli, danes ko šcle ustvarjamo meščansko šolo takorekoč iz nič, potrebnjemo pač nujno voditelje, ki bi kot strokovnjaki vodili duševno delo v posameznih skupinali. Vodili pravim, ne nadzorovali. Kakor hitro namrec nadzorujejo, so že prisiljeni, da gledajo na \se mogoče, da ocenjujejo; hote ali nehote postanejo žrtev pisamiškega deia. Ubit jim je čas za najvažnejšo nalogo: za vodstvo duševne.cra dela. Da se jih obvaruje tega, se Jlm mora odvzeti vse pisarniško delo ter tudl najhujšo m6ro: ocenjevanje. Kot takl se '.odo laliko posvetili res popolnoma samo delu v svoji skupini, obvladali bodo lahko vse mcderne struje v svoji panogi, seznanjali z njirni učiteljstvo, vodili splošen pregled o uspehih nosameznih metod, o aporabnosti posameznih stremljenj in struj, organizirali nisanje učnih knjig, organizirali uvedbn novih učil itd. Logično bi ne smeli biti odvisni v svojem delovanju od višjega šoiskega sveta, ki je predvsem upravna oblast. smpak odgovorni bi naj bili za svoje delo le najvišji šolskoznanstveni korporaciji v pokrajini, ki more biti edino profesorski kolegij višje pedagoške šole. Pepričan sem, da bi tak instruktot kot edino zastopnik moderne šolske znanosti brez vsakega uradnega sijaja princscl v vsako šolo s svojim prihodont zlato solnce, ki bi ogrelo vsakega učitelja ter ga dvigalo vedno višje. Le nriznajmo: črka je mrtva. In če tudi čftam vedno poročila. kakšna stremljenja so dmgod. C-e izvem o novih strujah, novih zahtevah — in tudi to izvedeti je tem težje. v čim manjšem kraju živim — je vse kaj drugega. če moreifi d tem tudi slišati iz ust strckovnjaka, in tembolj nekaj drugega. če ra strokovnjak ni moj uradni predstojnik. ki mora nekaj pove- dati zaradi svojega sijaja. ainpak strokovnjak, ki ga vodi sanio ista želja kakc mene: kuiturni razvoj našega roda po- j tom visoko razvite moderne šole. Tudi predmeti izven strok. skmpin potrebujejo podobno vodstvo. Priznamo n. pr. potrebo telovadbe, uvedli so v najboljšem nainenu sokolski sestav, toda priznajmo, da je v ogromnom delu samo Še — na papirju. Treba je še žive besede, doslednega strokovnjaškega vodstva, ki s pomočjo učiteljstva pretvarja besede v meso. Isto je glcde žen. roč. del, gospodinjstva. Kaj pomagajo vse lepe besede, vse moderne zahteve, če nitna učiteljstvo res enotnega vodstva, ki ga doslcdno dejansko podipira. Velikokrat spoznamo novo idejo. uavdušimo se zanjo, a če snio sc morebiti že nekoliko »privadiii« in utrdili »lastne nazore«. so vse nove reči kmalu pozabljene in »gaiamo« dalje. Pravo, moderno naipredovanje je zato zelo otežkočeno. Napredujemo res, a ta napredek je, rekel bi, samo nekaka rezultanta mladlh, svežih sil, prepojenih z novimi idejami, ki jih vsako leto pošlje učiteljišče med naše vrste in ogromno silo v starih metodah »utrjenega« učiteljstva. Ali bi ne bilo potrebno okrepni prvo z doslednim stikom z našim najvišjim pedaKoškim zavodom? Mislim. da bi po takeni modernem načinu kmalu spravili svojo meščansku šolo na višino, ki bi bila. če že ne višja, pa vsaj taka. kakor je pri narodih. ki so sedaj še pred nami. Funkcije nadzorstva. ki sem jih prf ¦nstruktorjih izločil, so pa gotovo tudl potrebnc. Te naj bi pa bile za celo Slovenijo združene v eni osebi. Ta uraduj zato pri Višjem šolskem svetu. Je torej strokovni uradnik, ki je podrejen Višjemu šolskemu svetu. Ker se mu ni treba pečati «} pedagoškimi vprašanji, se bo tem intenzivneje mogel pečati z zunanjim razvojem šole. S teni načinom bi se tudi izdatkt za nadzorstvo ne povečali preveč. Že danes imanio štiri funkcijonarje, ki so zaposleni '/. nadzorništvom meščanskih šol. Po tern načrtu bi bili trije instruktorji ter en nadzornik. Ker bi se ti posvetili izključno itieščanski šoli, bi bila obremenitev državnega proračuna nialenkostna. sicer res nekoliko večja. toda ali je modernemu in zavednemu rodu sploh mogoče štediti pri šolstvu? Izrecno odklanjam tudi možnost, da fci instruktor mogel poleg vsega aktlvno še poučevati. idejalno bi to bilo, res, a kakor si predstavljam instruktorjevo delo, zahteva to celega moža. Zato predlagam sledeče resolucije: I. Za vse meščanske šole v Slovenljl naj se irnenuje na predlog učiteljstva za vsako strokovno skupino po en instruktor. ki v stalnem stiku z učiteljstvom vodi duševno delo in razvoj v svoji skupini po načelih in težnjah moderne dobe. O posameznem učitelju uradno ne podaja nofcene sodbe. Za svoje delovanje je odgovoren koiegiju pedagoške višje šole. Biti mora meščansko-šolski učitelj, ki je že s svojim literarnim delom dokazal večjo kapaciteto v svoji skupini. II. Podobne instruktorje bi bilo nastaviti za telovadbo ter za specif. ženskc predmete. III. Za vse nieščanske šole v Sloveniji naj se imenujc na predlog učiteljstva samo en nadzortiik. ki naj ima na skrbi zunanii razvoj šole, nadzor nad delom učiteljstva z osebnim referatom. Biti mora meščansko-šolski učitelj, ki je s svojo preteklostjo dokazal neoporeCno objektivnost in energijo.