------    327    ------
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja, Presvitli cesar so dali s patentom od 29. septembra t. 1. novo postavo zastran dopolnovanja armade. Ta postava bo veljala od vseh Svetih tega leta naprej. Iz nje posnamemo kratko to-le: Nova postava <lene vse dosedanje postave  zastran  te  zadeve ob moč. —
Tisti, kteri so bili po dosedanjih postavah oprosteni vo-jašine, ostanejo tudi po novi postavi oprosteni, ako so se oženili pred dnem razglašenja nove postave in imajo skerbeti za živež žene ali otroka, toda dokazati morajo, da njih prostost ni zoper dosedanje postave. — Kdor hoče avstrijansk vojak biti, mora biti cesarsk podložni k, najmanj 5 čevljev v pervem in drugem razredu (klasu) starosti, najmenj 5 čevljev in i pavec pa v druzih razredih velik biti. Mornarji in rokodelci naladijah (barkah) se bodo jemali brez ozera na velikost v vojaško službo, v ktero more sploh slednji stopiti od s polnjenega petnajstega do šest in tridesetega leta starosti. Možem, kteri so že v armadi služili, je dovoljeno, tudi s 40 leti starosti zopet v armado stopiti. — Dolžnost, vojak biti, ima vsak, in ta dolžnost terpi sedem let, namreč od spol nj enega dvajsetega do spolnjenega s e-dem in dvajsetega leta. Novinci se bodo naberali vsako leto v mescih februarju, marcu in aprilu. — Kolikor ima kak okraj novincov k armadi dati, jih ima popolnoma in po pravilu iz pervega in druzega razreda dati, še le potem, če jih v teh dveh razredih ni dosti, se imajo iz višjih razredov jemati. O navadnem izberanju novincov ee ne jemljejo čez peti razred. — Dolžnost, v armadi služiti, terpi osem let od dne, ko je kdo k banderju prisegel; potem je dolžan še odločeni čas v reservi ostati. — Kdor ni oprosten vojašine po postavi, ali kterega za to postavljena komisija ni za vselej neugodnega spoznala, se ne sme oženiti, če ni druzega razreda (22. leta) starosti spolnil. — Zastran oprostenja od vojašine veli postava: Oprostenje od vojašine dobi edini sin 70 let starega očeta; po smerti obeh staršev edini vnuk 70 let starega deda (starega očeta) ali babe (stare matere) vdove; edini brat bratov in sester, ki so sirote. Toda samo tisti edini sin, vnuk ali brat more oprosten biti, kteri je zakonsk in prav in kteri preživlja svoje starše, prestarše ali brate in sestre, in sicer dokler to dolžnost spolnuje. Za enake kakor za 70 let stare spoznava postava tiste, kteri imajo neozdravljive dušne in telesne bolezni. Enak edinemu sinu, vnuku ali bratu se čisla tisti, kterega edini brat ali drugi bratje služijo v armadi, čeravno samo v reservi, ali so mlajši kakor petnajst let, ali se pa zavoljo neozdravljivih dušnih ali telesnih bolezin ne morejo preživljati; kteri se je kmalij ko je iz druzega razreda stopil ali pa še pred s privoljenjem politične deželne oblastnije oženil. — Oprosteni so dalje duhovni katoliške cerkve brez razločka obreda, bogoslovci, bratje od cerkve poterjenih redov, duhovni greške nezedinjene cerkve, duhovni in bogoslovci avgsburške in hclvetske in unitarske vere; rabini in vsi, kteri namerjajo rabini biti; dalje cesarski uredniki, uredniki javnih zalogov, deželnih namest-ništev in županijskih uredov, kterim je politična uprava izročena, in so ti uredniki pravo- in deržavoslovne uke izdelali. Dalje so oprosteni profesori in učitelji javnih ali tacih učiliš, ktere imajo pravico javnosti, tudi učitelji ljudskih šol, kterim da šolska oblastnija stanovitno službo; na cesarskih vseučiliših graduirani doktorji vseh verst; redni in javni učenci vseučiliš, pravnih akademij, orientalske dunajske akademije, višjih gimnazij in rudnijskih akademij, če se dobro obnašajo in razred izverstnosti, ali ker se tak razred ne daja, razred prednosti imajo; pričevala god n osti čez izdelan gimnazij se čislajo imenovanim razredom enake. Oprosteni solastniki podedovanih, nerazdelj i vih kmetij, če ondi redovno prebivajo, jih sami obdeluje in njih dohodki zadostijo za preživež rodbine s 5 ljudmi; edini vnuk posestnika ali posestnice vdove, če bi moglo posestvo pod zlo iti. — Magistri in patroni ranocel-ništva, diplomirani farmaceuti in zdravniki za živino imajo, če jih vojašina zadene,  po mogočosti samo
zdravniško službo pri armadi opravljati. Kako se dobiva oprostenje od vojasine po vloženju takse za oprostenje, odločuje postava od 21. februarja. Ravnanje pri izberanju novincov ni bistveno prenarejeno; lozali bodo. Kdor sam sebe pokveči ali poškoduje, da bi vnjašini se odtegnil, ima dve leti čez postavljeni čas služiti.
—   Narodna banka je razposlala 4. t. m. svojim pod-družnicam v večjih mestih cesarstva novih bankovcov kakor tudi s reber nega d na rja nove veljave.
Iz Rusije. „lndep. Belg." piše, da bodo Rusi, kakor v Villa-Franki, tudi v Beirutu in Aleksandrii založiša za parobrodništvo napravili.
—   Ko je šel princ Napoleon v Varšovo čara Aleksandra pozdraviti, je svet marsikaj ugibal, zakaj da je šel. Med drugimi podtikajo, kakor piše „Čas", temu obis-kanju tudi namen princa Napoleona, da je prišel neko mlado princeznjo snubit.
Iz Serbije. Skup sin a ali narodni zbor se bo 13. oktobra zbrala. Nekteri najnoveji časniki pa pišejo, da je Sultan skupšino prepovedal. Kaj in kako je, se bo kmali zvedlo.
Iz Cerne gore. Brati je, da je komisija za uravnavo turško-černogorskih mej svoje dela dokončala in se v prid Cerne gore izrekla, ker se na zemljovidu, kterega je izdelala, Grahovo kot k Černi gori spadajoče nahaja. Imenovana komisijav je, kakor se bere, tudi poni i rje nje med Turki in Cernogorci do 31. decembra tega leta napravila. Zavoljo tega prihaja že mnogo turških kupcov in blaga na černogorske terge.
Iz Italije. Iz Rima. Na sv. Mihaela dan je bila v cerkvi sv. Ambroža za nuno oblečena Katarina, kne-zinja Hohenzollern-Sigmarinška. — Sveti Oče so zaukazali, da naj se začnejo obravnave zastran posvetenja ranjke kraljice napolitanske, sestre pobožne cesarice avstrijanske Marij e Ane.
—   Sv. Oče se vesele, kakor ;,Kolner Zeitung" piše, prav terdnega zdravja, francozki časniki pa pravijo, da je zdravje papeža Pija IX. prav slabo. Dalje je govorica, da imajo sv. Oče namen, v Jeruzalem romati. Turški Sultan je povabil papeža sam prav prijazno, ko je slišal, da ima ta namen.
v
—   Časniki pišejo, da francozkim poveljnikom poslednje homatije med francozkimi in papeževimi vojaki niso bile preveč zoperne, ker so jim dale priložnost, še več Francozov v Rim pripraviti, in brati je res, da jih pride še 5000 v Rim.
Iz Nemškega. Iz Berlina. Vprašanje, ali bo kralj vladarstvo sam prevzel ali bo namestništvo še dalje terpelo, je rešeno. Kralj je namreč z razpisom od 7. t. m. izročil vladarstvo za toliko časa, da bo mogel zopet sam dolžnosti svoje kraljevega stanu opravljati, svojemu bratu, dosedanjemu namestniku. Ta ima sedaj kraljevo oblast in poklical je deržavni zbor, da se 20. oktobra snide. — Pruski kralj Friderik Vilhelm IV. je star 62 let in kraljeval je 18 let.
—   V starih listinah so našli razpis vir tem berš k ega vojvoda Eberharda od leta 1665, s kterim je zapovedal ta vojvoda o priložnosti velike repate zvezde, da se ima v vseh cerkvah njegove Vojvodine tri nedelje po versti o repaticah pridigovati skladno z besedami sv. evangelija.
—   Pred nekimi tedni si je v neki vasi blizo mesta Naumburga nek pek zavoljo tega življenje vzel, ko je prišel domii iz terga, da bi svojo ženo prav hudo razjezil, s ktero se je po poti skregal.
—   Iz Monako v a. Na Bavarskem je bil deržavni zbor komaj 6 dni zbran, pa je že razpušen. Slišati je,   da uzrok tega je to, da je izvolil zbor nekega gospod
dr. Weiss-a za predsednikovega namestnika, kteri je pa ministerstvu nekako nevšečen. V drugo bodo mogli volitve napraviti, težko se je pa nadjati, da bodo volitve ministerstvu ugodne.
—   Iz Hamburga 4. oktobra. Žalostna novica je dospela po telegrafu iz Angležkega, da je velika ladija „Avstrija", na svoji poti v Ameriko 13. septembra v sredi morja pogorela. Na nji je bilo 430 potnikov in 100 vojakov. Kolikor je dozdaj slišati bilo, je utonilo blizo 500 ljudi, ker se je zvedlo, da jih je samo 68 rešenih. PoveljniK sam, kteri je ostal poslednji na ladiji, je skočil v morje in utonil.
Iz Francozkega. Govorica, da bo šel car Aleksander francozkega cesarja o kratkem obiskat, bo menda za letos prazna ostala. Mogoče je pa, da se to prihodnjo spomlad zgodi, kar je nek car Aleksander obljubil.
—  Francozka vlada se je s portugalsko raz-perla zavoljo tega, ker je pred nekimi mesci portugalska ladija francozko ujela, ktera je bila namenjena s sužnimi zamorci v Ameriko. To ladijo terjajo Francozje nazaj, portugalska vlada pa se ne vda v to, ker misli, da ima ona prav. Francozi so poslali dve linijne ladije pred Lizabon, da bodo, če drugače ne opravijo, to mesto kar bombardirali!
Iz Angležkega. V jami blizo Durhama, v kteri premog kopljejo, se je unelo, ko je 81 delavcov v nji bilo. Vse so iz nje spravili, 71 živih, 10 mertvih. 40 ur so bili v jami.   1. t. m. je jama še vedno gorela.
—  Brati je, da je začel podmorski telegraf med Evropo in Ameriko sopet govoriti.
-----    328    -----