Začetek je bil težak
Pogovor z obrtnico Agato Miholjevič in njenim pomočnikom Antonom Kraljem
Pred desetimi leti je mojster Miholjevič iz Senožeti, zasebni obrtnik, ki se je ukvarjal z izdelovanjem gostinske opreme, prepričal kovinostrugarja Antona Kralja, da se je zaposlil pri njem. Potreboval je namreč nekoga za ključavničarska opravi-la. »Poklica sem se izučil v Avtoobnovi,« pripoveduje Anton Kralj, doma iz Dolskega, »preden pa sem prišel semkaj, sem delal v dveh družbenih podjefjih. Zadovoljen sem tukaj, ker je delo čisto.«
Pred nekako šestimi leti pa se je mojster Miholjevič smrtno ponesrečil v prometni nesreči. Žena Agata ni mogla prevzeti obrti po možu, saj ni imela za to potrebnega izpita. »Začetek je bil težak,« obuja spomine Agata Miholjevič, »toda delavci in poslovni partnerji, pa tudi na Obrtnerrk združenju v Mostah, so mi pomagali z nasveti.« V naj-večjo pomoč pa ji je bil se-veda pomočnik Anton Kralj, saj je bil takrat pravzaprav edini, ki je poznal delo v celo-ti, tako da je lahko za dve leti, dokler Agata Miholjevič ni opravila izpita, vodil obrtno delavnico.
»Vseskozi je priden dela-vec,« opisuje Agata Miholje-vič svojega pomočnika. »Z dušo in srcem je pri delu; za-nesljiv je, vesten, sposoben, pošten, skrben. Dobro se ujemava pri delu. Zato smo deset let n jegovega dela v naši delavnici skupaj praznovali.«. Ob tej priliki mu je tudi Agata Miholjevič izročila uro in 10.000 dinarjev nagrade, tako kot je to v navadi tudi v družbenih podjetjih.
V veliki, svetli, topli in pri-jetno urejeni delavnici oprav-Ijajo Anton Kralj, Matija Pe-stotnik, ki je zaposlen tu sedmo leto, Franc Grilj, pri Agati Miholjevič dela drugo leto, in Janko Logar, njen zet, vsak svoje delo. Pločevino, ki
jo, če imajo srečo, dobijo že uglajeno, pretnerijo, razreže-jo, krivijo, če je prekratka, jo zvarijo, nato pa jo oblikujejo. Delajo vse, kar sodi h gostin-ski opremi: točilne pulte, nape, razne omare, regale, pomivalna korita. Pred časom so izdelovali tudi kirurška ko-rita za Onkološki inštitut. Sem pa tja naredijo kakšno stvar tiidi zaradi veselja. Ko-vinski metulj, ki lepša vhod v lokal Metuljček v Domžalah, je njihovo delo.
Medtem ko fantje hitijo v delavnici, da bi postorili kar največ, ima Agata Miholjevič
druge opravke. Njen delavnik se začne že zgodaj zjutraj. Pošteno se mora zasukati, da opravi vse, kar je potrebno za nemoten potek dela v delav-nici, poleg tega pa jo čakajo ludi gospodinjska opravila. Treba je iskati nova naročila, nabavljati material, pa tudi s plačili ne gre vedno vse glad-ko.
Pozimi poteka delo v de-lavnid bolj mirno kot poleti. Spomladi namreč, ko pričnejo gostinci razmišljati o turisfični sezoni, začno prihajati naroči-Ja. Vsi bi radi imeli zaželjeni predmet narejen čimprej, zato je treba "pogostokrat de-lati tudi več kot osem ur. De-lavd in seveda tudi Agata Mi-holjevič si poleti ne morejo privoščiti več kot 14 dni let-nega dopusta. Vsako delo ima pač svoje slabe in dobre stra-ni. Pomembno pa je, da se Ijudje razumejo med seboj. DARJA JUVAN