■
DANTE 1321—1921.
Tebi, Dante!
Spisal dr. Alojzij Res.
Tvoj spomin slavimo letos.
Vsi, ki smo iz ruševin svetovne vojne rešili saj košček človečanstva, vsi, ki sredi najkrutejših socialnih bojev zgodovine, spremljajočih sedanjo družabno gnilobo in preocenitcv moralnih dobrin verujemo še vedno — ali pa prav zato? — v človeka in njega odrešenje potom duševnega in fizičnega Pekla in Vic, vsi, ki verujemo v Raj izčiščenih, v bolesti in trpljenju od Kristusove krvi opranih duš, mi vsi Te slavimo lete« sredi teme in gorja tiho, a zato s podvojeno, iskreno ljubeznijo.
Kakor takrat, ko si živel Ti, je danes: ni več pravice — pogazili so jo mogočniki z denarjem ali s krvjo; ni več poštenja
—	zastrupil ga je pohlep, ubila ga je zavist in zloba; ni več čistih duš — utonile so v blatu shdostrast’'osti; ni več ljubezni med nami — ugasnila je v vzdušju smrti, ki nas obdaja: ni več vesti — zadavila jo je sebičnost našega mrzlega duha; ni več miru med narodi — trgajo si živo meso, drug drugega vklepajo v verige in drug na drugega preže, kako bi ga vsu-žnili, kakor da bi ne bilo prostora dovolj za vse na tem božjem svetu, kakor da bi ne bilo prelite že preveč nedolžne krvi!
Vse. kakor takrat, ko si živel Ti!
Pa si vstal in zaklical v svet neustrašeno besedo sodbe in obsodbe nad vsem, kar te je obdajalo, kakor še nihče pred teboj, ne za teboj! Z žgočo ironijo in s silnim ogorčenjem si zbičal grehe in zločine sodobnosti in preteklosti, z vseob-sežno ljubeznijo si propovedoval nedosežne, večnoresnične vzore evangelija, uprl si se krivici in zatiranju in bil radi tega izgnan iz ljubljenega rodnega mesta, da si odtrgan od družine, dvajset let ta-
val kot izgubljenec in brezdomovinec iz kraja v kraj, dokler nisi izmučen legel v grob.
In v dobi izgnanstva si napisal najveličastnejšo pesnitev krščanstva, katere stihi done skozi stoletja z nezmanjšano silo, omamljajo z večnomlado lepoto. Vanjo si izlil vse neizmerno bogastvo svojega duha, v njej je izpod Tvojega peresa vzcvetela hladna sholastična filozofija v najrazkošnejšo umetnino in tako postala last vsega kulturnega človeštva.
Tvoj titanski duh je razgrnil svoja krila na tri nadzemska carstva, kjer se je očiščeval in oplemenitoval od stopnje do stopnje, od najstrašnejših globin Pekla do solčnojasnih višin Raj:', dokler se ni v slutnji božjega gledanja spočil. Vso tu-go, vso bolest, vse presilne muke in brezmejno hrepenenje po večni radosti Tvojega življenja odraža Tvoja nebeška pesem, ki je postala drama vsega človeštva zato, ker je vsa človeška bol v njej, vsa človeška radost, ker nam govoriš o vsem našem trpljenju in borbi, zablodah in temnih strasteh, zato, ker poješ o oni tajni človeške duše. ki ni umirjena nikoli in nikjer, dokler ne najde pokoja v njem, ki je začetek in konec. Tu se šele poležejo burni valovi, ki buče skozi to Tvojo vesoljno pesem, tu sc šele prelijejo vse disonance v neskončno harmonijo, ki ne izzveni nikdar.
Tvoj spomin slavimo letos, mi, ki smo sinovi razpadajočega veka. potapljajočega se v ogabnem materializmu, iska-jočega rešitve tam, odkoder je ne more biti. Pošlji nam Beatriko, podaj nam svojo močno roko in vodi nas Ti iz pekla preko vic do — raja!
Danteju.
V	večeru klic je planil nad dobravo, odmel v nebo, kjer sijejo svetovi neznani, zlegnil se je nad Vipavo,
na Brda, tiho speča pod bregovi grozečih temnozgrnjenih oblakov, kol da zavpili mrtvi so rodovi
iz dna stoletij. Nisem čul korakov in niti udarcev srca niti žile, zamaknjen v klic,v to čudo novih znakov.
Kot da od truda so se zaklopile oči, sem padel v nič - pod mano roka -nevidne sile so me premaknile
v ves tuji svet kot malega otroka. Pogledal sem. In stal sem nad prepadi, kot da odprla se je dlan globoka
in v gubah njenih zvijajo kot gadi se množice v bolesti okrog trona — prežijo zmaji nanje tam od zadi...
Tam spodaj zrl sem narod moj - kolona, ki vsak grižljaj preklan mu je na dvoje, le znoj je ves njegov od zore do zatona.
Besedo matere hijena gloje
in koplje čisti zmisel njen iz groba -
in kakor v čistih srcih lepo poje,
v rjovenje jih je spremenila zloba.
Pod temnim bregom v senci so otroci, pojo kot papagaji pesem roba,
na mater kletev, z njenim kruhom v roci. In oče tava daleč za mejami, obrazov išče — luči v temni noči,
in samo žena misli nanj s solzami ; ko tuje roke so mu vzele kruha, prikazen v sanjah - ga lovi z rokami,
In hiša plameni - ušesa gluha ne čujejo več klicev v smrtni grozi... Pogini, pes! Beseda mrzla, suha
je prišla iz zveri v preteči pozi.
In bili so v očeh peklenski smehi nad muko, ki ji gre naš narod skozi..
Zaprl sem veke... „Kteri strašni grehi teže te duše, te može, te žene, otroke ?...“ In v neznani sem utehi
oči odprl. V daljavi razsvetljeni postava Danteja je sveta stala, zavita v plašč, pogled je zaglobljeni
France Bevk,
strmel na dno prepada, da je pala njegova senca silna na trpeče...
In stal sem ves šibeč, kot da je skala
na mojih plečih, bruhnil sem mu žgeče besede kakor kri iz prsi v lice:
„Ker ljubijo svoj rod goreče, .
so živi prišli v pekel in v vice..:“
Tu pala mu je solza iz oči na duš trpečih temne perutnice...
S to solzo, Dante, te moj rod slavi.
Dante, njega življenje in delo.
Spisal prof. Ivan Gruden.
Med tisoči in tisoči člankov, razprav in razpravic, ki so letcs ob šeststoletnici Dantejeve smrti že izšli in bodo še izšj, ne da bi povedali kaj novega, naj bo tudi ta skromna, v naglici napisana skica, ki ima edini namen, opozoriti ljudi, ki žive izven literature, na človeka, kateri je bil, kakor se navadno pravi, velik duh, som-mo poeta, le per de la poesie italienne, največji mož latinske krvi.
Herman Grimm je mnenja, da pripadajo svetovni literaturi samo 4. pesniki in ti so: Homer, Dante, Shakespeare i& Goethe. Med njimi nam je Dante pravza-orav najmanj znan, najbolj tuj, četudi je živel dva tisoč let pozneje nego Homer, če je Homer sploh kdaj res živel.
Pa kako naj nam bo blizu. Šeststo let nas loči od njegove smrti, kajti umrl je, vmivši se iz Benetk, kamor je šel v Dclitični misiji, v Raveni pri svojem prijatelju Guido Novello da Polenta dne 14. septembra 1321. Kako naj ga razumemo mi, ko ga še njegovi sodobniki ni<so dobro razumeli! Sam pravi v drugem spevu »Raja«, naj mu eni, ki so šli za njim skozi »Pekel« in »Vice«, ne slede dalje v malem čolnu, naj se vrnejo, naj ne gredo na morje, kajti po vodi, kjer vozi on, še n;h-če prej ni vozil. Dante se je "dobro zavedal, kako malo njegovih sodobnikov ima toliko filozofičnega in teologičnega1 znanja, da bi lahko sledili težkemu predmetu, ki ga obravnava v »Raju«, zato svetuje svojim čitateljein, naj se zadovolijo s prvima dvema spevoma (Inferno in Purga-torio), kajti »Raj« presega njih umevanje.
Za nas so njegova dela, zlasti Com-media, skrivnosten produkt dobe, ki je ljubila misterije. Tu so svetovni in življenjski nazori, ki jih mnogi ne razumejo več.
Kako malo nam je znano o tedanjih razmerah, kako tuja so nam brezštevilna imena. Ljudem njegove dobe je bilo bilko. Imena oseb, ki so knjigi dajala vnanjo zgodovinsko realnost, so tedanjike veliko bolj fascinirala kakor notranja globina _ Commedie. Za nas pa, ki gledamo na Dantejevo' dobo iz šeststoletne višine, je težko prebaviti vsa ta imena, ker si jih moramo zrealizirati le s pomočjo komentarjev, komentarji pa so za udobno čita-nje. katerega je menda edino še zmožna naša generacija, strašilo in nepremagljiva ovira.
V Danteju, pravi Caryle, se 'e oglasilo deset molčečih krščanskih vekov. A to stoletje je treba poznati, kajti Dante je pesnik srednjega veka in zgodnje re-naisaince. Treba nam je poznati vse čuane ljudi te še bolj čudne dobe. Vedeti moramo, kaj jih je zanimalo, s kakšnim očesom so gledali svet, kako so svetu živeli, kateri so bili njih smotri in cilji, po kakšnih potih so jih dosegali, kaj so mislili in verovali,kaj so učili in česa so se učili, kaj se jim je zdelo važno v življenju, zakaj In kako so bojevali velike boje za male Interese in še za manjše uspehe. Treba bi bilo poznati mesta, hiše in ceste, kjer so ti ljudje živeli in se gibali, poznati obleko, ki so jo nosili, vedeti, kako soi spali in jedli, kako so praznovali ženitovanja in pogrebe. Morali bi poznati dvorane in trge, kjer so se zbirali k posvetovanjem, cerkve, kamor so hodili molit, samostanske celice, kamor so se umikali življenju. To bi bil predpogoj za čitanje in umevanje Danteja.
V srednji šoli smo se učili mnogo letnic in smo menda tudi srednji vek o-predeljevali bolj s številkami, kakor s čim drugim. Vprašati bi torej biloi predvsem, kaj in kakšen je bil tisti srednji vek, Ki je doživel v 14, stoletju sintezo v Danteju, čigar Commedia je delo srednjega .veka kakor nobeno drugo.
Predaleč bi peljalo to razmotrivanje; kultura dvanajstih stoletij se ne da niti v debelih potezah očrtati na enem malem prostoru. Zato poizkusimo, kolikor se pač da, iz Danteja samega in njegovih del narisati sliko tedanje kulture.
1.	Dantejevo življenje.
Dante Alighieri se je rodil meseca maja 1265. v Florenci. Njegovi starši so pripadali stari florentinski magnatski fa-niiliji iz mestnega okraja Port San Piero. Oče mu je bil Alighiero di Bellinciono degli Alighieri, mati pa, katere priimek nam ni znan, se je imenovala Bella.
Ko je bil star devet (nekateri pravijo osemnajst) let, se je zaljubil v neko dekle enake starosti, Beatrika po imenu. Misli se, da je bila hči nekega Folco di Ricove-ro Porinari, ki je ustanovil v Florenci bolnišnico Santa Maria Nuova. Ta Beatrika se je pozneje, gotovo pa pred 1. 1288. po-
ročila z nekim Simone dei Bardi, umrla pa. je koj nato, že 1290. leta. Tudi oče Dantejev 1. 1283 ni bil več med živimi, mati pa mu je bila umrla že prej. L. 1289. oe je boril pri Campaldinu proti Arezzu in bil s Florentinci in Lukezi priča, kako se je predal pizanski grad Caprona. Da pozabi svojo nesrečno ljubezen do Bea-trike, se je poglobil v študij filozofije. Pozneje, gotovo pa ne pred 1. 1295., se je poročil z Gemmo, hčerjo Manetta Dona-tija, o kateri vemo samo, da je še mnogo let po Dantejevem izgnanstvu živela s svojimi otroci v Florenci, kjer je bila še 1. 1.333. Dante je imel pač več otrok; vendar imamo poročilo samo o štirih: Pie-tro, Jacopo, Antonia in Beatrika. Dasi mu jih nekateri pripisujejo sedem, o treh nimamo nikake vesti.
Ko se je razglasila ljudska ustava, se je moral vsakdo, ki je hotel dobiti kako javno državno službo, vpisati v eno izmed 14 obrti, v katere se je delilo florentinsko prebivalstvo. Vpisal se je v obrt zdravnikov in lekarnarjev, dasi seveda s tem m rečeno, da jo je znal izvrševati. Gotovo pa je, da je bil v »Svetu obrtniške zbornice« in da je 1. 1301. vodil nekatera e-diLska dela v ulici S. Procolo. V letih 1295., 1296. in 1301, je bil tudi član florentinskega občinskega sveta. Pisalo se je sicer tudi. da mu je bilo poverjenih nič manj kot štirinajst poslanstev, a gotovo je samo to, da je šel enkrat v San Gimi-gnano v Val d’Elsa, da povabi oni kraj v imenu Florence, naj pošlje svo;!e zastopnike na zborovanje gelfske zveze. L. 1300, pa ie bil od 15. junija do 15. avgusta član florentinskega Priorata, a zanj je bila ta navišja čast, ki jo je mogla Komu izkazati florentinska republika, usodna.
Prvotn6 je Dante pripadel stranki Gelfov. Ko pa so se ti delili v »Bele« in »Črne«, se je odločil za »Bele«, ker je njih stranka bolj odgovarjala njegovemu zmernemu prepričanju in značaju. Orni so se torej obrnili za pomoč na papeža Bonifacija Vlil., ki je poslal v Florenco Kardinala Acquasparta, da bi stranki pomiril. Učinek tega posredovanja pa je bil nasproten. Kardinal se je postavil na stran Ornih proti Belim. Dante pa, čigar ponosna duša ni poznala ne poniževanja, ne ponižanja, je temu odločno nasprotoval, ker je vedel, da je Acquasparta le navidezno nepristranski posredovalec, v resnici pa je prišel, da da Črnim moralne opore. Ko na je prišel kot miritelj v Florenco tudi Karel Valois, so dobili Črni v roke vso o-blast. Beli pa so bili izgnani. In med nji-
mi je bil tudi Dante. Da bi svoje lopovstvo krili vsaj na zunaj, so ga Črni obdolžili goljufije, vsled česar ga je tedanji florentinski župan Cante dei Gabrielli dne 27. (ali 7.?) jan. 1302. obsodil na veliko denarno kazen m na dveletno pregnanstvo. Drugi dekret v marcu istega leta pa je kazen poostril in ga obsodil »in ccntumaciam« na smrt, če bi se vrnil v Florenco.
Dante je torej zapustil Florenco in je ni videl nikoli več. Z drugimi izgnanci se je večkrat sešel. L. 1303. ga vidimo' v družbi izgnancev v San Gaudenzo v Mu-geiln. L. 1304. je poizkusil ž njimi (Belimi), ki so se bili zbrali v Arezzu, napasti Florenco in vzeti Črnim oblast. A poizkus se je ponesrečil. Toda kmalu je iz-previdel, da ta družba ni zanj. Spoznal ie, da so to zlobni in neumni ljudje, ki jim je samo za lastni žep. Zato je, kakor pravi, ustanovil svojo lastno stranko in bil tudi njen edini pristaš.
Tu se začne križev pot njegovega življenja. Začel je čutiti, kako slan je kruh tujih ljudi in kako trda je pot, ki pelje po stopnicah tujca gorindol (Paradiso XVII. 58-60). Prvo gostoljubno pribežališče je našel pri Cangrande Scala della Scaligeri v Veroni. Na njegovem dvoru je nekaj časa živel tudi slikar Giotto in mogoče je ravno on posredoval na scaligerskern dvoru, da so sprejeli tudi Danteja, ki je bil brezdomovinec. V oktobru 1306. je bil v Lunigiani pri Malaspinih, katere je spra-vii s škofom iz Lunija.
Ko je prišel septembra meseca 1. 1310. v Italijo Henrik VII. Luksenburški, je zopet ozeienelo upanje v srcu pesnikovem, dasi zaman. Hotel ga je obiskati 1. 1310. in je pisal italijanskim knezom in italijanskemu ljudstvu, naj verujejo cesarju, češ, da prinaša deželi pravico in mir. Leto pozneje je 31. marca poslal iz Casemtina drugo epistulo »zločinskim Florentincem«, ki o cesarju niso hoteli ničesar slišati in so mu zaprli vrata pred nosom. L. 1311. so Florentinci iznova potrdili veljavnost izgnanstva. Ko je 1. 1314. umrl Klement V., je naslovil tretjo epjstulo na kardinale, ki so bili zbrani v konklavu v Carpentras in jih prosil, naj izvolijo za papeža Italijana. Med leti 1314. in 16. je bilo Dantejevo življenje sploh najbolj romarsko. Bil je gost Uguccioneia della Faggiola. Najbrž je bil v istem času tudi v Luki. ki mu je bila, kakor se lahko sklepi.1, zelo ljuba radi vljudnosti neke ženske, po imenu Gentucca, katere se spominja v Purgatoriju, XXIV., 37. Bila
je to baje Gentucca Morla, poročena z Buonaccorso Fondora. Sicer je pa to stranska stvar. Leta 1306. je bil v Padovi, med 1308. im 1310. je potoval baje v Pariz itd. itd. Glasom obsodbe Ranierija d’()rvieto, vikarija kralja Roberta, je bil 6. novembra 1314. znova obsojen na smrt s sinovi vred. Leto pozneje so mu sicer ponudili prost povratek v Florenco, a ponudbo je odklonil, ker sol zahtevali od njega preveč ponižanja in klečeplazenja. Zatekel se je tedaj k svojemu prijatelju (juidu Novellu da Polenta v Raveno, odkoder je potoval večkrat v Mantovo. v Verono in v Benetke. Guido je bil bližnji sorodnik znane Frančeske da Rimini in je poveril Danteju več diploma-tičnih poslanstev.
V Raveni je Dante tudi umrl. Pokopali so ga z velikimi častmi v cerkvi San Pietro Maggiore pri frančiškanskem samostanu.
2.	Dantejeva manjša dela.
Dantejeva dela so pisana v italijanščini in latinščini. V italijanščini:	Vita
nuova. Convivio, Rime, Commedia. V latinščini: Traktata De vulgari eloquentia in De Monarchia, nekaj Epistul in dve Eklogi. Pripisovali pa so Danteju tudi nekatere nabožne (Sedem psalmov, Vera, Lauda v čast Mariji) in posvetne pesmi. Isto velja tudi za Ouaestio de Aqua et terra, ki jo je prvič objavil neki fra Gio-vanni Benedetto Moncetti v Benetkah 1. 1508.
V Novem življenju (Vita nuova) pripoveduje Dante zgodbo o svoji ljubezni do Beatrike od dneva, ko jo je prvič srečal v maju 1. 1274. pa do vizije, ki se mu je prikazala ob njeni smrti 1. 1290. Vita Nuova obstoji iz 24 sonetov, 14 kancon. ene balade in ene stance.
Spisal jo je v letih 1294. in 95. a publiciralo se je to delo izmed vseh Dantejevi,h pisanj najzadnje (Florenca 1576.) Novo življenje je prvi psihologični roman, ki izvira iz lastnega jaz-a. Toda nič kompliciranega, nič perverznega ni v tem romanu. Preprosta pripoved o ljubezni pesnikovi do žene Beatrike, o kateri niti ne vemo pravzaprav, kakšna je. Srečal jo je, kaj vemo kje, menda pri mostu del-le Grazie; smehlaj njenih ust, pogled njenih oči, strah, da ne bi se izdal, sanje, upi, slutnje, to je vsa vsebina tega romana. Z apotezo te žene, ki se zdi samo vizija, je Dante združil simbol božanstva. Pravi de Sanctis: »Beatrice ne vidiš nikoli. Ona
je kakor Bog v svojem svetišču. Ne vidiš je, a čutiš nieno navzočnost v onem svetu, ki je je ves poln«. Njena podoba je trancendemtna; komaj jo zagledaš, že nima več telesa ter postane impresija in čustvo. Pesnik nikoli ne pove, kaj je Beatri-ka, ampak kaj se Beatrika zdi.
Convivio (Gostija, pojedina) je spisal Dante nekaj let pozneje, gotovo po 1. 1300. To je neke vrste moralnofilozofična razlaga k trem alegoričnim kanconam, ki jih je pesnik sam zložil. Prvotno je mislil napisati 14 kancon in za komentar enako število razlag. A delo je ostalo nedovršeno, tako da imamo le tri kancone, tri traktate (razlage) in uvod. Ce bi bilo delo popolno, bi seveda predstavljalo nekako enciklopedijo srednjega veka. Glavna zasluga Convivia pa leži v tem, da se je ž njim odprla pot popularizaciji znanosti, kajti prej so se znanstvena dela pisala le latinsko, latinščine pa razen »izobražencev« ljudje niso več razumeli. V prvih poglavjih tega dela zagovarja Dfinte italijanski jezik (il volgare) in opravičuje njegovo rabo. Ta enciklopedični fragment je prvi objavil Buonaccorsi v Florenci 1. 1490.
Nedovršen je tudi ostal traktat De vulgari eloquentia (O ljudskem jeziku t. j. o italijanščini). Tudi ta knjižica je frag-ment. Prvotno je nameraval spisati štiri knjige, a dovršil je samo dve. Zanimivo je, da se je že Dante spustil do vprašanja o izvoru jezika. Dasi filologično naivna, so njegova izvajanja vendar interesantna. Spoznal je tudi, in to je za ono dobo veliko, sorodnost romanskih jezikov ter jih je ločil po afirmativni členici, ki je bila pri Francozih oiil (današnji oui, iz lat. lioc illud) pri Provensalcih oc (iz lat. hoc) in pri Italijanih si (iz lat. sic). Govori tudi o italijanskih dialektih in pride do trditve, da florentinski dialekt nikakor ni sam podlaga za književno italijanščino, ampak da jo tvorijo vsi dialekti vseh italijanskih pokrajin. Čudno je njegovo mnenje o latinščini. Pravi namreč, da so latinščino skovali učenjaki z namenom, da ustvarijo enoten jezik proti razkosanosti in nerazumljivosti jezikov, ki so nastali ob babilonskem stolpu. Poleg nekaterih drugih svečanih zahtev (piliti jezik in poezijo, posnemati antiko) je v tem traktatu omenjenih tudi nekaj najstarejših italijanskih lirskih oblik. To delo, ki je po datumu nekoliko mlajše kakor Convivio, je bilo objavljeno prvič v Benetkah 1529. v 1 rissi-novi prestavi. L. 1527. pa je Jacopo Cor-binclli publiciral v Parizu latinski tekst.
Svoje politično naziranje je Dante obrazložil v spisu O monarhiji (De Mo-narchia), kjer dokazuje, da je univerzalna monarhija potrebna za srečo človeštva, da ediino rimskemu narodu po božjem in človeškem pravu pripada pravica do svetovnega vladarstva in da oblast cesarjeva ne izhaja od papeža, ampak od Boga samega. Prva izdaja tega dela je izšla v Ba-sel-u 1. 1599., prvi italijanski prevod pa v Genevi z napačnim datumom 1740. Izmed pesmi (rime), ki. tvorijo Dantejevo »pesmarico« (Canzoniere), so nekatere v zvezi z Novim življenjem, druge z Gostijo, tretje pa se nanašajo na pesnikovo ljubezen do neke ženske, ki jo Dante imenuje Pietra. Še več drugih rim je, ki so satirične vsebine, nekatere izmed teh so naperjene proti njegovemu prijatelju Forese Donati.
Danteju se poleg tega pripisuje enajst epistul: 1. Episcopo Ostiensi. 2. Comiti-bus de Romena. 3. Dom. Maroello Mala-spinae. 4. Exulanti Pistoilensi. 5. Italiae regibus. 6. Flcrentinis. 7. Henrico septimo. 8. Cardinalibus italicis. 9. Guidani Polen-tano. 10. Amico Florentino. 11. Dom. Kani Grandi de Scala. Izmed teh enajst epistul so apokrifne prve štiri in deveta, a dokazano še ni, če so vse druge avtentične.
Eklogi sta dve in sta naslovljeni na Bolonica Giovanni del Virgilio, ki je bil povabil Danteja v Bologno, da se da kronati za pesnika. To so takozvana manjša Dantejeva dela.
3.	La Divina Commedia.
Komedija, kateri so šele v sredi 16. stoletja nadejali atribut »divina« (božanska), je alegorično-didaktična pesnitev, ki pripoveduje, kaj je Dante videl in slišal v svojem vizijonarnem potovanju po Peklu, Vicah in Raju. Verjetno je, da mu je prišel na misel ta način opisovanja ono-stranskega življenja že tedaj, ko je pisal Novo življenje. Kajti koncem, te knjige omenja neko »čudovito vizijo« (mirabil visione), ki je napravila v pesniku sklep, da ne piše o Beatriki ničesar v6č, dokler mu ne bo mogoče govoriti o njej tako, »kakor ni bilo govorjeno še o nobeni ženski«.
Pisanja, ki so v obliki vizije v srednjem veku opisovala kraljestva onstran groba, so bila zelo številna. Skoraj vsem evropskim narodom je postala ta literatura skupna last, vsa srednjeveška fantazija je bila prepojena s strahom pred onim svetom. Po večini nevedno ljudstvo je brskalo po mistiki in z velikansko radoved-
nostjo poslušalo pripovedi o onostranskih skrivnostih. Na drugi strani je asketični entuzijazem obvladal vse ljudi in v sanjah so gledali oni svet, ki je bil predmet njih želja in hrepenenja. Odtod ona številna literatura, ki pripoveduje o skrivnostnih potovanjih duš in svetnikov, ki so hodili po onem svetu ter gledali angele in luidiče. Povsod je ljudstvo videlo slikane demone z žerjavico v očeh, pečene po-gubljence v krvi, ognju in ledu. Povsod podobe izgubljenih duš, ovitih s kačami, povsod groteskne zobe satanove, v katerih se drobe kosti zavrženih. Vse te posmrtne muke si je ljudstvo predstavljalo popolnoma materijajno, knjige pa so risale peklenske muke na najstrašnejši način. V Viziji sv. Pavla, ki spada v deveto stoletje, vidimo, kako angel spremlja velikega apostola na poti v peklo, da vidi infernal-no trpljenje. Neka druga legenda iz iste dobe pripoveduje Potovanje sv. Br-nda-na, ki je po dolgem pustolovskem potovanju prišel do peklenskega otoka, kjer hudiči kujejo duše s težkimi kladivi na nakovalih. V legendi o Tantalu in tudi v Vicah sv. Patricija se najdejo mnoga mesta, ki spominjajo na Komedijo. Še več sličnosti s Komedijo pa ima Vizija meniha Albe-riga; v resnici so mnogi mislili, da je Dante tukaj našel obliko za svojo pesnitev. Počasi je vizija postala pesniška oblika, ki se je lahko rabila za katerikoli predmet, politični, filozofični in moralni.
Poleg tega pa se je Dante učil tudi pri Homerju, kajti tudi Odiseja pripoveduje, kako je šel Uliks v Peklo. Znano je tudi, s kako vnemo je Dante bral Eneido, kjer je istotako opisano Enejevo potovanje v Elizij. Mogoče pa je, da je poznal tudi Platonov in Plutarhov opis Averna. Sicer je pa vseeno, koliko te vizijonarne literature je Dante poznal in čital, gotovo je le eno, da si je izbral za obliko pripovedovanja vizijo, ki je takrat najbolj vlekla in je bila ljudski duši najzanimivejša.
Kratka vsebina Komedije je ta-le: Dante se je izgubil v temnem gozdu. Po dolgem trudu se mu posreči, da naide pot in pride do podnožja griča, čigar vrh obsevajo solnčni žarki. Poizkuša^ da bi prišel tja gori, a tri zveri (tigra, lev in volkulja) mu zastavijo pot. Ne more dalje in se vrne v gozd. Tu se mu prikaže Virgil, ki mu razloži zlobno naravo volkulje in ga povabi, naj gre ž njim k večnemu kraju, če hoče, da se reši. Dante se odloči in gre za Virgilom, vendar ima pomisleke, češ, da njegove moči niso zadostne za tako pot. Tedaj pa mu voditelj Virgil pripove-
duje, kako je prišlo do tega, da ga je poiskal v temnem gozdu. Virgil je bil v predpeklu. K njemu je prišla Beatrika in mu povedala, da jo pošilja k njemu sv. Lucija po naročilu Marijinem. Naj gre torej v gozd in poišče Danteja, ker -se je izgubil. Ta pripoved da Danteju poguma. Odloči se in stopi z Virgilom v Peklo.
Pri vseh pesnikih XIII. stoletja se vidi jasna tendenca, zagrinjati se v alegorično obliko traktate zmansvenih, fi.ozo-fičnih in moralnih doktrin. Tudi Dantejeva Komedija odgovarja intelektualnim in poetičnim navadam stoletja. V resnici predstavlja Dante v pesnitvi, katere protagonist je sicer on sam, s strastmi vklenjenega človeka v splošnem. Temni gozd je moralni in politični nered, oziroma mi-zerno duševno stanje, v katerem se nahaja človek, ako ga ne vodi več razum — Virgil. Orič je popolno nasprotje gozda in simbolizira moralni in civilni red, oziroma srečo. One tri zveri so tri strasti: naslad-nost, prevzetnost in lakomnost, oziroma goljufija, nasilnost in nezdržnost.
Virgil predstavlja moralno filozofijo, odmosno razum, Beatrika zastopa višji rakuni, oziroma teologijo. Lucijo si razlagajo kot posvečujočo milost oziroma pravičnost. Vljudna gospa, t. j. Devica Marija, pa je božje usmiljenje. Temeljna misel Dantejeve pesnitve je torej, pokazati, da človek mor« in mora s pomočjo filozofije doumeti na sebi učinek greha in se lahko povzpne, če se očisti, s pomočjo teologije do intuicije nebeške sreče. l. drugimi besedami:	Oreh	človeka	ponižuje,...ga dela
nesrečnega in malovrednega, krepost ga pa dviga v nebeško veselje, in zato je namen te alegorije, kakor pravi Dante sam, rešiti ljudi iz mizernega stanja in jih peljati do sreče.
Pesnitev ima torej bistveno religioz-no-moralen namen. Če je tudi politični element v pesnitvi precej na široko razpreden, prihaja to od mističnih in sholastičnih idej, s katerimi je bil Dante ves prepojen. Po teh idejah pa je bila morala v nerazdružljivi zvezi z religijo in politične institucije so izhajale direktno od Boga.
Toda četudi religiozini, moralni in politični elementi tvorijo filozofično-alego-rični temelj pesnitve, je vendar pesnitev ostala nepozabljena samo radi artističnega momenta. S čudovito geometrično spretnostjo in nedosegljivo harmonijo je znal zasnovati in sezidati vsa tri posmrtna kraljestva. S pravo zgodovinsko in filozofsko globokoumnostjo se je doteknil
vseh vprašanj, ki so takrat razgrevala glave mislecev. Znal je delo ogreti tudi zjju-beznijo do domovine in s svobodo duha, a na umetniško obliko ni nikoli pozabil. Na svojem potovanju sreča celo vrsto ljudi, s katerimi se pogovarja in ki jih slika z nedosegljivo spretnostjo. Vse te osebe vidimo kakor žive pred seboj, pa naj či-tamo žalostno storijo Frančeske da Rimini, razmišljamo politično strast Fari-natovo, ali slišimo o neizrekljivi bolečim grofa Ugolina.
V	teh .vrstah oživi ves sredlnji vek pred nami. Vsa meglena zgodovina, vse fantastične legende, srednjeveška verovanja, politični boji z vsemi grozotami in strastmi, pa tudi mistična njegova čaroba in nežnost, kratkomalo ves srednji vek je odprt pred nami kakor panorama.
In oblika te neskončne epopeje je vizija, kajti samo vizija je v srednjeveškem misticizmu mogla biti primerna za ta predmet.
Dejanje pesnitve (potovanje) traja devet dni. Začne se v noči med Velikim petkom in Veliko soboto (24. in 25. marca) 1. 1300. in traja do osmine po Veliki noči. Pisana je Commedia v tercinah in je razdeljena v tri dele (lnferno, Purgatorio in Paradiso), izmed katerih ima lnferno štirideset, Purgatorio in Paradiso pa po triintrideset spevov. Začel je Dante Com-medio šele v pregnanstvu, izdelal pa jo ]e v letih 1314.—1320., torej v zadnjih letih svojega življenja. Commedio so začeli razlagati že v tretjem desetletju 14. stoletja, med prvimi komentarji je bil tudi Boccaccio. Še danes se pesnitev redno vsak četrtek javno razlaga v Florenci v dvorani Or San Michele poleg trga Vit-torio Emanuele, Učenjaki iz vseh krajev Italije prihajajo predavat v to dvorano, ki je posvečena izključno Danteju. Od 15. stoletja do danes je izšlo nad štiristo izdaj, mnogo imitacij in nebroj prestav. Pri nas bo prof. Debevec v kratkem dovršil prestavo cele Komedije, pesnik Oton Zupančič je prevel peti spev Pekla s krasno epizodo Frančeske da Rimini, ki izide v dr. Resovi knjigi.
To je vnanji obris Dantejevega življenja in dela. Kakor majčkena kristaina svetovna obla stoji to življenje in delo pred nami. To je mikrokosmus v trdnem, nerazdružljivem sestavu tercin. Nobenega verza ni, ki bi ga mogli brez škode izpustiti. Majčkeno je to delo v primeri s kolosalnimi hribi Shakespearjevih in Goethejevih knjig. In vendar je v Kome-
diji izpolnjen ideal pesništva: večna slika človeške duše in ljudi one dobe.
Za svoje sodobnike Dante gotovo ni bil to, kar je za nas, saj tudi Shakespeara ni bil za ljudi šestnajstega stoletja naš Shakespeare. Za Florentince ic bil pač Danite Alighieri, doma pri Petrovih vratih v Florenci, učenjak, o katerem so vedel;, da piše lepe pesmi, saj je tudi Shakespeare, Gin nekega rokovičarja iz Strat-forda, pisal drame in bil obenem igralec. Toda o Dantejevi veličini, o njegovi vse preustvarjajoči poeziji niso slutili ničesar. Hodil je med njimi, a ga niso poznali. Isto se ponavlja tudi še dandanes. Zelo umestno je Brandes naslikal ta pojav, ko pravi:
Če je človek za dvajset korakov pred svojo dobo, mu ljudje slede in ga častijo kot voditelja, če pa je za tisoč korakov pred njo, ga ljudje sploh ne vidi j; • več; •e'e • olgo pozneje ga zopet iščejo in sc ravn-> o po njegovih sleden.
Vse to, kar pripoveduje o Danteju njegov preprosti življenjepis, je zelo mahali nič. Sestaviti bi se dalo (mogoče se bo res tudi) še mnogo letnic in suhoparnih dejstev, a to še ni biografija. Emerson je menil o Shakespearju, da o njem malo vemo, a ga zelo dobro poznamo. Mogoče bi veljalo to tudi o Danteju. Kajti če zas!edu-jemo življenje posebneža, kot je Dante, ne delamo radi krajev, kjer je živel, radi ljudi, s katerimi je občeval, radi ženske, ki jo je poročil, pred očmi imamo nekaj drugega. Vedeti hočemo, kakšen je bil človek, ki se skriva za dati in dejstvi, kakšna je bila duša, ki se odgrinja v njegovih spisih. In ker pravi pesnik izraža to, kar čuti, in more izražati le to, kar je v resmei psihično doživel, in ker zna vsak rredstav-liati svet le tako, kakor ga sam vid’, zato se ne razodeva pesnikova notranjost v nobeni stvari tako močno, kakor v tem, kar je napisal.
Shakespeare je poosebljena objektivnost, Goethe je brez dvoma subjektiV-nejši. Dante pa je iz sebe samega ustvaril subjektivnega junaka svojih del: ta Dante, ki hodi po Peklu, skozi Vice in Raj, to ni figura, to je Dante Alighieri sam, isti Dante, ki je ljubil tudi Beatriko. Federn pravi, da so vsa njegova dela »Pesnitev in resnica« njegovega življenja. Zato pa je
v	vsaki Dantejevi besedi tol ko življenja, toliko zanimivosti. Govori o sebi v prvi osebi, napram vsakemu vprašanju, vsaki osebnosti, vsakemu dogodku zavzame svoje stališče. Zato je za svoj čas neverjetno modern in aktualen, kajti ne imenuje le sam sebe, imenuje po imenu tudi
vse svoje znance. Bralci so slišali, o čem je govoril njih sorodnik v peklenskem ognju, kaj dela njih sestra v paradižu. — Ravno zato pa Dantejevo stoletje spoznavamo najlažje iz Dante;a. Toliko nam je pesnik povedal o njem - a čas nam ni povedal o njem skoraj nič. Samo v eno dušo iz onih davnih dni še lahko gledamo — v dušo Dantejevo.
Samo eno delo je, ki se da nrimer-jati z Dantejevo Komedijo, to je Goethejev Faust. Ne samo, da sta obe pesnitvi pesnitvi o človeštvu, v katerih se obravnava vprašanje o človeku in njegovem namenu, v katerih potujemo »od neba skozi svet peklo« in potem zopet nazaj, tako da si prav lahko ogledamo v podobi in simbolu vse kroge našega življenja, bistveno enaka sta si Faust in Komedija po svoji subjektiviteti in aktualnosti. Pesnit-
vi	ne pripovedujeta (kakor Mesijada in Izgubljeni raj) zgodbe o stvarjenju sveta, prvem grehu in trpljenju Kristusovem, ne opevata stvari iz daljnopreteklega Časa, Dante in Goethe stojita v sedanjosti in odpirata na levo in desno vrata na oni svet, prodirata steno naše ozke sobe in nam kažeta mistična kraljestva, po katerih hodimo dan na dan. Faust je popolnoma modern človek, idealni tip modernega človeka, Mefistofel je skrajno modern hudič in v vseli prizorih se odigrava moderno življenje Goethejeve dobe.
Isto velja o Danteju glede njegove dobe. Dante ne poje pesmi o strahovali pekla, ne poje pesmi paradižu, ampak s a m je prišel 25. marca 1300, ko je bil star ravno petintrideset let, pred vrata izgubljenih ljudi in je po'oval cel Veliki teden po kraljestvu mrtvih. Sam pripoveduje tako nazorno, kakor je sploh mogoče, vse, kar je s a m videl. Radi tega je pesnitev naravnost strašno živahna. Ni torej čudno, da so ženske v Ravenni, ko so ga srečavale, kazale s prstom nanj, govoreč: »Vedi tu quello clie va per l’ln-ferno e torna quando g!i pare e piace, e ci porta le notizie della gente di la?« — In druga je odgovorila naivno: »Davvero clie dcv’esser vero: non lo vedi com’ha la barba crespa e il carnato bruno per il caldo e il fumo clie c’e laggiu«.
A še druga poteza je, ki Dante!a označuje kot posebneža med vsemi evropskimi pesniki do njegovega časa. Rekli smo že, da so le vizije o kraljestvih onkraj groba. Gotovo je, da je vplivala nanj Vir-gilova Eneida, tudi Odiseja mogoče. Krščanskih vizij je bilo vse polno, toda te vizije so bile le poučne, strahotne podobe
brez poetične vrednosti in se zde pole« Dantejeve Komedije kakor marijonetne igre poleg Goethejevih dram. A Dante jih ni prekosil samo v umetniškem oziru. Dal je nekaj čisto novega. Zavozil je na pot, kjer tnihče prej ni vozil.
Dante ie zrastel iz dobe, v kateri sta prevladovali dve vrsti poezije:	viteški
epos in petje o ljubezni. Vplivalo je nanj posebno zadnje in religijozna poezija, a vpoštev prihaja tu predvsem epopeja. Če vzamemo tudi naiglobokoumnejšega izmed epov, Parsivala, najdemo sicer v njem mnogo dušnega poznanja, dosti mi-stično-religijoznih idej, a to je le vnanje, lx)stransko.
Dante je tudi tu zapustil prejšnjo pot in je prebil steno. Projiciral je naše življenje na desno in levo v metafiziko. Njegov epos je nekaj čisto drugega Kot so drugi. Dante ne pripoveduje nikakih viteških in ljubezenskih romanov. Ne opisuje mladih junakov in njihovih pustolovščin, njih krivde in končne poroke s to ali ono kraljično iz te ali one devete dežele —
Dante stoji sredi realnega sveta, gleda navzgor in navzdol, vase in krog sebe, opazuje dogodke v svoji duši in v duši drugih ljudi, motri historične prevrate svoje dobe. Alighieri ni pripovedoval zgodovine, ki se odigrava na tem svetu, ampak ves neznanski in dejanski svet je jel krožiti krog njega in se je začel uravnavati v kroge, in iz tega sveta je Dante sezidal ono katedralo, katere kripta vodi do najtemnejših in najstrašnejših globin človeške duše, v mlakužo popolne zavr-ženosti — od tam pa vstaja _od stopnje do stopnje po lestvah in spiralah do najvišje nebeške glorije in Boga polne ekstaze, katere je zmožna človeška duša. Vse to mistično potovanje je pot, 1:0 kateri hodi človeška duša preko skušnjav, pokore in oč'ščenja do miru in blaženosti ter se dvigne do spoznanja Boga, s katerim se združi.
Po pravici je torej Dante imenoval Komedijo »sveto pesem, kjer sta sodelovala nebo in zemlja«.
Duša te kliče.
CVečne pesmi večnemu pevcu.}
Moja duša je Danteja polna, diven vinograd s trtnimi gozdi; močna mladika s polnimi grozdi, moja duša je Danteja polna.
Zašumela na mojem so morju nova valovja novega vina ; nova skrivnost — Comtnedia Divina zašumela na mojem je morju.
Beatrice ! Čuj ! Duša te kliče.
A Beatrice ni odnikoder.
Nebes je daleč resen in moder. Beatrice ! Čuj ! Duša le kliče.
Težka bila je pol iz globine — lemnega brezna pod baldahinom ; šla sva z Virgilom - z bridkim spominom, težka bila je pol iz globine.
Poslovila sva spet se z Virgilom: „Stoj in potrpi! Dolge so vice.
Tiho počakaj tam Beatrice !“ — Poslovila sva spet se z Virgilom.
Silvin Sardenko.
Dantejev pomen!
Spisal dr. .lože Debevec.
V	noči med 13. in 14. septembrom leta 1321., pred dnem Povišanja sv. Križa, ki mu je tako veličastno himno zapel v 14. spevu svojega Raja, je zatisnil v Raveni, zadnjem zatočišču rimskega cesarstva, inajvečji zagovornik obnovitve
svetovnega rimskega imperija, sredi svojih či ivero otrok.prihitevših iz t iorence k njemu oblečen kot tretjerednik - v spokorno haljo sv. Frančiška, čigar serafska ljubezen do Boga veje do mala iz vsakega verza Commcdie, po kratki bolezni gtoz-
nici v šestinpetdesetem letu starosti (rej. 1265) in dvajsetem letu pregnanstva izven ožje domovine Firence, največji pesnik Italije, in eden izmed največjih vseli časov in narodov, svoje trudne oči za ta svet, Dante Alighieri. Letos, cb šesti stoletnici smrti, gleda v Raveno vsa Italija, gledajo pa tudi vsi kulturni narodi sveta, gledajo posebno katoličani vsega sveta s svojim očetom papežem Benediktom XV. na čelu, ki jih je na ta spominski dan opozoril v posebni okrožnici »In rraeclara summorum« z dne 30. aprila t. 1.
Kaj je Dante Italiji ?
Pred Dantejem so sc izobraženci v Italiji posluževali izvečine latinščine kot pismenega jezika: le, kar je bilo namenjeno preprostemu ljudstvu, se je pisalo v živem ieziku. ki pa se ie govoril v 14 rareč-jih. Dante se je — demokrat v miši jen iu in dejanju — vkljub odsvetovanju odličnih sodobnikov — odločil za zaničevano narodno govorico kot obliko svoji veliki pesnitvi (stari viri trdijo, da mu je bila v tem oziru kažipot frančiškanska poezija, zlasti Oiacopone da Todi, u. 1306). izmed narečij pa je izbral tisto, ki mu je bilo najbližje, toskansko. Dante je torej Italijanom ustvaril enotni slovstveni jezi k.
Pa še več! Dante je nrvi vzbudil iskro narodne zavesti v svojih rojakih, bodisi da govori o mejah Italije, bodisi da s nerečo satiro žigosa neslogo njihovo. I-deja zedinjene Italije, vtelešena za Cavourja, sega v ravni črti nazaj skozi 600 let do Danteja. Dva vzroka torej, zakaj letos vsa Italija zre v Raveno, proti grobu svojega največjega genija.
Kaj je Dante vsem kulturnim narodom?
V	6. stoletju i)o Kr. je bila stara gr-škorimska kultura pokopana. (Značilno je, da je leta 546., po odhodu gotskega kralja Totile. Rim ostal popolnoma prazen in zapuščen skozi 40 ditii.) Polagoma so jo začeli oživljati samostani. V poeziji je zadobil neomejeno oblast starorimski pesnik Vergil (u. 1. 19. pred Kr.): v trem so izobraženci srednjega veka videli izraženo vso človeško modrost. In vendar je Vergil glede vsebine samo bolj ali manj spreten posnemovalec pevca v.sch pevcev, Homera. Posredno je vladala v srednjem veku Homerova poezija, poezija ob-
jektivnosti, zunanjega sveta, opisujoča življenje bogov v Olimpu, boje junakov pied 1 rojo, trpljenje Odisejevo in njegovo blodnjo 1)0 svetu. Dante je uvedel v poezijo nekaj novega: po zunanje je sicer tudi on pripovedoval o potovanju skozi onstranski svet, k.-ikor se je to čitalo pri Homeriu in Vergilu, pa tudi v raznih vizijah, pisanih v 12. in 13. stoletju, toda Danteju je bilo Ust*.'1 ootovanje samo ogrodie; samo ogrodje, ♦,-(lno sicer in čudovit simetrično zgrajeno, mu je sedmorica teras v Peklu, na katerih trpe pogubljeni za re-dem poglavitnih grehov, in sedmorica teras na gori Očiščevanja, na katerih se pokore in očiščujejo duše za male grehe, in sedmorica planetov, kjer se radujejo tisti, ki so premagali 7 poglavitnih grehov; o-grodje 11111 je to, rekel bi, surovi zid veličastne gotske cerkve: poglavitna mu je vsa notranjščina, okraski, kipi, oltarji.... ali, brez metafore povedano: poglavitna vsebina Commedie so vsi njegovi doživljaji, vsa njegova čustva, vsi njegovi sno-mini od prve mladosti pa skoro do leta smrti, ko je pesnitev dovršil. Kot deček je čul o silnem gibelincu Farinata, ki ga nam tako plastično predstavlja v 10. spevu Pekla, kot gost graščaku Gvida v Raveni, sorodnika nesrečne Frančiške iz Rimini. je z grozo slišal vse podrobnosti o njeni in njenega ljubimca! Pavla smrti, tako pretresljivo opevani v 5. soevu Pekla...
V	celoti je torej Commed!a pravzaprav D an t c i d a t. j. izraz vsega njegoveira življenja, njegovega trpljenja, pa tudi njegovih veselih dni (n, pr. spomini na filozofski študij, na znanstvene disputacije v Bologni. Parizu...) Commedia >e izraz »pekla in neba«, ki ga je pesnik nosil v srcu. prav kakor naš Prešeren pravi:	»Bit hočeš
poet in ti pretežko je v srcu nositi pekel a! nebo.« I11 tako stoji Dante kot nrvi v svetovni slovstveni zgodovini, ki je ves svoj jaz, vse svoje življenje izrazil v veliki pesnitvi, kot prvi. ki je v poeziji »odkril naravo duše«, kakor jo je ob istem času v slikarstvu odkril njegov prijatelj Giotto. (Če torei vidimo, da je n. pr. Werthcr, Wilhelin Meister. Faust i. dr. Goethe sam, ali Cliilde Harold. Don Juan i. dr. Byron sam, ali Jcvgenij Onjegin Puškin sam, ali Črtomir Prešeren sam .... je v vsem tem Dante že davno prej bil kažipot, bil prvi poet subjektivnosti). In novo je tudi, kako je izrazil vso to svoio neizmerno bogato notranjščino: v Peklu je poetov glas patetičen, v Vicah mirno-otožen. v Raju vzhičen: Pekel zveni kot tragedija, Vice kot elegija. Raj kot himna;
v Peklu ta občutek imamo glede barve-nosti — prevladuje črna barva, prožeta z rdečo; v Vicah zelena in bela, v Raju sama čista svetloba. In v vseli treli kraljestvih tista čudovita plastika: za vsako misel primerna slika, vzeta ali od pojavov neba, zraka, ognja, vode, zemlje, rastlin, živali, človeka, barv itd. In tiste čudovite Dantejeve tercine! Že starodavni Ottlmo Comento je zapisal: »Danteja ni nikoli rima zapeljala, da bi kaj drugega rekel nc-go to, kar je hotel.« V približno 5000 ter-cinah ni ničesar, kar bi bilo zoper zdrav razum. Klasičen zgled za trditev Hora-cijevo: »Scribendi reete sapere est priri-cipium et fons,« (De arte z. 309) t. j. razsodnost je začetek in vir dobrega pisateljevanja. »Olede na ton, pokret im odlikovanje stoji Dante za vsak narod na začetku vse novodobne poezije«, pravi St. George (Berlin, 1921). Vsak narod, pisatelji vsakega naroda bi sc lahko mneeo. mnogo naučili pri Danteju. Najlepši zgled nam je italijansko slovstvo samo: Kadar so Danteja proučevali, kakor Ariosto in Tasso, ie slovstvo cvetelo: kadar so ga pozabili, kakor v 17. in IS. stoletju, jc propadalo.
Kaj je Dante katoličanstvu ?
Na to ie že najlepše odgovoril sv. oče Benedikt XV. v gori omenjeni okrožnici. Za voditelja v svetni in božji vedi si jc bil Dante izbral največjega učenjaka kat. Cerkve, sv. Tomaža Akvinskega. In kakor je vodilna misel Tomaževega na.večjega dtla t. :-;v. Summa theologica ta, da vse orihaja od Boga in gre zopet — po zasluženju Kristovem — k Bogu, tako jc tudi pri Danteju vodilna misel: modrost m nravičnost božja. Skoro vse resnice katoliške Cerkve opeva. Zlasti je občudovama vredna njegova ljubezen in vdanost do Cerkve, posebno do sv. očeta. Cerkev mu ie »najljubša mati«, »nevesta Križanega«, Peter nezmotljivi razlagavec razodete resnice. Ce na rekaterih mestih ostro napada nekatere papeže, posebno Bonifacija Vlil., jih napada samo s svoiega teoretično političnega stališča, meneč, da naj bi rimski cesar vladal v vseh svetnih zadevali, papež pa samo skrbel za dušno "srečo vernikov, ne d:i bi imel svetne moči ali oblasti. Ali posebe treba poudariti, da ob vseh svojih pravičnih ali krivičnih
napadih ni Dante nikdar odrekel Cerkvi pokorščine. Danteju vera ni bila samo stvar uma, ampak še bolj srca. Po pravici trdi okrožnica popolnoma v skladu z najbolj kompetentnim kritikom Dantejeve poezije, Bcncdcttom Croce, bivšim nauč-nim ministrom (v spisu La poesia di Dante, Bari, 1921, str. 70): »To ie namreč njegova največja vrlina, da jj krščanski pesnik, to je: opeva nam krščanske resnice... potem, ko se je sam pogreznil z vso dušo v njih vsebino in obliko, opeva potem, ko jih je čudovito vzljubil in sam v sebi d o ž i v e 1.«
Sicer pa imamo še en dokaz, d i jc bil Danite res krščanski pesnik, podaja nam ga največji pesnik tretje Italije — Carduc-ci, pesnik satanizma. V odi »In una cliiesa gotica« poje, kako je Dante v gotski katedrali florentinski zagledal Beatriko in kako mu je po smrti postala »bogstvo«. voditeljica k Bogu, toda 011, Carducci, ne veruje več v — »semitskega boga«.
»Addio scmitico nutne!«
Kaj čuda torej, če sv. oče ob koncu okrožnice toži, da mladina italijanska ne more imeti koristi od Danteja, ker ji učitelji jemljo verske temelje. Zato sklepa z željo, naj bi jubilej zopet odprl pravo umevanje Commedie, ki je imela — po iz:avi Danteja samega (Pismo na Cangrande iz Verone, X, 15.) — poleg estetičnega tudi moralni namen, da oddalji ljudi, ki žive na tem svetu, od nesreče, t. j. od greha, in jih pripelje k pravi sreči, t. j . k milosti božji.«
H koncu še par besed! Čemu naj čitamo Danteja? V »Lj. Zvonu« (1917. št. 12) čitamo, da jc pisatelj Fr. Maselj-Pod-limbarski tedaj, ko jc bil najbolj žalosten, čital Danteja. Da. kadar si sam, zapuščen, v Danteju boš našel mir: ni namreč pesnitve, ki bi nas tako daleč proč vodila od vsega svetnega hrupa kakor Dantce-va Divina Commedia. In kaj še pridobimo ob tem čtivu? V 540 prekrasnih primerah, slikah, vzetih, kakor omenjeno, iz vseh strani prirode, se ti razbistri pogled za vso prirodo, obenem pa se ti odpre velika resnica, da »Bog piše svoje misli v prirodo, tako ie vsak njen delček črka božjega pisavea.«
Bsa osa
Slovenska „moderna“ in Dante.
Spisal dr. Jože Puntar.
Ves kulturni svet slavi letos ime enega iztned največjih duhov v zgodovini človeštva. Dantejevo ime bereš v časopisju, njegovo ime slave kulturne revije, prirejajo se slavnostne številke in slavnostni govorniki se spominjajo pomena njegovih del za občo kulturno zgodovino in razvoj slovstva v Evropi izza tistih dni, ko je svoji domovini zapustil svojo »Divino Commedio«.
Pred dobrimi sto leti je biio, ko je viTuada« umetnost z imenom »romantika« dvignila svojo glavo čez vso kulturno Evropo in z bratoma Schlegloma na čelu pričela i.skati razlike med staroklasično in novo moderno lepoto. Tiste dni je bilo, da je »nova« šola pokazala na Danteja kot prvega pačetnika moderne poezije in u-metnosti. Njegova dela, zlasti »Divina Commedia«, so veljala za vzor novostru-jarjev v umetnosti in poeziji.
S krščanstvom je nastopil, tako je ličila nova umetnostna trnja, v življenje in snovanje modernega človeka no.v princip organizacije. S tem pojavom se pričenja nujno tudi novo pojmovanje človeka in s tem premenjenim svetovnim nazorom tudi novi nazori o idealnem človeku, torej iu-ui o novem idealnem predmetu v umetnosti.
Zakaj s pojavom krščanstva kot svetovnega nazora v evropski družbi se je pričela tudi nova — umetnost, dihajoča višje vodilne moči, ki 'odločilno urejuje življenje poedinca kakor narodov in vse človeške družbe. Divina Commedia in Krst sta v bistvu slavospev večne Harmonije, ki ic upodobljena v stvarstvu, sta poklon dveh umetnikov-poetov silni Lepoti in vseobsegajoči Ljubezni.
Kdor hoče globlje umeti Crtonurov »krst«, nojdi in beri 28., 2)., 30. in 31. spev »Vic«, zaglobi se v nebeško glorijo »Raja«. Nikdar ne boš mogel več trditi, da njegov »krst« ni utemeljen, pač pa moral, priznati, da je naravno psihološko in metafizično docela motiviran.
Zakaj človek, ki je z Dantejem šel skozi Pekel in Vice, prepotoval vse skrivnosti deveterih nebes ter se potopil v skrivnosti »nebeške rože« v cmpireju, ne bo dvomil, da tudi Črtoiniru ni moglo biti drugače ob pogledu na vzvišeno krasoto' vse žive in mrtve narave tam o!) slovenskem »Paradiso terrestre« kakor je bi-
lo	Danteju cb reki Lete in Evnoe, ko je zagledal nenadno svojo mladostno znanko v nebeški slavi, ali kot mu je bilo tam v Paradižu ob pogledu na tretjo vrsto »nebeške lože«, kjer je sedela poleg Rahele v najbližji bližini same Praljubezni — Bea-trika, blagoslovljena in blagoslov deleča devica svetnica.
Ob Dantejevemu spominu — slavimo tudi mi svojega poeta umetnika, da nam je ustvaril v malem to, kar veliki Italijan svojemu narodu v ponos in širno slavo. »Krsta pri Savici« naj nas ne bo sram vzpričo veličastnega velespeva »Divine Commedie«, ker je časten odjek istega velikega genija, ki je osebi slovenskega poeta umetnika oživil delo enake trajnosti vsaj za svoj mali, kakor Dante za svoj veliki narod.
Ob šeststoletnici velikega mojstra, ki je ustvaril svojemu narodu »domačo govorico«, ,o dvignil v nebotične višine in posadil na kraljujoče mesto stare latinščine, se mora spomniti tudi sleherni Slovenec, kako je genij velikega slovenskega poeta umetnika ustvaril svojemu narodu
—	pesniško umetniški jezik v dobi, ko je vsenaokrog bujno rodilo pesništvo krasne sadove, v slov. pa so se komaj napovedovali ponižni glasovi čudovite Orfejeve lire.
»Nova pisarija« — dolce stil nuovo! Visoko je dvignil poet naš jezik, kot je dvignil italijanski govorico svojega, v političnih bojih izkrvavelega naroda. Visoko je dvignil ideal žene do Marijine višine, kakor tudi slovenski idealist -— v Bogomili
Kadarkoli danes misliš na »novo pisarijo« v slovenski moderni, spom.ii sc na tistega, ki je ustvaril »dolce. oiil nuov )« v
svoji »Viti Nuovi«!
Sonet »Matevžu Langusu« je dokument
o	tem, da Prešeren ni zaman študiral tudi poeta-umetnika, ki se ga je spomnil med nesrečniki v svoji »Glosi«.
Toda pomniti treba, da je prišla pobuda za vse to, kar imamo v »Poezijah«, zlasti pa v »Krstu«, od bratov Schleglov pod vodstvom nekoga, ki je študiral vso evropsko literaturo iz originalov, poznal tudi Danteja do zadnjih fines — namreč Copu.
Od leta 1819. pa do smrti 1835. je o-hranil ta veleestet svojo veliko ljubezen
do Danteja, ki je bil njegov ljubljenec zlasti izza leta 1824. tam v »sarmatski pušči«
—	lvovski.
Dantologu Čopu velja Prešernov veličastni nagrobnik »Krst pri Savici«, slovenska »Divina Tragedia«.
Ali ni resnična tragika v našem narodu, v naši umetnosti, poeziji tudi sto let
za Čopom in Prešernom, o Cato Uticen-
sis ?
»Krst pri Savici« je za nas Slovence večna pesem žalujka. In vendar je v nji pečat ves svet prenavljajoče božje ljubezni:
L/amor che muove il sole e 1’altre stelle.
Danie Alighieri.
Dante Alighieri: La Divina Commedia.
33. spev „Raja".
Prevoda »Divine Coinmedie« nimamo še celega. Prvi se je bil poizkusil Koseski in prevedel »Pekel«; ta prevod ni uporaben. Drugi ga prevaja v »Dom in Svetu« dr. Josip Debevec in mu piše bogat komentar. Upamo, da dobimo v kratkem celoten prevod. Tretji je bil Župančič, ki je krasno prevedel že več spevov
»Pekla«. Dr. Aleš Ušeničnik pa je v Času 1. 1914 (str. 472-485) prevedel 33. spev »Raja«. Da podamo čitateljem en primer Dantejeve velike pesnitve »Divina Com-media«, prinašamo ta prevod, ki je dober.
V	glavnem je razlaga »Raja« že v prešnjili člankih. Bogatega komentarja ne objavljamo v celoti, ker bi tu pa tam sa-
mo motil. Verz 1-31 je molitev sv. Bernarda k M. B. V prvem verzu: Sinu
Ii	č i: Marija je mati božjega Sina in ob enem kot stvar njegova hči. 85-91: Dante gleda božjo vse popolnost in enovitost. 115-126: Dante zre skrivnost sv. Trojice. 127-141: Dante zre, razmišlja in spozna misterij Učlovečenja.
I Devica Mati, Sinu liči, prelepa,
Ponižna in visoka nad stvari ti,
Zamisel večna božjega ti sklepa:
4 Ah ti si, ki v lepoti čudoviti
Tak sij človeški s'i naravi daia,
Da Stvarnik ni zavrnil stvar nje hiti . V telesu tvojem se je spet užgala ljubezen, ki vsled nje moči žareče Nebeška tukaj roža je pognala.
Id Tu solnce uani ljubezni plameneče,
Kar doli smrtno jih telo še nosi,
Studenec njim si nadeje kipeče.
M Velika in mogočna ti tako si,
Da želj polet mu let je brez peroti,
Kdor tebe, milosti želeč, ne prosi.
Ki Ne le, kdor k tebi pribeži, v dobroti Pomagaš svoji mu, o mnogekrati Mu sama milo prihitiš naproti.
19 Ti dobrotljiva, usmiljena si, Mati,
Ti milosrčna, vsa se v tebi druži,
Kar v stvari je kateri blagodati. —
22 (ilej ta, ki stal ob temni je kaluži,
Duhove zrl do tu od dna vsemira,
Njih muke, up in kar veselju služi,
2^ Zaupno k tebi se za moč ozira,
Da dvigniti bi mogel se še više,
Dozreti mogel blaženstvo do vira.
2S Želelo mi tega srce si n’i še,
Kot zanj želi, o prošenj ne zavrni!
Vsebitje moje prošnje k tebi diše:
31 S prošnjami mojimi ti svoje strni,
Megle njegove smrtnosti preženi,
Radosti vse mu prvi vir razgrni!
34 Ugodi še, kraljica, prošnji eni,
Ki moreš vse, kar češ: srce ti kliče,
Ne daj v oblast ga strasti več nobeni!
37 Cuječ zmaguj ti v njem, kar k strasti nriče — (ilej zanj proseče blažene tu zbrane,
Ki ž njimi roke sklepa Beatriče!«
40 Oči, Bogu preljube, spoštovane,
V	prosivca uprte, so nri priče bile,
Kako so drage ji molitve vdane.
•13 In kvišku so nato se obrnile —
Stvari oči nobene k luči večni Ne zro tako pač čiste in premile!
40 In jaz, ki bližal dopolnitvi srečni
Sem želj se vseh, utešil, kot pristaje, Medlenja v sebi žar sem nelzrečni.
49 Bernard mi je namlgal, se smehljaje,
Naj kvišku se ozrem, a sam že prej«?
Izpolnil bil njegove sem migljaje:
52 Zakaj vse bolj, čisteje in ^čisteje,
Pogled se moj je vtapljal v svetli žarek Previšnje luči, sama ki iz se je.
55 Poslej je vidu bistre bil prejarek,
Da mogla bi slediti mu beseda,
Spomin slediti mogel m preudarek.
58 Kot oni je, ki sanje v spanju gleda In ko zbudi se, še ima občutje,
A kar je gledal, prešlo je brez sleda,
61 Tako sem jaz: kot sen da vse presnut je, Izgubil skoraj videnj sem spomine,
Ostalo v duši sladko je ganutje.
04 Tako pod solncem toplim sneg izgine,
Tako razgnal je piš Sibilje reke,
Na liste pisane lahne sušine.
67 O ltič previšnja, ki nad vse izreke
In vzvišena nad vse si smrtne pojme,
Užgi v spominu mi le iskre neke,
7o Vsaj medle videnja mi vrni dojme,
Okrepi malce slabo moč jezika,
Naj spomni tvoje glorije duh moj me!
73 Ce temna le se obnovi mi slika,
Spozna po spevu mojem rod bodofftv Kak zmaga slave tvoje je velika!
76 Tako vsega me žar prevzel je žgoči,
Da bil bi zblodil se tedaj nemara,
Če vanj ne bil bi zrl iz oči v oči.
79 A zročemu, spominjam se, brez kvara Le rastla moč je, dokler da spojil je Moj vid z Močjo neskončnega se žara.
82 Da zmogel sem, o milosti obilje,
vtopiti v luč se, večno, neizrečeno,
Dotlej, da v gledanju se vid použil je!
85 V globini videl sem, kako vse v eno Z ljubeznijo se veže v večno vitje,
Kar po vesoljstvu tu je razpršeno.
88 Podstat, pritika in vse njiju bitje
Tako v prečudnem se edinstvu spaja,
Da vse, kar pravim, svit le enovit je.
91 Dej videl sem, ki to enoto daja,
Zakaj le misel mi na to že slad je,
Ki s čutjem sladkim dušo mi napaja.
94 A hip le več spominu truda zadje,
Kot zgoda pred dva tisoč petsto leti,
Ko zrlo morje sled je prve ladje.
79 Tako v radosti duša je zavzeti Upirala poglede nepremično In zroč le bolj je koprnela zreti.
100 Kdor se zazrl v luč je to resnično,
Da še obrnil bi moči želenja
Od nje drugam, nemožno je in nično.
103 Zakaj dobrosti, ki je cilj hotenja,
Vsa polnost v njej je: zunaj nje le borna, Popolna v njej, nezmožna popolnjenja. — 106 Odslej beseda mi še bolj okorna:
Celo, kar pomnim, kot jecljaj detinji,
Ki iščejo mu prs še ustna zorna.
109 Ne, kot da v žive luči te edinji
Kdaj manj, kdaj več popolnosti proseva, Zakaj neznan na vek je izpremin ji,
112 A vid, ko zre, vse bolj se ožarjeva In kot da'menja žar se enoviti,
Ko menja sam se, vidu se dozdeva.
115 V globini jasni, v luči čaroviti,
Troj krog zazrl sem, kot trojna zarja Sijal je: barv treh, a ene biti.
118 Kot mavrica od mavrice, odzarja Od prvega se drugi, ogenj tretji,
Ki krog oboj obenem ga izžarja.
121 Ah, kdo povedal v praznem bi početji,
Kar zrem še zdaj, ko sled je le minljiva Tega, kar gledal v tistem sem zavzetji!
124 O večna luč, ki sama v sebi biva,
Ki sama se spozna, ki se v spoznani
V	ljubezni ljubi večno ljubezniva! —
127 Ko gledal dlje s svetlobo obsijani
Sem drugi krog, ki svit je svita čisti,
Zazrl prikaz v notrini sem neznani:
130 Kot slikan bil je svit, a v barvi isti,
In lik imel človeškega je lika —
Zamaknjen ves strmel v prizor sem tisti.
13 5 Kot oni, ki razmer ga najti mika,
Da mero krogu točno ugotovi,
In misli, misli, a ne najde stika,
136 Tak bil sem jaz ob tej prikazni novi:
Strmel sem v lik, kako se s krogom sklada, Kako ima li k biti se njegovi.
139 Zaman! — Kar šine v dušo iznenada
Nov svit: in stik, očem prej nedosežen,
Zazrla mi je duša, zreti rada.----------
142 Tu duh zastal — nemoč je segla čezenj---------------
A že mi kakor mirni tek kolesa Želenje vse gibala je Ljubezen,
Ki giblje solnca in vseh solne nebesa.
Dantejevo srečanje z Beatriko.
Dantejeva jama pri Tolminu.
Po S. Rutarju-Venceslav Bele.
»Dantejeva jama« blizu Tolmina na poti proti Zalazu je splošno znana;; znana je tudi pripovedka, da se je v tej jami ■skrival takrat izgnani, danes tako slavni italijanski pesnik Dante Alighieri, vsled česar je jama dobila svoje ime.
Ker hočejo nekateri ljudje zlorabljati omenjeno pripovedko v neupravičeno dokazovanje o italijanstvu naše dežele pred šečtstoleti, zato navajamo objektivni zgodovinski resnici na ljubo in kot nekako drobtinico k letošnji proslavi šeststoletm-
ci Dantejeve smrti nekaj podatkov o »Dantejevi jami« in njeni pripovedki.
Drugih podatkov nisem imel pri rokah, zato navajam to, kar piše o »Dantejevi jami* S. Rutar v svoji knjigi: Zgodovina Tolminskega. (Gorica 1882.)
Str. 31. »— Pripoved terdi, da je pa-trijarh Gaga no del la Torre (1318-1332) !. 3319 slavnega italijanskega pesnika D a n t a u Tolminu gostil. —«
Str. 82i »— Drugi še imenitnejši mož, ki je oaje obiskal Tolminsko, bil je najve-
čji italijanski pesnik Dante A 11 ig h i e-ri (1264-1321). O njem se pripoveda, da je I. 1.319 za časa patrijarlia Pagana u Tolminu bival in tu nekaj spevov svcrje »božje komedije« (o peklu) zložil. Pripoveda se, da je veliki pesnik noči preživel na tolminskem gradu med vitezi in gospemi, dneve pa u jami, ki je po> njem ime dobila »Dantova jama« (ali zalaška jama). O mraku so ga baje večkrat videli v rudeči obleki pred jamo sedeti. (F. Coronini, Die Patriarchengraber von Aquiieja, str. 144.)
V povesti »Dantova jama«, spisal Iv. Kuk (natisnjena v Einspielerjevem Pri-jatlu 1. 1855, 1. 2. str. 41 in nasl.), omenja se, kar ljudje tudi pripovedajo, da je nekdaj v zalaški jami nek puščavnik prebival«.
Str. 225-6. »— Ali pripovedi o Danto-vem boravljenju v Tolminu so le izmišljene. Abbate Bianchi je natančno iz listin dokazal (Del preteso soggiorno di Dante in Udine ed in Tolmino; Udine 1844), da so vsi pisatelji zajemali vest o Dantovem bivanju v Vidmu in Tolminu iz G i o v a n-n a C a n d i d a (Commenti Aquilejesi 1521), in da jo je ta zopet vzel iz P 1 at i-n e (Le vite dei Pcntifici), kateri pa piše, da je šel Dante iz Firence v Forum L i v i i (Forli), a n e v F o-r u m .1 u 1 i i, kakor je C a m d i d o z a m e n j a 1.
V drugi polovici XV. stoletja pošlje beneški senat Jako p a sina V a l v a-s o n a iz Maniaga kot svojega komisarja na Tolminsko, naj bi pregledaval te kraje in poročil, kje bi se dale majhne tidnja-vice napraviti za ložo brambo pied turškimi napadi. Prišedši na Tolminsko čudil se je Jakop prirodnej lepoti naših gora In dolin, ter mislil, da je našel one kiaje, katere Dante popisuje (Purgat. cant. XXVII).
Tak nas je troje tam prenočevalo:
kozica jaz, a ona dva čuvaja,
obdani z dveh strani z visoko skalo (jamo.)
Prev. J. D.
Jakop Valvasone je bil tudi v zalaški ja m i in zdelo se mu je, da je bral na jednem kamnu Dantovo ime zapisano. Zato se je prepričal, da je Dante s patri-jarhom Paganom v Tolminu prebival in v životopisu tega patrijarlia piše Valvasone tako:
»S Paganom je bival v veliko zadovoljnost Dante precej časa, in z njim je pogostoma obiskal lep kraj Tolmin, grad ležeč v noriških hribih nad frijulskim Čedadom do 28 milj; kraj v poletni dobi zelo prijeten zaradi lepote in neverjetne množine bistrili in zdravih studencev in rek. zaradi zelo zdravega zraka, zaradi višin gora in strahovitih globeli dolin, zaradi zelo tesnih sotesk in novosti kraja, kateri ima na sebi mnogo barbarskega, druži pa s strahovito lego prijeten razgled polj, potokov in rodovitnih in dobro obdelanih njiv. V tej tako čudoviti pokrajini, ki se zdi ustvarjena za razmišljanja modrijanov in pesnikov, s e mi s 1 i. da je Dante na ljubo Pagana spisal nekaj odstavkov sanjske pesnitve, kajti kraji, ki jih je v njih popisal, so tem zelo podobni: s tem mnenjem se strinja to, da do današnjega dne imenujejo neko skalo, ki leži nad reko Tolminko »Dantejev sedež«; poročilo js od ust do ust ohranilo spomin, da je on na tem kraju pisal tudi o naravi rib.
(Bianchi, o. c. pg. 167-168).
Tako se je izcimila povest o Dantovem bivanju v Tolminu. Naslednji pisatelji so jo prepisovali jeden od druzega in nazadnje se je razširila tudi med ljudstvo. To se je dokazovalo celo iz Boccaccijeve-ga pisma Petrarki, v katerem se bere, da je Dante obiskal na svojem potovanju tudi »antra julia Pariseos«. A pod tem se ne sme razumeti Kaka jama v julskih Alpah, nego neka šola v Parizu.
Bianchi je z veliko zgovornostjo dokazal, da Pagano 1. 1319. ni bil v Tolminu, in da tudi Dante ni mogel onde prebivati. Pri tej priložnosti govori precej zaničljivo
o	»tolminskih barbarih«, češ jla oni niti niso bi i i vredni, tako velikega pesnika, kakor je Dante, med seboj imeti in gledati ga«.
Iz teh kratkih podatkov je razvidno, da Dante omenjenega leta in tudi drugače skoraj gotovo nikdar ni bil v lolminu, toliko manj, da bi bil prebival kdaj v Zalaški jami, vsled česar nosi ta jama povsem neopravičeno znano ime »Dantejeva jama«. Razvidno je tudi nasprotnikom te resnice, da je bil takrat Tolmin slovenski.
Par drobtin.
Dante v slovenskih prevodih. — Leta 1878. je Letopis Slovenske Matice objavil prvi slovenski prevod »Pekla«, ki ga je oskrbel Jovan Koseski — slabo in neužitno. — Leta 1910. je pričel Dom in svet prinašati nov prevod v pravili tercinah z razlago izpod peresa slovenskega danto-loga drja. J. Debevca. Dozdaj sta prevedena prva dva dela Divine Connnedie: Pekel in Vice. Letošnji Dom in svet je prinesel začetek Raja. Naj bi dr. Debevec čimprej dovršil svoj lepi, z izborno razlago spremljani prevod! — »Čas« 1. 1914. je priobčil 3,3. spev Raja od drja. Aleša U-šeničiiika in v »Slovanu« 1912. pa je naš veliki Oton Župančič objavil Pekla 1. spev v nad vse lepem prevodu; za »Dantejev zbornik« drja. Resa, ki izide prih. mesec v Ljubljani v razkošni opremi, je isti pesnik prevedel Pekla peti spev (Frančiška da Rimini). — V ostale jezike pa je bila »Divina Commedia« prevedena po enkrat: v latinski, katalonski, kastiljski, provansalski, danski, švedski, rumunski, češki in ruski jezik, po večkrat pa: v francoski, angleški, holandski, nemški, poljski m hrvatski jezik, deloma pa: v armenski, hebrejski, novogrški, portugalski, sanskritski, madjarski, bolgarski in hrvat-ski. Literatura o Danteju in o njegovih delili presega desettisoče del v vseli velikih jezikih.
Dantejeva jaina. Prevod onega mesta iz 27. speva »Vic« se glasi:
Naravnost pot se pela je med skalo, v to smer, da so pred mano v tleli gubili sc žarki solnca, ki je nizko stalo.
A malo le stopnic smo prestopili, po senci ker smo moji ugašujočj solnca zaton — za nami — zapazili.
!n preden svod neba, prostir^oči v brezdalj sc, z eno barvo se prepregel iti dana vsa oblast bila je noči, nas vsak na eno je stopnico legel; da dalje nismo mogli, ni zlomila nas volja — strmi pot je to dosegel.
Kot čreda koz, ki drzno so drvile l>rek slemen, umiri se, ko prežveka, ko s pašo so se dobro nakrmile, in v senci ždijo, solnce ko pripeka; pastir, na palico se naslanjajc, pri njih, ki dan v njih službi mu poteka, čez noč pa one, pod vedrim nebom, raje pri čredi bi se mirno mu ležalo, da divja zver mu ne razžene staje: tak nas je troje tam prenočevalo:
kozica jaz, a onadva čuvaja, obdani z dveh strani z visoko skalo. Neba le košček sem iz tega kraja im zvezd le malo videl, ki pa bile so večjega in bližjega sijaja.
Dante Italiji.
V	4. spevu Vic poje Dante, ko vidi, kako se Virgil in Sordello, trubadur iz Mantove, ljubita na onem svetu in se spomni na neslogo rojakov na zemlji:
»Italija robska, domovina jada,. v viharju brez krmarja brod, gorje ti, ne več dežel gospa no hiša smrada!
Ta duša plemenita,1 ko na sveti je onem čula sladki glas krajana,"’ s častjo kak je hitela ga sprejeti!
In ti?:i Z vojskami vsa si razrvama; meščan, živeč za istimi zidovi in jarki, grize, kolje someščana!
Naj plove oko nad morja ti bregovi, v osrčje naj pogled se ti obrača: kje v tebi, jadni, so miru sledovi?
V	Italije vseh mestih gospodari tiranstvo strank, in sii dobi Marcela že vsak čvekač, da stranko le si ustvari! Florenca moja, lahko si vesela, da tebe moja tožba sc ne tika; za to si s svojim ljudstvom poskrbela! Drugod um v prsih skrivati jih mika, da z loka se ne sproži in ne sname; tvoj narod nosi konec ga jezika!
Drugod bojijo javnih služb se rame; tvoj narod — nepozivan — k njim se rine vpijoč: Sem z njimi! To se vse prevzame!« Res, dosti vzrokov, da te vrisk me mine: denar imaš in mir in zmisel pravni...
Kdor ne verjame. Tvoje gledi čine.
Atene in Sparta, mesti starodavni, zakonov materi, svoj slavnoznani pred tvojim skrijeta naj red državni, ker tvoji so zakoni tak pretkani, da že v novembru ne drži, kar stkala oktobra si v posvetovanj dvorani.
Hej kolikrat, kar pomnim jaz domala, z zakoni, novci, uradi, običaji si prelevila se in premenjala!
Le jasno sodi o svojem položaji: bolnice tiste si podoba prava, ki, ker počitka permica ne da ji, s tem lajša bol si, da sc premetava.
1 Sordello.
2 Danteja.
3 Italija.
Vampir.
Povest, spisa] dr. Fr. Detela.
Tone je kmalu uredil svoje gospodarstvo, popravil, kar je bilo nujno potrebno, in odložil, kar se je dalo brez škode odložiti. Dokler je imel opravkov čez glavo, ni utegnil na druge reči misliti; ko ipa je prišlo delo v pravi tir in teklo gladko naprej, je začutil, da mu je hiša prazna. Marsikak večer, ko je sedel sam in premišljeval ,kaj se je že storilo, kaj pride drugega dne na vrsto, ga je obšel dolgčas .Kako prijetno bi bilo mlado družico pri sebi imeti, kateri bi mogel zaupati vse svoje misli, svoje nade, svoje načrte, kateri bi mogel odkriti vse svoje srce. Tome je pomislil, da je zdaj sam svoj gospodar, da mu smejo starši pač svetovati, ukazovati pa ne več in zlasti da mu nima nihče velevati, kje naj si išče sreče za življenje. Spomnil se je Olge, spomnil svoje besede in si dejal, da jo je treba izpolniti, ker so padle ovire. Težilo se mu je tudi po Tončku in čez Božič ga je hotel doma imeti. Povedal je materi, da pojde po fainta. in pred svetim večerom ta dan je napregel navsezgodaj in se odpeljal.
Polje je pokrival južen sneg in razgled je zas-tirala vlažna megla, ki se je zgoščala nad krivinami tihega potoka. Redko rjavo listje je žalostno viselo na bukovem drevju, se trgalo in ipadalo počasi na mokra tla. Leno se je vzdignila o-SčJinela vrana, ko se je približal voz, z gole veje, se izpreletela in obsedela na bližnjem drevesu. Voz je tiho drčal po mehki zemlji, podkev je peketala ob kamenju in gosto sapo je puhal konj v sivo meglo. V debelih kosmih je po malem naletaval nov sneg.
Tone se je bil zavil v plašč, prepustil vajete konju in svoje misli domišljiji. Stopil bo pred Olgo, jo prijel za roko, ponovil svojo moško besedo in razložil, da ni zdaj nobene ovire več skupni sreči. Ona bo nekoliko zardela, se nekoliko izgovarjala, potem pa se vdala in on jo bo stisnil na svoje srce in bral iz njenih oči svojo srečo. In vse svoje življenje bo posvetil njej in njeni sreči. Kaj pa Tonček? Da, tega tudi ne bo pozabil; tudi 011 mu je k srcu prirastek Dobro, da nevesta ve, da se oče ne more ločiti od sina: dobro, da ima ona sinka tudi tako iz srca rada. Da bi le dobil Olgo doma! Toda kje hoče sicer biti? Saj nima več doma. Morda pa pri stricu. Tonetu je prišlo na misel, če ni morda Olga zamerila njemu, da je njegov
oče pognal njenega iz hiše. Toda, če bi ga Jarnik ne bil, pognal bi ga kedo drug, in kar je oče zapravil, lahko hči na lepem zopet dobi.
Voz je zavil počasi zopet navkreber in Tonetu so se misli nekoliko vznemirile. Bog ve, ali je Olga še tiste volje, kot je bila poprej, ali ni morda druga ljubezen izpodrinila prve. Želel je in bal se je o-dločitve in sklepal je, da bo treba, če izide današnji dan po sreči, s poroko hiteti. Odlašanje rodi pomiselke in pomiselki odlašanje; pomiselki in odlašanje pa razdirajo zaroke.
Pošteno je že snežilo, ko se je pripeljal Tone v Podlog. Pustil je konja in voz pri krčmarju in se napotil v šolo do Škendra. Z njim je hotel najprej govoriti, da bi izvedel, če je Olga huda zaradi doma.
Škendra ni dobil doma; odšel je bil v Mokronog.
»Kje pa je Tonček?« je vprašal, neprijetno presenečen.
»Tonček?« je dejala strežmica. »Najbrž pri gosipodični učiteljici. Tja stopite! Tam ga boste dobili.«
Pokazala 11111 je hišo, kjer je stanovala Olga, in v nestrpni negotovosti je hitel Tone doili.
»Tončka ni notri, ker je hiša tako tiha,« si je mislil Tone. »Tem boljše; se bova lahko sama pogovorila.«
Potrkal je in spoznal Olgin glas. ki je vabil, naj vstopi. Odprla je sama vrata in stala sta si nasproti.
»Olga«, je dejal Tone in ji podal roko. Olga je prebledela in ga začudena gledala. »Ali me ne poznaš več?« je dejal Tone. »Prišel je čas in prišel sem jaz. da izpolnim besedo, ki sem ti jo zastavil. To veš, da je tvoj oče prodal posestvo.«
»Prodal posestvo?« se je zavzela Olga. »Jaz nič ne vem.«
»Tam sem zdaj jaz gospodar in tebe hočem imeti za gospodinjo. Najini sreči je pot odprta. Ali pojdeš z menoj?«
Olga si je zakrila obraz, prosila Toneta naj sede, in sedla njemu nasproti.
»Zakaj ne govoriš?« je prekinil Tone molk in gubančil čelo.
»Tone«, je dejala čez nekaj časa. »ne zameri, če jaz ne morem sprejeti tvoje ponudbe! Ostaniva prijatelja, če ipojdeva tudi vsak svojo pot!«
»Kaj se to pravi, Olga? Zakaj govoriš tako? Ali si nejevoljna, ker smo ku-
pili tvojo domačijo? Zdaj ti jo ponujam nazaj.«
»Ne, no, 'i one. Ali ste jo kupili vi ali kdo drug, to je brez pomena; ampak visoka stena se je dvignila med nama.«
»Kakšna? Jaz ne poznam nobene.«
»Poznal si io in jaz upam. da jo zopet spoznaš.«
»Ti meniš na mojega sina.«
»Da in na njegovo mater.«
»Ne govori mi o njej! Ona ni vredna tega imena .ker je zavrgla svojega otroka. Jaz je ne ipoznam več.«
Tedaj so se burno odprla vrata in v sobo je priklical Tonček in vlekel za seboj Metko.
»Gospodična Olga, glejte, kaj sem dobil!« je zakričal in vzdignil in pokazal lesen voziček in umolknil, ko ie zagledal očeta.
S	strupenim pogledom je ošinil Tone Metko, prekrižal roke na prsih in strmo gledal sina, l:i je stal prestrašen pred njim. Metka se je l.ila umeknila v kot in si zastrla s predpasnikom obraz.
»Kaj pomeni to?« se je obrnil Tone proti Olgi. »Tonček, sem k meni; ta ženska pa mera ven, iz hiše!«
Metka se je vrgla prede ij na kolena in začela prositi, naj ji pusu otroka ali pa vsaj dovoli, da ga ho videla vsak dan. Z:t deklo naj jo vzame in služila n u bo vse življenje; za ženo pa naj si izbere, katero hoče; njej in njemu bo ona pokorna in nobene Žale besede ne bosta slišala iz njenih ust; nobena zavist ne bo prevzela njenega srca. Kakor se nadeja on usmiljenja od Boga, tako se naj nje usmili .ki je že toliko trpela za svoj greh; pozabi naj, kar je zapeljana iu zaslepljena njemu in otroku hudega storila; spomni nai sc pa nekdanjih prisrčnih besed, katerim je verjela in ki njej ne izgine o nikdar iz srca.
Ko je videl Tonček, kako se Metka joče, se jc tudi on v jok spustil iu objel Metko okoli vratu. Oče ga je zgrabil za roko in potegnil k sebi.
»Pusti to žensko!« je dejal med zobmi. »Ciganka ne zavrže svojega otroka iu žival brani svoje mladiče: ta pa je hujša; ta nima srca.«
»Metka, nikar ne jokaj!« jc ihtel deček in se trgal iz očetove roke, da bi ste-
-	kol k Metki.
»Olga. ali si mi to ti napletla?« se je obrnil Tone do učiteljicc.
»Gospodična je nedolžna,« je dejala Meta. »Jaz sem se ji vsilila v hišo; jaz sc
nisem dala odgnati, ker se ne morem ločiti od otroka«.
Olga se je zagovarjala, da prej tudi ona ni poznala Metke; ko pa je izprevi-dela, kako krivo jo sodi, ko je zvedela, da jc postala nesrečna žrtva nepremišljenih spletk, žrtva iz ljubezni do očeta svojega otroka, se ni mogla pregrešiti proti naravnim zakonom.
»Kdo je prvi poteptal naravne zakone?« je siknil Tone, odrinil mater, ki se jc po kolenih plazila za otrokom, in odpeljal jokajočega dečka, jezen na Olgo, na Škendra in na Metko, ker jih ie dolžil, da so mu namenoma nasnovali zaroto in odtujili sina. Olga je mirila in zadržavaia Metko, ki je hotela po sili iztrgati očem otroka iz rok.
Tone se ni dolgo mudil v gostilnici; mudilo se mu jc v Mokronog, da bi dobil Škendra, in tam je tudi hotel kositi. Hitro je napregel, zavil dečka, da ga ne bi zeblo in se odpeljal. Tonček je tiho ihtel, oče je pa preudarjal, kako se je moglo vse tako neprijetno naključiti in razdreti vse njegove nade. Meta seveda je začela: tej se ni čuditi; ta je naravno prizadeta: s sinom hoče dobiti očeta. Kaj pa Olga? Njene besede so prazni izgovori. Če bi ga res ljubila, bi ne bila Mete sprejela. A njega bi sc bila lahko tudi drugač odkrižala; Mete ni bila treba klicati na pomoč. Zakaj 111 govorila odkrito? Najbolj čuden sc mu je zdel pa Šketider, kaj hi bilo tega nagnilo, da je odkril Tončku, kar 1111 ie oče prikrival. dokler bi se dalo.
Kdo pa ti 'e pravil, Tonček,« jc vprašal, »da je Meta tvoja mama?«
»Meta moja mama?« se ie zavzel deček iii pogledal z dvomljivimi očmi očeta. »Oh, to bi bilo lepo! Jaz jo imam tako rad in kako prijetno je tam, kjer je Meta doma! Glejte tam cerkvico! To je Sv. Peter. In tam omo hišo s slamnato streho!
l	am je doma Metka«.
Deček je počasi pripovedoval, kako so mu tam stregli; Tonetu pa je bilo neprijetno pri srcu, ker se je bil zarekel; tolažil se je z upanjem, da bo deček tem laže pozabil, čim manj jc poučen; samo ločiti ga bo treba, odpeljati iz nevarnega kraja. A kako si je mogel on misliti, da zajde v resnično nevarnost, ko je bežal pred namišljeno! Olgo je izgubil; ali naj izgubi še Tončka?
Dalje.
Na očetovem grobu.
o
Oče, evo zopet mene.
Tvoja hčerka išče tebe :
Zdaj je bolna, naglo vene ; Ne pozna več danes sebe.
Kdaj sem zadnjič tukaj bila? Velo cvetje veter žene!
Pot sem skoro že zgrešila. Tvoja hčerka naglo vene.
To sem ti hotela reči...
Ah, a solzo duši, davi !.. Oče, kje je cesta k sreči ? Pustil hčerko si v pušavi.
Srečna ne bo več nikoli.
Ve, kaj kupa je gorjupa.
Še k Bogu zdaj več ne moli. In ničesar več ne upa.
Petrovič. — Poslovenil A. Gradnik
Ah, s teboj bi bila večno ! Tudi ti še iščeš mene ?
V	grobu le živi se srečno. Tvoja hčerka naglo vene.
C. Pisaro. Pošta.
Ti si me vprašal, brat...
Ti si me vprašal, bral, če sem še živ, če še v solncu sanja duša moja kot v tistih dneh, ko sred življenja boja sem stal kol hrast, pod velri nevpogljiv...
Res: zdaj ni solnca več... in dan je siv, in trudna tudi nog je mojih hoja, kot da želela duša bi pokoja si večnega sred tistih božjih njiv.
O	ur mladosti naše dih odbegli in zlati sni o sreči, moči, časti, ki naši upi niso vas dosegli,
prišel je hip in morali sle pasti !
A ko pod noč mi v grob se bomo v legi i. pa videli vas bomo drugim rasli...
Janko Samec.
V Smrlinju.
Napisal Narte Velikonja.
Filipa jc vrglo iz snanja o polnoči. Sanjal je strašne sanje: Polonco je vlekel krvav polnag dedec za kite, Zalka je griz-zla dcdca v 'lopataste reke.
»O. saj so le sanje!« si je nrigovarjal in videl, da leži z jrlavo navzdol. Ko je sedel, se ie spomnil žuonikove ipri^igre. »Ali uganja skoro res tako pohujšanje? In zakai je Lah prišel v kraj? Polonca na tudi ni taka, da bi ne šla, ko vidi. da bodo ljudje pljuvali za njo. Dopovem ji. saj sama ne ve. kako jo sramote.«
In odpravil se je kakor v sanjah. Zavihal si jc ovratnik in notisnil klobuk na oči. Zunaj je bila tema in mrzla sapa mu ie dahnila v obraz. Zaškrobotal je po opolzki skrioi s svojimi podkovanimi čevlji. z drevja so nadale kaplje kakor žvenket drobne verižice. Vej se je onriem^o ivje. Tipal je mimo mokrih debel in se lovil čez ra?rastle korenine.
»Nocoj r.e bo konca.« si je rekel in obsta! V davi mu je gorelo, na licih je čutil pekoč mraz. Čudna omotica se ?a je lotevala, sedel ie in v liiou se mu ie zdelo, da se mu iz meele smehlja Polončin obraz. Zaječal je bolesti in segel v temo. Nasmehnil se ie bolestno, ootegnil si z roko preko čela in sc spomnil:
»Kakšne roke! kakor lopar!«
»Tepec neumni, kam hočeš?« se ie ir/no otresel Obrnil se ie. da bi s1' vrnil, ko je zaslišal za seboj škrobotanic Pad bi se bil umaknil, <pa ni bMo več časa. Počakal jc na mestu. Vasovalec sc je pridr-sal po skali naravnost vanj.
»Oho. stran! Ali si naš?« ie zaklical oni v temi in ga žc držal za ramo. »Kar zini!«
Filipu ie šlo vslcd iveveMke gorečnosti vasovalca na smeh. Preden ie mogel odgovoriti, mu ie nuhnila pod nos žve-nlenka in se ugasnila:
»Vrag. odkar so te škatle in poskok, še srori ne!« sc je jezil in prižgal drugo voščenko. Ko ga jc osvetil. se je tudi v tc-
-	mi razlegel obraz v smeh. Pil ie Bregar-icv Jaka.
»Ti si naš«, ie potrdil. »Pa bi vsaj zinil!« Ali iščeš netopirje? Ali si hoM k Polonci? — Pusti vraga na miru. naj jo ima Moro na vesti«.
Nato si ie oddahnil in nočakal Voščenka ga jc spekla v prste in Jaka sc jc razjezi!:
»Odkar imaš tc kratke, si zmerom osmodiš prste«.
Prižgal je drugo »na poskok« in posvetil Filipu tik pred nos.
»Veš, Filip, to ti pa povem, da si o-melo in šema, če laziš za Polonco. Če je Lah med polizal, naj še drožje požre«.
»Saj nihče nič ne ve!«
»Nihče nič ne ve? Ali bi bil fajmošter kaj golsnil, če ne bi vedel? Ti si salamensko vreteno. Še tja pojdi in Moru roko poljubi in reci: Naj ne zamerijo, hvala lepa, ker so moje vzeli na posodo, zdaj bi pa rad nazaj«.
»Kaj ba-bajuliš?« je trmasto odvrniti Filip.
»Kaj bajulim? Nič ne bajulim! Omelo si, če si videl, ad jemlje, pa ne udariš. Presekal bi ušperno, pa konec!«
»Kaj bi vi-videl!«
Tistikrat je Jaka stopil bliže in 11111 zašepetal v uho:
»Moro ti je deklino pokvaril!« Škoda je je In tudi nocoj mu je obvezovala vrat: Tako!« jc na koncu potrdil in pokazal, kakor da objema. »Jaz bi ga obvezal ir' čelu!«
»Čemu? Da me zapro!«
»Čemu? Za čast! Vidiš, za čast!«
Jaka je ves razburjen mahal okO':i sebe in mahnil Filipa po glavi.
»Udaril sem te«, se je zdrznil. »Ali tc boli?«
»Saj ne bo-boli!« je dejal Filliip, ki je čutil buško na čelu.
»E, če sem udaril, te gotovo boli!« je dokazoval Jaka.
Filip sc mu je bil umaknil in nemo strmel v smer. kjer jc govoril Jaka.
»Pa ti imaš z Morom še hujše račune. — Kje si vendar, da sc ne ganeš. Ali spiš?« — je vprašal.
»Ne spim!« je dejal Filip.
»Dobro. Ti imaš še večje račune, pravim. Ali veš, kaj je z očetom?«
»Samo, da ga jc ovadil!«
»Kaj ovadil? Uničil ga je! Bil sem zraven, ko sta se pogajala Moro in Filec za gozd. Pa stopi zraven oče: »Sram tc bodi. Filec. Ali ni domačih ljudi? Les kupim jaz za pol lire dražje nego Moro.« Moro je stisnil pest in rekel. »Čakai. kanali ja!«
In drugi dan so ga vlekli orožniki: da je kradel Moru trame. Trami so res manjkali, pa jih jc nekdo drugi vzel in jih bo še. Očeta so pa še tožili, da hujska proti oblasti!
Dokazali! Seveda niso. Trame sem jim pokazal jaz. Vendar ječa ga je le uni-čfla. In Moro je tudi vedel, da oče ni tramov kradel. Saj zato pa pravim, ali bomo to žloto pustili v vasi, da bo ljudi preganjala? Kaj oblast, taka golazen nam sedi na vratu in je ne smeš ubiti! Ti pa imaš vzroka dovolj!«
.laka ga je potegnil za rokav:
»Škrobotaj! In ker smo zdaj že pri tem, ti povem, da se za fajmoštra bojim. Moro bo lopnil!«
»Kako?«
»1 no, radi pridige.«
»Ali misliš?
»Mislim? Jaz prisežem. Toda to ti povem, da se fajmoštra ne bo nihče dotaknil, če smo fantje in nismo mevže! In njega se še Moro boji! Napravil bo čisto za hrbtom. Jaz vem, da bo Škvarča tisti Judež: danes je bil pri njem.«
»Škvarča? Škvarča sc zdaj ženi!«
»Ženi?«
»Da. ori Filcu!«
»Z Zalko?«
»Zalko!«
»Strela, fant! Zdaj pa ti novem. č<' ti Zalke ne vzameš, vprašam i a z! Kaj Polonca, Zalka, to je dekla! Če ie tri orožnike in dva financarja oblila, ko so voglarili tam okoli, pa ne bi pognojila Škvarče! To pa rečem: Zalka je taka, da nc boš brisal nrstov ob njoU
In Jaka je Filipa pograbil za ramo in ga stresel.
»Zdaj pa pojdi naravnost z menoj. Pa še to: — Jaka se je za hiip s!ovecno ustavil — »če bi kdo kaj fajmoštru. hotel, tukaj obljubi: midva in druei: udarimo! Ali imaš drusrega. ki bi zate kdai kaj zinil? Koga? Učitelj nam je zbežal, pa sem se nekoč pri volitvah tako vlekel zanj. Ti si bil druge stranke, zdaj smo pa skupaj. Naj kdo kaj hoče, pa udri!«
Jaka je udaril po Filipovi rami in nato stresel desnico. Filip je uganil, da je Jaka pil.
»Tako, zdaj pa jc končano. Ti reci samo: udri«.
»Udri!« jc dejal Filin.
In sta si segla v roko. Obstda s'a pred Morovo hišo in Jaka je dejal:
»Zdaj si pa dovolimo šalo. Pojdi k ('kini!«
Filiip je stopil k oknu.
»Zdaj posluhni!«
Filip je vlekel na ušesa.
»Ali se ne hiheta?«
»Nič ne •slišim! — Pač, hiheta sc!«
»Zvirk pa drnoha na klopi v kuhinji, še luči ni voihnil. Saj je bil že prej nijan. Za polič jo je dal, beravs!« je godrnjal Jaka. »Pojdi stran!«
Filip se še ni odmaknil za korak, ko ie zazvenčalo v oknu in se jc šipa sesula. Istočasno je utihnilo hihetanje.
Trenutek je bil čisto mrtev mir.
Umaknila sta se do hruške.
»Da ne bova plačevala šipe!« je menil Jaka.
Vrata v hiši so se odprla. Moro je o-nrezno ookukal na prag.
»Kdo je?«
»Miii!« ie visoko zategnil Jaka.
»Kdo je?«
»Miii!« je ponovil v basu.
Moro ie zaklel in zaprl vrata za seboj.
»Dobro! «je modroval Jaka. »Zdaj sam vidiš. Zdaj šele bo veselje. In ti. mislim, si ozdravljen: če ne. ti ne pomaga niti jazbečeva mast.«
Filipa pa je žgalo v hrbtu in srcu in glavi kakor s plamenom. Polaščala sc ga jc grozna utrujenost in paleča omotica.
»Pojdiva!« je dejal.
»Pojdiva! To ti pa rečem, kadar pojde za fajmoštra, pozabi tudi Zalko; jaz vem, da boš vzel Zalko, toda' takrat jo pozabi in udri!«
Pomolil mu je roko vrhu grička in ookazal v jamo. ki je temno ležala pod njima: »In če jih je ipolno to jamo. udri!«
»Udri!« je dejal Filin. In še nekaj! — K Moru nc gre nihče na delo. Tako je sklenjeno. In če vse lakote nogine. Tudi Moru bo les segnil! Cela vrsta je obljubila in ti tudi! Obljubi pri tej globoki jami!«
»Obljubim-«
»Pri tej globoki jami!«
»Pri tej globoki jami!« je ponavljal Filip za njim ves zmeden od vsega, kar jc slišal to noč.
(Dalje.)
Domače živali.
Lovro Koder.
Pes
Kaj ne, čuden, prečuden naslov, dragi bravec! Ne mencaj si oči, ker si dobro videl, in ker si dobro videl, ne iz-vračaj krivde ne na stavca ne name! Res sva oba, stavec in jaz, zmotljiva, toda v tem slučaju in pri tem napisu se ni priplula nikaka pomota. To je namreč — futurizem. Kakor vsaka stvar na svetu ima tudi futurizem svojo dobro in slabo, svojo solnčno in senčno stran. Le poslušaj! Gorenji napis ti kaže, da si pes in mačka nista prijatelja, ker stojita tako daieč drug od drugega, nadalje ti pove naslov, da skoči mačka, ko zagleda psa, na kak vzvišen predmet, kjer izboči hrbet in se nekako pokameli, medtem ko mora oitati pes na tleli in se zadovoljiti z opazovanjem svoje nasprotnice. To so solnčne strani futurizma. Bravec bi pa sam ne mogel priti na tako razlago, zato je moral dobiti v tem oziru precej obširen pouk. To je pa senčna stran futurizma.
Davi stal si smrtna sovražnika, ju ie narava spravila v en sam razred, 1 i obsega vse zveri. Pes nima znamenitih sorodnikov, volk mu je stric, lisica teta, mačka se pa ponaša z aristokratsko žlahto, s-tj ji je lev, kralj vseli živali, menda bratranec v drugem kolenu. Da bi pa obsta.uila ožja prijateljska vez med temi sorodniki, ni znano, vsaj o kakem medsebojnem dopisovanju nam ne ve povedati noben naravoslovec. Razlika med psom in mačko je poleti večja kakor pozimi, ker se stvari pri gorkoti raztezajo. Naj navedem nekaj takih razlik: pes grize, mačka mijavka, pes laja, mačka praska, pes pozdravlja svojega gospodarja z repom, m:č'<a sc pa ne odkriva z repom, pes ni muz -kaličen, on celo tuli, ko sliši godbo, medtem ko je mačka tako strastna ljubiteljica glasbe, da se imenuje posebna vrsta god-*be po njej »mačja muzika«.
Pardon! Nekateri čitatelji me opozarjajo, naj ločim psa od mačke, ker se boje zame, in naj opisujem rajši vsakega posebej. Drage volje, gospodje čitatelji! Čemu mi pa že koj v začetku niste tega nasvetovali! Verjemite mi, da Vam rad ustreženi!
Č
a k m	a.
in
Pes, psica, psiček, kužek so take psovke, da prihaja celo psovka sama od besede pes. Ali moremo od domače živali več zahtevati? Zdi se mi, da ne! Sicer je pa pes zelo inteligentna žival. Res se tu pa tam izpozabi in oblaje luno, toda icga mu vendar ne moremo šteti v zlo, saj ne škoduje s tem ne luni, ne sebi. In ali ne vzdihuje tudi pes-nik proti luni, ali ne pošilja svojih vzdihov v vezani besedi, v res-mih, naravnost na njen naslov? Če pa piizanašamo ljudem, čemu bi ne prizanašali živalim, čemu bi jim ne odpuščali takih, rekel bi, brezpotrebnili in brezkoristnih nagovorov na luno? In ali smemo trditi, da so sami krivj? Če ima luna tako moč na morje, ki je velikansko, da povzroča plimo in oseko, vpliva gotovo v \ ečji meri na živa bitja, ki so mnogo manjša od morja, s svojim trkanjem. Lajanje v luno je torej posledica luninega v-pliva. Na drugi strani nam pa služi pes kot nekako merilo za človeško inteligenco. Človek, ki ve, kam pes taco moli, jc na vsak način inteligenten in si bo znal nomagati celo v najzapletenejših 'trenutkih svojega življenja. Pasjo inteligenco pa izpričuje tudi drug slučaj. Kolikokrat mora slišati pes izrečno željo svojega gospodarja: naj se pes obesi! Če bi pes ne bil inteligenten, bi šel in bi se obesil. Ker je pa inteligenten in ve, da bi se kesai njegov, gospodar, ko bi bilo že prepozno, ne gre nikamor in se nikamor ne obesi. Pes nima ne žepa, ne listnice, zato nosi denar na repu, saj pravi pregovor, da je dober eentesim, če ga pes na repu prinese. To velja dandanes izključno samo za cen-tesime, kajti če bi pes nosili papirnate lire na repu, bi te gotovo ne bile dobre in serijski številki na obeh polovicah bi se gotovo ne ujemali. Ali smo mi v tein oziru boljši? Le odprimo svojo listnico in preglejmo lire! Takoj dobimo par nepravih komadov, takoj jih tudi skušamo spraviti zopet v promet bodisi pri zaljubljeni tra-fikantinji, bodisi pri kratkovidnem blagajniku bralnega društva. Kdor živi v bedi, živi pasje življenje. Trditev, da je to pasje življenje v nekaki zvezi s psom, je na-
pačna. Kaj pa Je vzrok bedi in pomanj-nju? Pasiva, kaj ne! Pas-je življenje prihaja torej od pas-iv in ne od psov. Toliko moram omeniti, če hočem vrniti tej domači živali čast, katera se ji večkrat in po nepotrebnem omadežuje. Če ti kaže pes jezik, ne misli, da se ti roga, daj mu rajši hladne vode, ali pa vsaj limonade s sifonom piti! Vedi, da si samo ljudje med seboj in za hrbtom kažejo jezik, to pa ne radi žeje!
Stari Slovani so kajpada tudi redili pse. Da bi redili Stari Slovani samo stare pse, nisem bral v nobeni zgodovini. Vidi se iz tega, da je zgodovina v marsičem precej pomanjkljiva. Zgodovina je pa tudi pristranska. Kralju Samu ne privošči ona niti najmanjšega pinča, medtem ko opisuje na dolgo in šjroko Bismarckovo dogo in pse sv. Bernarda. Kdaj si bomo vendar priborili enakopravnost? Ali naj prihajajo vedno in redno le po našem hrbtu psi drugih narodov v občo zgodovino?!
Proč otožne misli! Sedaj mačko v roke in pozor! Mačka, maček, m a č i-c a, m i č i c a, m o č i c a. m u č i c a, mucjka, mučili, mojcili, tujci-
1	i. Samo mačka in maček sta psovki, vse ostale besede šepeče zaljubljenec svoji izvoljenki v uho, vejice med posameznimi besedami pa nadomeščajo poljubi. Mačka je zelo priljudna živalica. Dlaka ji je najrazličnejše barve. Bele mačke postanej") poleti črne, to pa radi brezštevilnih bolh. Sploh skačejo mačke poleti višje, ker jim pri skoku pomagajo prej omenjeni ska-kavci. V enem prejšnjih odstavkov smo omenili, kako služi pes kot merilo za človeško inteligenco. Tudi mačka opravlja enako službo. C na se da zavezati v Žakelj in kdor kupi tako, je bedak, ali pa zelo raztresen, nerazsoden človek. Da hodi mačka okrog vrele kaše., je znano. To navado >si razlagajo razni učenjaki na različne načine. Eni menijo, da je kaša prevroča, drugi trde, da dela mačka s hojo veter, ki naj ohlaja polagoma vrelo kašo, jaz sem pa prepričan, da je samo kaša temu
^r'va-_ Postavite pred mačko mesto vrele kaše fino nasekljan zrezek, četudi še ne-osoljen, in videli boste, da se ne bo vrtela mačka okrog njega.
Mačkina dlaka se sveti, ako jo glad š v temi nazaj t. j. od repa proti glavi. Kako se mora svetiti šele dlaka leva ali tigra pri enakem poskusu v temi, si lahko mislimo in sicer si rajši mislimo, kakor bi sami poskušali, ker nikoli ne vemo, dovo-le li te zveri, da jih meni nič tebi nič iz-preminjamo v kresnice. Pasje dneve smo že omenili pri kopitarjih. Kakih trideset najbolj vročih poletnih dni se imenuje po psih. Kaj pa mačka? Ali zaostaja v tem o-ziru za psom? Ne, tudi mačku je posvečeno vse polno dnevov v letu. Le štejmo vse pondeljke, potem pepelnično sredo, dneve po praznikih, po sv. Martinu, sv. Silvestru, po rojstnem in godovnem dnevu, pa jih dobimo lepo število! In to n so mačkine solze!
Ker mačka spredaj liže, zadaj praska, sodimo, da je hinavska. Hinavska bi pa tudi bila, če bi spredaj praskala in zadaj lizala. Je li ta sodba pravična? Ne sodi-, mo, da ne bomo sojeni, če smo pa že sodili, dovolimo tudi staremu mačku, da izmi-javka svoje misli o človeku! Evo, je že začel: »Pod našo streho stanujejo čudna in velika bitja. Hodijo po zadnjih dveh nogah, s prednjima dvema pa nosijo meso v svoj gobec. Miši ne jedo, kar je za nas vrlo dobro. Po strehah tudi ne piezajo. Njihovo mijavkanje je nam popolnoma nerazumljivo. Če smo popile mleko in zaužile shranjeno meso, nas vabi dotično bitje s prijaznim obrazom k sebi. Ko smo se odzvale, jih pa dobimo z gorjačo, da gorje nam. Ali ni to hinavščina? Obraz prijazen, smeh okrog usten, za hrbtom v roki pa poleno! Varujte se torej takih hinavcev!« Kaj naj rečemo na to obtožbo? Ali je nismo sami izzvali z očitanjem napake, kakršno imamo sami v obilni meri? Cisto prav se nam godi! Hinavka mačka, hinavec pa tudi človek.
Življenja laž in resnica.
Spisal Jens Jorgetisen.
(Konec.)
A zakaj živiš Ti. dragi prijaitelj, ki imaš iste domneve, kakor jaz, zakaj živiš še nadalje kot pogan?
Resnici na ljubo? A saj Ti sploh ni nič do tega, da bi resnico tudi našel.
Zavoljo sreče? Toda oboževanje jaza ne more osrečiti niti (posameznikov, niti družbe.
Radi znanosti? Toda pravkar sva spoznala, da je to nepotrebno.
Zakaj pa?
Zato pač, ker Ti to zemeljsko življenje zadostuje — ker (kakor sain pišeš) nikdo ne bi smel imeti drugih bogov, razen enega, pravega jaza. svoje duše...
In to je edini, resnični, veljavni razlog, ki se ponavlja vedno in vedno, izza dni rajskega vrta, ko ja kača skušala Evo z besedami: »Kakor bogova bosta« — pa vse do našili časov.
Seveda je vredno, da bi poskušali pridobiti, kar je kača obetala Evi. Toda tega ni mogoče doseči po poti samooboževa-nja, ki je poit upora in greha, ampak le po poti Kristusovega trpljenja — Via crucis.
In namen zemeljskega življenja je ravmo, da ponudi duši na izbiro dve poti
—	pot do jaza in sveta in pot do Kristusa* do Boga... In kar si izbere človek, si izbere za vso večnost. Kdor si izbere Boga, ga tudi najde, in po smrti bo Večnega večno gledal in užival. A kdor izbere samega sebe, bo na veke prepuščen osamelosti in praznoti svoje duše. V tem ni nikake krivice, Bog da vsakemu, kar je hotel, želel in izbral.
Gibanje iz leta 1870. je v začetku obljubljalo resnico in srečo. Sčasoma se je. omejilo le na resnico. »Srečo moramo žrtvovati resnici na ljubo«, so govorili.
Ker pa človek hoče sreče, io je pričel iskati na svoj način, v osvoboditvi lastnega jaza i v popolnem, renesansko surovem uživanju življenja. Toda po pijanosti smo začutili bolečine v glavi, in prišla je
—	brezupnost rodov. Sedaj nam je preo-stajalo le še. da »ublažimo trpljenje, ki je bilo življenje samo...«
Toda v opiju im morfiju ni mnogo resnice — in navsezadnje se za resnico niti nismo veliko brigali. Čudovitih sanj sc
nam je zahotelo, fantastičnih prikazni, opojnosti in omam, »Enivrez vous to-ujours!«
In nekega lepega dne je rekel Henrik Ibsem: »Sreča je mogoča le v laži življenja!« In takrat je bila mera polna — resnica v blaziranem skepticizmu zaigrana in sreča v dekadentnem samoljubju uničena....
In to vse vsled tega, ker smo v začetku verjeli onemu lažnjivcu ki je ogoljufal Evo in njen zarod — onemu, ki se je na gori skušnjave bahal z obljubami vseh posvetnih krasot — onemu, ki je nas vse omamil z zlatimi sanjami o sreči in luči -onemu, ki je pravzaprav ubožnejši in bed-nejši od najubožnejšega, najbednejšega, berača in čigar paradiž je le Fata morga-na nad neplodno, brezupno puščavo.
TODA nikdar se še ni zgodilo na svetu, da bi katerokoli bitje potrebovalo laži za življenje. Vsaka rastlina, vsaka žival, vse. kar pod nebom živi in diha, živi in je srečno po resnici.
Ce bi vodil najmanjšo živalico nagon do tega, kar ne obstoja — če bi se najne-znatnejše, s pametjo obdarovano bitje ne držalo natanko tega, kar je dejstvo — takoj bi zapadlo smrti, in bi v kratkem poginilo.
In le človek naj bi potreboval laži za življenje?
Ne verujem! Prepričan sem. da potrebujemo resnice, in da brez resnice ne moremo živeti, da brez resnice ne moremo biti srečni.	.
In če vprašaš kakor Pilat:	»Kaj je
resnica?«, potem vedi, kako se glasi odgovor: »To je resnica, da vsak, ki vanj veruje, se ne pogubi, ampak ima večno življenje.«
Prihaja dan..
Prihaja dan, v desnici skrbi in trnjev venec in krono bodečo, v levici veselja nebeške dari, vso zemeljsko srečo.
Delil bo dan z radodarno roko, delil bo... kako ?
Morda ti na glavo krono pritisne, da solza v očeh ti zablisne ; morda ti strese sreč v naročaj, na ustna tvoja pričara smehljaj, morda !
Naj bo kakorkoli, odpri mu roko, da vanjo vloži dar ti piemnog, vse sprejmi z enako hvaležno dušo, saj v sreči in trnju je Bog.
M. Elizabeta.
Zn NA5E M71LtKE Modra pastarica - carica.
Bolgarska narodna pripovedka.
Nekoč je izdal car povelje: Kdor bo umoril ta in ta kamen, da bo tekla kri iz njega, Ra bom naredil za prvega v državi.
Od vseli strani so prišli pogumni, toda nihče ni mogel umoriti kamna: vsi pa so se čudili, kako bi bilo to mogoče storiti. V neki vasi je živela pogumna deklica, ki je pasla ovce. Ko je slišala o tem, se je preoblekla v mladeniča, šla k carju in mu dejala: »O car, jaz se upam umoriti tvoj kamen.« Vsepovsod je šel glas, da se je prijavil človek, ki bo umoril kamen in nešteta množica se je zbrala, da bi videla, kako se bo to zgodilo.
Ko je nastopil dan, katerega je imeln deklica umoriti kamen, je šel car in vsi njegovi dostojanstveniki iz mesta na velik travnik, kjer bi morala deklica izvršiti svoje čudežno delo. Deklica je vzela v roko nož, da bi umorila kamen, obrnila se k carju in :nu rekla: »Car, ti hočeš, da naj umorim kamen. Tedaj mu daj poprej življenje in če ga potem ne bom umorila, mi vzemi glavo.«
Car se je čudil odgovoru in je dejal: Ti si najmodrejši v državi in postavil te bom ma čelo vseh; toda, če napraviš', kar ti bom sedaj dejal, te vzamen za sina.«
Deklica je odgovorila: »Povej, car, kar hočeš, in če bo le mogoče, storjeno bo.«
Car ji je dejal: »V treh dneh moraš zopet priti iz vasi. In če prideš, moraš prijahati in ne smeš prijahati, mi moraš prinesti darilo in mi ga ne smeš prinesti; vsi mali in veliki te bomo sprejeli in ti moraš privesti ljudi do tega, da te bodo sprejeli in da te ne bodo sprejeli.«
Pastarica je šla v vas in. je ukazala kmetom, da naj ji vjamejo štiri žive zajce in dva živa goloba. Kmetje so storili to.
Tretji dan, ko je imela iti k carju, je vtaknila vsakega zajca v svojo vrečo, jih dala nesti kmetom in jim dejala: »Če vam bom rekla, da jih izpustite, izpustite jih, da zbeže.« Ona pa je vzela oba goloba, sedla ritenski na kozo in se napotila k carju; nekaj ljudi je poslala naprej, naj povedo, da prihaja.
Ko je car to slišal, je šel s svojimi dvorjani in meščani iz mesta, da bi- jo sprejel. Ko deklica že ni bila več daleč od carja, je zagledala množico ljudi, ki ji je prišla nasproti, da bi jo sprejela; in ko se jim je približala, je vkazala kmetom, naj izpuste zajce. Komaj je množica zagledala bežeče zajce, jo je udrla za njimi, da bi jili vjela.
Pastarica, ki je sedela ritenski na kozi, je šla pol k nogam, včasi pa je pridvig-nila stopala, da je jahala.
in ko je stopila k carju, je vzela oba goloba In mu jih podala. V trenutku, ko je ta iztegnil roke, da bi jih sprejel, jih je izpustila iz rok in goloba sta odletela.
Pastarica je dejala carju:	»Videl si-
zdaj; ljudje so me sprejeli in me niso sprejeli; prijahala sem in nisem prijahala; prinesla sem ti dar in ti ga nisem prinesla«.
Car ji je dejal: »Od danes nadalje boš moj sin«.
Ta mu je pa pošepnila v uho: »Saj nisem mladenič, saj sem deklica«.
Car, ki ni bil poročen, jo je vzel za »eno. In tako je postala pastarica vsled svoje modrosti carica.
Iz naše književnosti.
Slikar Fr. Kralj; Kralj Matjaž.
Sijajna knjiga — dve njeni strani prinašamo. Neva umetnost, boste dejali. Da, naša mlada umetnost je to. Novi načini izražanja, ki ne trpijo površnega očesa, v katerih ima slednja črta svoj poseben pomen, svojo izraženo misel. Ta umetnost se je rodila v naravnem odporu proti oni u-
metmosti, ki je gledala in cenila samo predmet, zanemarjala pa je idejno vsebino. Ta umetnost pa omalovažuje materijo in ceni samo dušo. predmet ceni samo v toliko, v kolikor ji služi za izražanje misli in čustev, četudi greai oroti anatomiji (vedno hote), silno valovanje duše je v teh
umotvorih, pravcato bogastvo misli. Le čas je počasen mož, naše oči niso navajene gledati in brati vsebino te lepote.
—o—
Knjiga je umetniški in tiskarski uni-kum v slovenskem knjigotrštvu, od prve do zadnje strani je vse kliširano. Vsebina knjige je znana narodna pesem o Kralju Matjažu in Alenčici. Cel tekst je Fr. Kralj spisal v posebni kaligrafični pisavi, ki si jo je sam izmislil kot dekorativno posebno učinkovito in lahko prilagodljivo stilizacijo naše pisave. To stilizacijo si je priredil u-
metnik že prej in jo z uspehom porabljal nri svojih plakatih in risbah. Lahko se reče o nji, da je estetsko neoporečna; pisava sama in presti sistem, po katerem jo razporeja, je dekorativno učinkovita in se da z lahkoto prilagoditi različnim potrebam; pri tem pa ie lahko čitljiva; princip obstoja na tem. da pusti črki njeno navadno obliko in je ne kvari, dalje da pentlje in druga karakteristična znamenja posameznih črk močno poudari; vodilne črte pa zelo iztegne; črta. s katero tvori pisavo, je skoz in skoz enako debela Potek pisave
podreja dekorativnem ritmu in ga le redko uporablja v ravni črti. Pri Kralju Matjažu je pa ta prvotno dekorativni ritem poteka pisave izpremenil v ritem odgovarjajoč vsebini: že zunanja slika pisave naj bo slika vsebine. — Vzemite kot pri-nier samo prvo kitico, kjer so prvi štirje verzi o ženitvi Matjaževi napisani v prijetnem, lahko valujočem ritmu veselja. Ozadje tvori ornament iz lipovih listov in cvetov (slovansko ozadje). Po sredi preko lista je potegnjena grozeča črna lisa slutnje nevarnosti. Nasledinji verzi v svojem poteku nenadoma porušijo dosedanji mirni ritem in padajo proti desnemu kotu. Kjer gre pisava preko črne lise, je bela. kar daje zunanjemu licu uredbe poseben mik. Matjažev odpor v zadnjih dveh verzih! te strani je izražen s tem, da se ritem teh dveh ostro postavi kot vstajajoč v svojem koncu proti padanju prejšnjih. Zanimivo je, kako potem do boja postaja vsaka stran vedno bolj grozeče črna, dokler se povest
o	boju samem ne vrši na čisto črnem ozadju v beli risavi. Črno ozadje začne izginjati, ko se Matjaž odpravi v Turčijo reševat Alenčico: zaupanje v njegov uspeh ie toliko, da so naslednji listi že čisto beli.
V	ozadju se tudi pozneje pojavljajo ornamentalni motivi — v zvezi z vsebino. Kot posebno značilno vzemimo kot primer že zadnjo stran teksta, kjer pade začetek (Se vdere vanjo) od levega kota strani na-
ravnost v sredo strani; naslednji verzi, ki so pripovednega značaja, so razporejeni samo po dekorativnih ozirih, zadnja dva (črez reko splava široko na blažno zemljo ogrsko) pa se zaženeta v prijetno zaviti črti iz levega spodnjega kota v desni zgornji kot. Ko smo ugotovili princip, po katerem je napisan tekst, zadostuje, da knjigo pazno prečitate, ker Vam bo brez nadaljnega komentarja vse ostalo jasno.
—	Tekst je vselej na levi strani, na desni pa ilustracija k glavnemu dogodku dotič-nega dela teksta. Risbe so bile izvršene s svinčnikom, dokazujejo bujno fantazijo u-metnikovo. Nekatere težave bodo mogoče delale slike boja, dokler se gledalec ne u-misli v perspektivično stališče, katerega so zamišljene. Gledane so namreč od zgoraj in zato polne za naše oko nenavadnih perspektivičnih skrajšav. — Celo delo — od naslovne do poslednje straini ovitka — je umetniško delo enotnega kova. — Brez pretiravanja ga lahko smatramo za knji-ževno-umetniško delo, ki do sedaj pri nas nima para i kar se tiče okusa, s katerim je zamišljeno in' aranžirano, i kar se tiče doslednega izvajanja principa, na katerem sloni. — Delo pa nima samo umetniške in bibliografične vrednosti, ampak tudi narodno-vzgojno, ker bo s svejim zgovornim tolmačenjem vsebine narodne pesmi poživelo v fantaziji sed-mje generacije del naše preteklosti.
Tavčarjeva 70-letnica.
Dr. Ivan Tavčar je praznoval pretečeni mesec svojo 70-letnico kot politik in pisatelj. Nas zanima kot pisatelj. Neka; potez njegovega značaja in njegovega umetniškega stvarjanja smo že prinesli svoj čas v odlomku iz »Obiskov« Izidorja Cankarja.
Rojen je v poljanski dolini nad Škofjo Loko, ki je z mogočnimi vtisi in motivi bogatila njegova dela. tu pa tam je posegel tudi na našo primorsko-cerkljansko stran. Je to ena najmarkantnejših osebnosti v jiašem slovstvu in v naši romantiki še pozebe. In odkrito rečeno, da se je tu pa tam s slovstvom le mimogrede »bavil«, če smemo rabiti to besedo, ko ga je politično življenje zahtevalo celega zase, je velika škoda.
Povdarjatije samobitnosti naroda potom prikazovanja in slikanja narodnih posebnosti, običajev, »originalov« v sedanjosti ter potom rekonstrukcije življenja
na domači zemlji v preteklosti — je bilo ozračje nemške knjige — kot pravi dr. Prijatelj — in Tavčarjeva pripovedna umetnost se je vedno gibala v tem ozračju in v duhu teaa ozračja v pravcu slovenskega leposlovnega programa, začrtanega po Levstiku in izvajanega po Jurčiču. V nasprotju z romantiki in novo romantiki se Tavčar odlikuje po svoji jasnosti, stvarnosti in izogibanju vsake sentimentalnosti. V tem oziru nosi črto slovanskega realizma, dasi mu nedostaja nagnjenja do duševne analize junakov. (Po Prijatelju, uvod k VI. zvezek — Zbrani spisi.) To je Tavčar kot pisatelj — romantik.
Tiskovna zadruga je počastila Tavčarjevo obletnico z lepo izdajo VI. zvezka »Zbranih spisov«. V njem so povesti »Cvetje v jeseni« in »Visoška kronika«. — Prihodnjič bomo govorili o ti knjigi kaj več in podali par izvlečkov iž nje.
Pisatelj jubilant dr, Ivan Tavčar.
ZENSKI SVET. E! 0 0 ® ® ® ® 0 0 g) g) ®
Ne govori preveč!
Napisala G. B.
Majhen del človeškega telesa je jezik, a brezpogojno potreben, kakor vsak drugi organ. Kakšna vloga mu je dana kot takemu, ne bom razlagala; prerešetati hočem, kolike važnosti je v vzgojni« momentih.
Rekla sem, da je jezik le majhen del človeškega telesa, a vendar kako težavno ga je obvladati, mu zapovedovati, da ne zajde z govorico na prepovedano pot. Kdor zna molčati o pravem času, kdor zna ohraniti zase, kar je videl in slišal, je svoboden, je samostojen, kateremu lahko zaupaš mnogo, mnogo.
Kaj pomaga dobrosrčnost, ako ne posluša na-gajivec — jeziček vse dobre sklepe srca? Koliko zmešnjav, koliko brezpotrebnih neprijetnosti prinese jezik, ki ni ukovan v verige trdne volje! Nepremišljeno zgovorjena beseda povzroči največ-
krat mnogo jeze, mnogo sovraštva, da, zahteva tudi žrtve, zrušuje prijateljstva, in povzroča še kaj hujšega.
Kdor noče biti suženj njegov, naj ne siplje iz ust nepremišljenih besed, ncpreinšljene misli, ki b'i zamogle koga raniti in povzročiti neprijetnosti. Zlasti v jezi je človek največji suženj samega sebe in svojega jezika. Takrat si misli, da more na dan, kar skriva v srcu, če tudi so same trde besede — ker si olajša s tem dušo. V resnici si v takih trenutkih obteži dušo, ker to, kar je vrgel iz srca in iz ust kot umazano peno, mu večkrat prinese zle posledice, ki jih mora za kazen za nepremišljenost prenašati vse življenje.
Ker sc ne da ta hudomušnež zapreti v škatlji-co kot hrošč, ga moramo ukleniti na drugi način. Zagospodovalo bi se mu najlažje z molčanjem. A kedo naj bi vedno molčal? Pusto bi bilo pač na svetu. Bog nam je dal govorico, ki naj bo izliv srca, izliv duše, ter nam jo je dal, da sladimo živ-
ljenje drugim. Vaditi se je treba v molčanju le zato, da se priučimo zamolčati ono, kar bi bilo drugim v kvar.
Kakor poživi človeka tudi samo ena beseda, ki izvira iz iskrene notranjosti, tako zamore u-truditi človeka do dna duše prazna brbljavost ali trda beseda švigajoča ogenj jeze in sovraštva. Zato je res zdravo sredstvo, vaditi se v molčanju.
—	Čebele ne delajo drugače, kot v temi, misli ne delajo drugače, kot v molku in tudi krepost dela le na tihem. Ne dovoli desnici, da zna to, kar dela levica. Niti srcu svojemu ne pravi o skrivnostih, ki so vsem znane, ker s tem ponižuješ samega sebe. Kot ne uspeva rastlina, tako ne uspava krepost. ako niso njene korenike solncu skrite. Le dovoli, da sije solnce na nje, ogleduj jih le skriv-ši, korenike ovenejo in ni je cvetke, ki bi te raz-veselje- a la.
Tfl FN
Književnost in umetnost
Članki o Danteju. Par naših člankov je povzetih iz Dantejeve številke Slovenca, ki je delala čast Slovencem — italijanski listi niso tako resno pisali o tem velikanu — in je bilo škoda, da se izgubijo, zato smo jih shranili varneje na ta način. To so Grudnov, Debevčev in Puntarjev članek ter pesem Silvina Sardenka.
Slika G. Segentinija v zadnji številki »Mladike« se imenuje »Ob ograji«.
Popravek: Na strani 255 v zadnji »Mladiki« stoji: »Po tej poti bodo hodili nadarjenci stila, po vrvi pa otroci fantazije....« Glasiti se mora: »po oni pa otroci fantazije.«
XX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. V kratkem se otvori jesenska umetnost, razstava, ki bo vsebovala grafična dela čeških in jugoslovanskih umetnikov.
Literarna soareja se je vršila v Ljubljani ne 21, t. m. Anton Podbevšek je imel govor o slov. kulturnih razmerah:	»Ni-
hanje čudodelne ure«. Pesnik Preinru je bral ciklus pesmi »Grbavec s sekire«. —
Kongres jugoslovenskih pisateljev in umetnikov '$$ bo vršil dne 20. oktobra v Zagrebu.
Italijanska umetnostna razstava v Pragi. 1. oktobra se otvori v Pragi italijanska umetnostna razstava v proslavo Dantejevega jubileja. Otvoritveni govor bo imel vodja italijanskih futuristov Ma-rinetti.
10-Ietnica smrti Vrhlickega. Te dni
je 10 let, odkar je umrl velik češki pesnik Jaroslav Vrhlicky.
Le cn dan molči o svojih vsakdanjih stiskah, koliko jasnejši bodo drugi dan tvoji nameni in tvoje dolžnosti. Le en dan skušaj biti mehak in vljuden z ljudmi, ki te obdajajo, koliko zadoščenja boš občutil!
Brezpomembno govoričenje, zlasti obrekovanje in opravljanje je za človeka, ki stvar douro preudari, začetek vsega praznega, vsega polovičarstva, ugodno ozračje, v katerem bujno rasu plevel vsake vrste, ki zadobi moč nad plemenitim sadjem človeškega življenja, ga zatira in duši,
—	kričeča bolezen preteklih in sedanjih dni, kateri se mora na vsak način kljubovati. Varuj svoj jezik, kajti iz njega prihaja tok življenja! Človek je v svojem bistvu utelešena beseda; beseda, ki jo govori — je človek sam. Nam je li bil dan jezik zato, da pripovedujemo resnično, kar smo slišali, videli, čutili ali le zato, da oddaja puhle glasove, zmedeno blebetanje?	(Dalje.)
Narodno blago.
JE PRIŠLA POŠTA OD BOGA.
(Podmelec.)
1.
Moj kristjan na današnji dan še eno pesem b’teu zapet: od ene mlade deklice, ki tamkaj mrtva je!
2.
Rajtala je u svet zakon stopit, prav eno novo veselje storit: je prišla pošta od Boga in šla je s tega sveta.
3.
Še ni no leto al pa dve. kar so ji umrli stariši: zdaj se mi godi tako. da vse je pripravljeno.
4.
Godci milo godite, svati milo spremljajte, moja hišca trugla je, moj gront — je mrzli grob!
5.
Mladi fantje in deklice, tukaj se zdaj špeglajte: kako ni človek nič na svet’, če glili je mladih let!
Zapisal A. Filipič.
V	,edemnajste	in	osemnajste	številke:
EJEV DEL:	PESMI:
F	.921. (Slika.)
e! Spisal dr. A. Res. esem. Zložil France Bevk. ega življenje in delo. of. dr. I. Gruden.
' kliče. Pesem. Zl. Silvin Sar-
ijev pomen. .Spisal dr. J. Dede.
venska »>mpd|er\na« in Dan-e. Spisal dr. Josip Puntar, ante A1 i g h i e r i. (Slika.)
Jante Alighieri:	La	Divina
C om m e d i a. 33. spev. »Raja«. Dantejevo srečanje z Beatri-k o. (Slika.)
Dantejeva j a m a p r i T o 1 m i n u.
Po S. Rutarju. Venceslav Bele.
Par drobtin.
LEPOSLOVNI DEL:
Vampir. Sp. dr. Franc Detela. (Dalje.)
V	S m r 1 i n j u. Sp. Narte Velikonja. (Dalje.)
Domače živali. Piše Lovro Koder. (Dalje.)
POUČNI ČLANKI:
Življenja laž in resnica. Sp. Jens. Joer-gensen. (Konec.)
Na očetovem grobu. (Pctrovič-Gradnik.)
Tisi me vprašal, bra t... (Janko Samec.)
Prihaja da n... (M. Elizabeta.)
ZA NAŠE MALČKF:
Modra p a s t i r i c a-c a r i c a. (Bolg. nar. pripovedka.)
IZ NAŠE KNJIŽEVNOSTI:
Slikar Franc Kralj: Kr al j Matjaž. (z 2. slikama.)
Tavčarjeva 70 letnica.
ŽENSKI SVET:
Ne govori preveč! Napisala G. B. (Dalje.)
TO IN ONO:
Književnost in umetnost: Članki. Slika, Popravek, 20. umetnostna razstava. Literarna soareja, Italijanska umetnostna razstava, 10 letnica smrti Vrlilickega.
— Narodno blago:	Je	prišla	pošta	od
Boga.
SLIKE:
C. Pisaro: Pošta. — Kralj Matjaž (2 sliki.)
— Dr. Ivan Tavčar.
MLADIKA izhaja dne 15. in 30. vsakega meseca. Izdaja jo Katoliško Tiskovno Društvo v Gorici. — Tiska Narodna Tiskarna v Gorici. — Stane na leto 16 L, pol leta 8 L, četrtletno 4 L. Denar se pošlje naprej. Posamezne številke po 1 L. Za inozemstvo, tudi za Jugoslavijo, stane 20 L letno. Uredništvo in uprava je v ulici Carducci 4. Urejuje: FRANCE BEVK.
NAROČNIKOM IN SOTRUDNIKOM.
Nekaj važnih stvari ni moglo priti v to številko, dasi je po času strogo spadalo vanjo. Pride prihodnjič. Prihodnja številka bo posvečena primorski umetnosti in izide že v sredi oktobra. Novemberska številka bo Gregorčičeva (15-letnica njegove smrti), na kar opozarjamo vse, ki imajo kaj povedati o njem.
F. S.: Radi tiste replike o Dantejevem češčenju se ne moremo prerekati. Mi tudi ne moremo zato, če Danteja bolje tolmačimo kot oni, ki bi ga morali bolje tolmačiti in razumeti kot mi. Ne častimo ga radi italijanstva, ampak radi človečan-stva, radi velike resnice in velike umetni-
ne, ne častimo ga vrhu snežnika, ampak na dveh tihih predavanjih im na tem skromnem prostoru papirja ter v svojem — srcu. — Kar se drugega tiče: Imeli smo že predavanja o slov. pesništvu in jih bomo še imeli, menda mi edini.
Radovednež: Prav radi in s ponosom Vam povemo, da »Mladika« pridobiva od dne do dne novih naročnikov. Prva številka, ki smo jo tiskali v 2000 izvodih, bo kmalu pošla. Kdor je dobil katero na ogled in jo more odstopiti, naj nam jo oošlje. Kdor se namerava naročiti na »Mladiko« in hoče dobiti cel letnik, naj stori to takoj, sicer mu ne bomo mogli več postreči.
V Gorici, dne BO. septembra 1921.
Poštno tekoči račun št. 50
(Č
i
c
c
I
c
t
It
*
„Adrija“ čevlji
..Čevljarska zadruga" v Mirnu pri Gorici
Edino domače podjetje te stroke
Izdeluje In ima v zalogi vedno 98 raznih vrst čevljev vseh velikosti in za vsak stan.
Čevlji našega izdelka so delani lično in trpežno, ter se za izdelavo rabi samo prvovrstno, lično in trajno usnje. Kaka druga primes je izključena.
Pazite na
varstveno znamko, ki je vtisnjena na podplatu ali nadplatu.
Ako čevlji
nimajo znamke, niso naš ^ izdelek.
Varstvena znamka.
Čevlji našega izdelka se lahko naroče naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici ali kupijo v naših prodajalnah : v Trstu, Via Rettorl, št. 1 blizu magistrata, v Gorici, Corso Verdi 32, v hiši Centralne posojilnice. Zahtevajte čevlje „ADRIJA“ pri vseh trgovcih. Trgovci so dolžni prodajati naše izdelke po od zadruge določeni ceni. pomnoženi za poštnino. Na zahtevo kupca moraio trgovo pokazati originalni, tiskam cenik »Čevljarske zadruge".
V	krajih kjer trgovci ne drže čevljev našega izdelka, se iščejo zastopniki v svrho naročanja za privatne stranke. — Zastopniki dobe za svoje delo
primerno odškodnino.
Zadruga je izdala, nov bogato ilustriran cenik, katerega pošlje na
zahtevo brezplačno.
Vsi dopisi in naročila naj se pošljejo na naslov;
„Cevljarska zadruga** v Mirnu pri Gorici,
ljak poroča o futurizmu, modni oddelek je mnogovrsten, članek o ženskih ročnih delih je bogato ilustriran. List ima 32 strani.
Jadranka za masec september je izšla s sledečo vsebino: Z. Kvedrova: Stari mamici v spomin. Gregoričeva: Za samostanskim obzidjem. Aleksandra:	Skrij
me! Smrekarjeva: Bolnik in bolezmi. A. S. Puškin: Postajni preglednik. Fr. 2gur: lz Gregorčiča — Gregorčiču. Stepančičeva: Nikola Tommaseo. Gracijanova: Koral-čki. Marica: Pred parami kralja Petra,
Nove knjige.
B. B.: Berite legende o sv. Frančišku Asiškemu, berite slavno Joergesenovo knjigo o njem. Berite legende o sv. Petru, zbijočemu šale po svetu vpričo Kristusa. Pa boste našli najkrajši odgovor na vprašanje, ki Vas bega.
J. V. v K.: če smatrate pesem za skromen domač poizkus, ni slaba. Ker želite odgovora o njenih hibah, jo priobčujem tu malo popravljeno:
Jesen mladosti.
Ali čutiš, da prihaja jesen?
To dnevi so zrele mladosti.
Iz njenih oči se ji bliska plamen, plamen do neba visokosti.
In kot da veliki samotni gozd mi o grozi jesenski šumeva... tvoj obraz kot zlati se grozd drhtč k meni klanja, vzdrhteva...
Ni še vse, a kar ni, lahko pride, če imate v sebi zvanje.
Listi.
Cvetje z vrtov sv. Frančiška, 9-10 zv.: Vsebinama slovesno proslava sedme stoletnice III. reda sv. Franč^ka, pesem. Obhajanje sedme stoletnice ustanovitve III. reda v Ljubljani. Sv. Frančišek Asiški — ljubitelj narave (pesem). Poduk za novince. Zlo. Naši frančiškanski misijonarji na Kitajskem. Asketična šola ali vadnica popolnosti. Nekaj črtic o tretjem redu štajerske kapucinske provincije v slovenskih krajih. Razgled po sera-finskem svetu. Priporočilo v molitev. Zahvala za uslišano molitev.
Bogoljub št. 9 in 10 je izšel. To pot prinaša tudi zanimive dopise iz Goriškega. List postaja na ta način za nas aktualnejši.
»Ljubljanski Zvon«. Vsebina septemberskega zvezka »Ljubljanskega Zvona«: Alojz Gradnik: V bolnišnici. — Gustav Strniša: V Bohinju. — Ivo Šorli: Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih. — Dr. Ivan Prijatelj: Duševni profili naših preporoditeljev. — Mirko Pretnar: Ležeč v travi. — Marija Kmetova: Ema. — C. Golar: Majda. — dr. Ivan Lah: Alois Jirasek. --Anton Vodnik: Bolnik. — A. P.: Lastavka. — Ivan Albrecht: V celici. — Li-tai-pe. — Mirko Pretnar: i-esem pri vinu. — J. K.: Llii.»rnu črt'ca. — C. Golar: Bela noč. — Alojz Gradnik: Brda. — Književna poročila. — Kronika. — Nove knjige.
Vesna, 3. zvezek: Prva stran je posvečena umrlemu kralju Petru. Nadaljne strani so posvečene dr. Ivanu Tavčarju z mnogimi slikami. V listu je Sternenovo sicer nekoliko krivično poročilo o razstavi s slikami. Ivan Albreht nam podaja par pesmic in koroškega blaga. Prot Debe^
Dijaški koledar. Pokrajinski odbor Jugoslo-venske Matice je izdal za leto 1921/22 Dijaški koledar, ki bo vsled svoje ličnosti, kakor tudi vsled bogate vsebine, gotovo vsem dijakom dobrodošel prijatelj. Iz bogate vsebine koledarja omenjamo: Kraljeva hiša Karadjordjevičev, razdelitev ur, kolkovine in poštne pristojbine, ploskovne mere, primera različnih mer in utežov, različne hitrosti, statistični sklop naše kraljevine in najvažnejše iznajdbe. Zelo temeljito je obdelano naše šolstvo in srednješolec, kakor tudi vlsokošolec najde na 21 straneh drobnega tiska vse potrebne informacije glede šolstva. Prav dobro bo služil popolen »Pregled dijaških organizacij«. Skrbno sestavljene in obširne »Matematične formule« zaključujejo informativen del koledarja. — V krasnih verzih slede »Naši cilji«, ki jih izpopolnjujeta članka »Narodno obrambno delo in dijaštvo« in »Predpogoj zmage«.
Jos. Kostanjevec: Krivec. Roman. V Mariboru 1921. Založil pisatelj. Natisnila Zvezna tiskarna v Ljubljani. — Roman znanega pisatelja v dveh delih opisuje življenje in konec verlžnika za vojne dobe in slika z veliko realistiko razmere med inteligenco na deželi. Oblika je lična, cena ni naznačena.
Gustav Šilih: Nekoč je bilo jezero.- Dolinska bajka. V Ljubljani 1921. Založila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Str. 285. Cena vez. 50 K. — Snov te »Dolinske bajke« je zajeta iz najstarejših časov naše slovanske zgodovine, katere se je dotaknil v naši literaturi sedaj prvi Š i 1 i h, In je pripovedovana v zares blestečem slogu, z lepimi opisi.
Kralj Matjaž, narodna pesem, ilustriral Fran Kralj, založil dr. Albin Stele, tiskala in klišeje izdelala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani 1921. Cena izvoda na finem kartonu (samo 200 izvodov) 40 din. U60 kron;, s poštnino 10 K več, izvoda na finem papirju za umetniške reprodukcije pa 35 d;n. (140 kron), s poštnino 8 K več. Knjiga se dobi tudi v Gorici.
Uganke.
1.	Številna uganka.
(Priobčil Domen.)
I	2 3	4	3	kmet postelje ž njo;
1	2 3	5	3	cvet umre pod njo;
4	3 l	2	6	žena zabeli ž njim ;
5	6 l	človek podulia ž njim;
2	3 5	seje ga pridni kmet;
l 6	2	devamo v vsako jo jed;
3 5	3	ženske je krstno ime ;
6 12	3	kosec zgubiti ne sme;
1 2	6	5	iz Afrike močjia žival;
2 3	1	d& siv ni, bi tisoče dal.
2.	Diagonalna uganka.
(Priobčil Domen.)
Sestavi iz zlogov: ba, lo, Ion, na, nat, nec, men, mos, sa, so — pet besedi, ki naj pomenijo:
1. moramo imeti pri vsakem delu; 2. nova pokrajina v Jugoslaviji; 3. kuhinjska posoda; modrijan iz starega veka; 5. otok v egejskem morju. Prav postavljene besede povedo v obeh diagonalih ime pogorja v Jul. Benečiji.
3. Uganka.
(Priobčil Domen.)
Kdor ga dela, ne pove imena; kdor ga vzame, ne poznž, ga; ga ne vzame, kdor pozna ga: velik kup nič ne pomaga.
Če ti je svoboda draga,
vrži v peč ga; naj ga vniči moč plamena.
Rešitve ugank
to pot ne bomo še priobčili. Prinesemo jih v prihodnji številki, ker se je oglasilo malo reševalcev. Do 15. oktobra je še čas. lstotako za nove uganke. Kdor pravilno razreši nove tri in bo izžreban, dobi v dar knjigo: Marija Kmetova: »Helena«.
Kratkočasmce.
Računstvo.
Neki deček je dejal: »Če vzameš dva od enega, ostane eden, če pa vzameš enega od dveh, ostaneta dva«.
»Kako to?«
Dečkova mati je dojil# dvojčke. »Ce vzameš mater, ostanejo dvojčki, ce vzameš dvojčke, ostane mati.«
Delo.
»Ali ste kaj storili, da se očisti naša javnost, ki je tako pokvarjena?«
»Da«, je dejal drugi ponižno. »Mnogo sem storil za čistoto hiš svojega bližnjega«.
»Ah,« je dejal prvi, »ali ste pisali člani-ke o morali?«
»Ne, jaz čistim preproge«.
Na sestanku.
On: »Kadarkoli imam z Vami sestanek, vselej dežuje«.
Ona: »Res čudno; pri drugih se mi kaj takega ne pjripeti.«
Prodajalec.
Prodajalec vpije ponujajoč blago: »Dame in gospodje! Te nogavice so tako trdne ,da drže večno. Če ste jih enkrat ku-kupili, se boste teden za tednom zopet povračali k meni«.
Nesrečna ljubezen.
»Veseli me, da me ljubite, gospod Ve-rižnik. Toda, povedati Vam moram, da nimam dote.«
»Saj se mi je koj zdelo, da je to moja nesrečna ljubezen«.
Dva napačna v mraku.
»Ali si tu, Lizika?«
»Toda, Ivan, moje ime je Irma.«
»Ampak, ljuba Irma, jaz sem Franc«.
Neusmiljenost.
»Kako se Vam godi tu v zavodu? Ali ste zadovoljni s postrežbo?« se je glasilo vprašanje ob pregledovanju neke po-boljševalnice.
»Slabo je, slabo«, je odvrnil potepuh. »Ti ljudje so brez srca. Vsako jutro me prisilijo, da se moram umiti.«
Posledica mode.
Ni čuda, če matere dandanes izgube tudi svoje otroke, ko so že izgubile glavo z novo modo. Pripovedujejo, da je dobil v Gorici mestni policaj triletnega dečka, ki je jokal na ulici.
»Ubogi otrok! Si se izgubil?«
»Da,«
»Zakaj se nisi držal materi za krilo.«
»Ker je bilo prekratko.«
Skrivalnica.
Poišči!
Opica le — sicer nič.
Ktere stvar se ljubeznjiva poleg še v ti gošči skriva? Le poišči, če si ptič!
Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
v Gorici, Corso Verdi 32,
I. nadstr.,
uraduje vsak delavnik od 8. do 14 < stranke se sprejemajo le do poldneva.
Andrej Mavric,
Gorici, Gosposka ulica 11 (Via Carducci), se najtopleje priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi, posebno pa preč. duhovščini, za obila naročila, katere izvršuje točno in po znižanih cenah. — — —
PflVEL NETZBflNDT
OTVORITEV ZO.BOZDRflVNlSKEGfl ATELJEJA
SPREJEMA OD 9-12, 14-17
GORICA UL DANTE 12-PT
Satira*
Komaj je do veje ene, že na drugo se zažene veverica, kdor je kos, nese naj za njo svoj nos.
DRAGINJA.
Ej, draginja — veverica, vedno više gre kot ptica pred človekom, a za njo se povzpeti je težko.
Kdo pove, kaj bi začeli, da bi veverico vjeli, sicer nam se še zgodi, da zdrobimo si kosti,
preden pridemo do vrha, saj se že ta veja krha, veverica pa se vzboči, zdrava spet drugam poskoči
13516
Veletržca z vinom
BRflTfl flBUJfl gorica
Via S Antonio 4 in na Komu št. 8 (prej Kaučič)
prodajata na debelo
navadna : Vipavska, istrska, briška, dalmatinska, furlanska in italijanska vina ;
fina vina in šampanjce v butiljkah, maršalo ; raznovrstne likerje, kakor : Fernet Branca, Cognac ; razna žganja (tudi na drobno), Vermouth in špirit.
M. Krainer
i/ELIHA ZALOGA MANUFAHTURNEGA BLAGA
Na drobno O Na debelo.
GORICA, VIA RASTELLO 34—37.
Volneno in bombažasto sukno za moške in ženske. -----------
Velika izbera perila, šifona, raznovrstnega platna za rjuhe, brisač vsake vrste, serviet, belih in barvanih namiznih prtov vsake velikosti, žepnih robcev, volnenega, bombažastega in sukanega blaga za blazine, volnene in bombažaste odeje, bele in barvane posteljne prevlake, z volno napolnjene in s klotom raznih barv, volnenim porhatom, zefirjem. eta-minom in batistom prevlečene odeje.
Velika izbera potrebščin za krojače - - in šivilje - -
Obleke za moške, dame in otroke. Bele in barvane moške srajce in spodnje hlače.
Sprejemajo se tudi umerjena naročila oblek in perila za moške, dame :	in otroke.	7
H
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
SJ V GORICI, ::
Corso Verdi „Trgovski Dom.4*
Telefon št. 50. »99(6
Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.
Delniška glavnica	CENTRALA:	Rezerva	SHS
SHS kron	kron
so milijonov. LJUBLJANA. 45 milijonov.
PODRUŽNICE: Brežice, Borovlje, Celovec, Celje,
Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Obrestuje vloge na knjižice po 4°/0. Na 4daIjšo odpo.'ed vezane vloge po dogovoru.
Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega'-denarja. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše.
Uradne ure za občinstvo 8‘/2	12	in	od	3—5.
Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Oglejte si pred nakupom veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, v kateri je
X£- nad 50 kompletnih šob
>CO	priprostih in najfinejših.
o o Kompletne spalnice od 2000 Lir naprej.
2=0 Za obilen obisk se priporoča w > c 2
Via Carducci 14 (Gosposka ulica).