M Poštnina plačana y gotovini. Ljubljana, 3. maja 1940. — Leto IX. — Št. 18. SLOVENIJA UREDNIŠTVO: LJUBLJANA, GOSPOSKA 12 - NAROČNINA ČETRTLETNO 15 DIN, ZA POL LETA 30 DIN, ZA VSE LETO 60 DIN — POSAMEZNE ŠTEV. 1'50 DIN - V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO 90 DIN UPRAVNIŠTVO : LJUBLJANA GOSPOSKA 12 - POŠTNOČEK. RAČUN: LJUBLJANA ŠT. 16.176 - ROKOPISOV NE VRAČAMO — OOLASI PO TARIFU — TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI) NAŠE POTI Današnja številka »Slovenije« se predstavlja svojini bralcem v novi obliki. Staro smo morali žrtvovati, da lahko razširimo vsebino. Lastniki »Slovenije« se bodo prizadevali, da ustrežejo želji bralcev po večji pestrosti lista. Radi bi, da se list postopno razvije v resnično zrcalo prizadevanj in hotenja duhovno prebujenega slovenskega razumništva, v vestnega in kritičnega kronista vseh pomembnih dogodkov in pojavov pri nas in okrog nas, v tednik evropske ravni. Pridobili smo lepo število novih sodelavcev in prednjačiti hočemo v zglednem pojmovanju odgovornosti za javno besedo. List hoče, kakor doslej, z vso doslednostjo služiti slovenski stvari, vendar z večjim poudarkom svojih pozitivnih nalog, služiti hoče naši pripravljenosti na usodne odločitve, ki prihajajo, in odkritosrčnemu sporazumu in zbližanju narodov naše države. Buditi hoče zavest, da smo Slovenci državen narod, da hočemo zato biti nosilci državne volje in ne njen predmet. Jugoslovanska državna zavest mora iti pri nas skozi slovensko zavest, ker druge poti pri slovenskem ljudstvu do nje ni. Slovensko misel hočemo prikazati kot stvariteljsko, kot misel prihodnosti in jo ostro opredeliti nasproti vsem političnim atavizmom. Bolj ko s starejšim rodom računamo z našo mladino. »Slovenija« hoče ostati neodvisna od vseh strankarsko političnih skupin. Znano je, da list take smeri nalaga izdajateljem samo žrtve. Kakšna namera nas torej vodi? — Prepričani smo, da je nam Slovencem prav posebno potreben list, ki lahko svobodno zastopa edino le koristi narodne skupnosti. Majhen narod mora s svojimi močmi skrajno varčevati na vseh področjih. Gospodarnost z narodnimi močmi je železen 'življenjski zakon naše narodne sainoohrane. Vse poudarjanje slovenstva je tako dolgo neod-kritosrčno, dokler ne priznamo, da so neke vrednote in nujnosti, ki vežejo mimo vseh nazorskih in drugih razlik vse člene naše narodne družine, in jim moramo zato podrediti vsa svoja drugotna prizadevanja. Ko drugi s strastjo in vnemo iščejo in poudarjajo to, kar nas navznoter in navnsven loči, hočemo strastno in vneto iskati in poudarjati to, kar nas navznoter in navzven druži. To ne pomeni, da hočemo biti politično brezbarvni, da se hočemo vnemati za neko megleno politično slogaštvo in se izogibati vsem kočljivim političnim in nazorskim vprašanjem. Imamo svoje trdno miselno izhodišče in hočemo z njega osvetljevati vso problematiko slovenstva. Jasneje, odločneje in dosledneje ko kdor koli pri nas hočemo izvajati zadnje zaključke iz svojih miselnih osnov. Drugih meril v svojem listu ne priznavamo. Nič si ne obetamo od raznih prizadevanj pe politični koncentraciji, dokler niso jasne osnove, na katerih je odkrito in plodno sodelovanje političnih skupin mogoče. Zato se hočemo prizadevati, da prikažemo slovensko stvarnost v čim svetlejši luči, da razčlenimo resnična notranja nasprotstva slovenske družbe in pokažemo, kje se resnično razhajamo in kje je sodelovanje mogoče in kje jc to sodelovanje zapoved naše samoolirane. Do kraja jasna mora postati funkcija političnih strank v narodnem življenju, a tudi meje njih uveljavljenja. Jasnost moramo v prvi vrsti zanesti v pojmovanje usodnega dejstva, ki ga imenujemo narod. Narod je tako mogočna stvarnost, da mora vsak stvaren politik in vsak resen slovenski človek biti na jasnem, kaj nam je dejstvo, da smo narod. Tu ne sme biti nobenega slepomišenja. Iz nejasnosti o tem, kaj je narod, kakšen je njegov odnos do države, katere so njegove življenjske nujnosti, živijo vsi režimi in vse politične ideologije, ki so slovenstvu sovražne ali kvarne. Iz te nejasnosti se hrani vsa totalitarna politična miselnost, ki po svojem bistvu nasprotuje življenjskim pogojem malega naroda in razdira osnove naše države. Z vidika narodne samoolirane se bomo zoperstavili vsakemu prizadevanju, stisniti vse slovensko življenje in vso njegovo vprašanje v nasprotje dveh političnih taborov in vsakemu prizadevanju političnih strank, monopolizirati vsa področja javnega življenja. Stranke niso edina oblika uveljavljenja ljudske volje in bodo to v demokraciji prihodnosti še manj, in področja so, kjer jim ne gre beseda. Vsako tako poenostavljenje notranje problematike slovenstva je protiživljenjsko, je lažnivo, je gola umišljava. Nobenega političnega načela ne priznavamo kot absolutno, naj si nadeva nacionalno, socialno ali katero drugo obleko. Vsaka totalitarna politična prizadevanja so za majhen narod pogubna, izvirajo iz miselnosti, ki vsa zaverovana v oblast zatajuje duha in gloda na koreninah evropske kulture. Zoperstavili se ji bomo, kjer koli jo srečamo. Popolnoma se zavedamo, da bo izšel iz današnjih političnih potresov nov svet in nov življenjski red, vemo, da današnje oblike demokratičnega življenja niso dokončne, priznavamo, da v velikem socialnem prerivanju ne more nihče ostati nevtralen, ampak se mora postaviti na eno ali na drugo stran — doslednemu Slovencu se ne bo težko odločiti —, vemo pa tudi, da niso mogoče nobene trajne rešitve mimo naroda in narodnega načela. Narodna misel je živa misel in z vidika vsake žive misli moremo ustvariti svoj pogled na svet človekov, le s to omejitvijo, da noben nazor ne more zajeti vsega življenja. Z vidika svoje vodilne misli, misli o avtonomnosti slovenskega narodnega življenja, hočemo izoblikovati svoj nazor, svoj slovenski nazor, kot miselno usedlino vseh življenjskih modrosti in spoznanj o bistvu naroda, o življenjskih pogojih in nujnostih in o življenjskem smislu malega naroda. Nasproti tesnemu političnemu nacionalizmu hočemo postaviti svojo (Nadaljevanje na 2. strani.) Dolgo zadržane sile so se sprožile v boj, 1 'Z111 v Jem trenutku ni mogoče predvideti en obUk in stopenj nadaljnjega razvoja, ved ko,Ka' Toda slednji evropski člo-odl '*u se -*e začel boj, ki utegne biti ■ 10cden za prihodnost mnogih rodov. To vjsrf ek’ ki ne vara, ker ga je utrdila dal ,*ezk*h preizkušenj, ki sta nam jih : * ?lasti zadnji dve leti od tiste nemirne V«, ko smo se zadnjič vdali iluziji miru. za su.mo za trenutek. Previsoka cena, v+ici , ie k** mir kupljen in ki je že prvi olajšanja udušila p0 . je v resnici pomenila polom tej°lne Evrope, v katero smo navzlic vsem je -'a!a P.oskušali uravnati in vključiti svo-(bj* Ienje. Znašli smo se iia pragu nove bji e’ ki jiv komaj slutimo obrise. Treba je kon nsT0 8e urellem zllamenju kot se je vojna za-tud °le" močne stvarne sile je potrebna sni !n°č razumskega spoznavanja in pre-Janja resničnosti okoli nas. Nastal bo nov oH? . šen ali drugačen, in tudi nam bo ^merjena nova usoda — boljša ali slabša, vein V^‘ verujemo v boljšo, z gotovostjo «ičn /la 1)0 v okviru ustvarjene nove resna.« ? .?a nsotla v veliki meri odvisna od 2 Sai*iih. *ltoa^* ,se moramo preti vsem, kaj hočc-VS„V Svoje smo sprejeli smotre in ideale ' n naših prejšnjih rodov, ki so hrepeneli svobodi in se čedalje zavestneje bili u T°> odkar so se zavedli kot ljudje in kot kni •' ^1,d' Slovenci imamo svojo stran v osvh' naPorov in bojev človeškega rodii, dobo iU se, dvigniti se in najti svojo polica *°i ku^urno zgodovino v najširšem po-Pos«U .de je vključen boj vseh zatiranih hot reznikov’ rnzredov in narodov, ki so k; ?.* svoj prostor pod vesoljnim soncem, živi-1 moralo obsevati tudi njihovo delo in KJeilj(r jei Vavi *n nekrvavi politični boji izpolnju-mivi Vellk del te zgodovine. Postavljenim teh? ,Va.zIične družbene sile so le-te ljudje z a-1 M1 merili, se vezali s temi in se tepli in ?llni> k°t sta jim velevala čut varnosti *han?V?s* nujnosti v stremljenju k bolj ali trej-Ljnsnim smotrom. Stvarnost odločnega Jcriv?, a jim je kazala in z nujnostjo od-si l> i sredstva in načine boja. Ljudje so misei .S0ll,a v *ek bojih izoblikovali orodje gli .n,h pojmov, s pomočjo katerih so mo-Hi£ ■tmmejo razločevati obdajajočo jih res-$v0:- ’ spoznavati jo in obvladovati po pJ1 volji. hlod?? štiristo leti so se s prvimi začetki la . mie države iz resničnosti, ki jo je kri-kat„ .anja družba, začeli ostriti pojmi, s dar ri'ni 80 ijudje poslej mislili vedno, ka-stvar\dHali in govorili o javnih, političnih Vere .Tu je predvsem pojem državne su-potea°sti, katere nosilec je bil sprva vladar, stole?■ ,Pnv se je njen temelj v nadaljnjih Privil h- čedalje bolj širil preko nekaterih Se v egiranih stanov do širših množic, ki so skUn Ze*° Približevale tisti celotnosti in Lju[| V>sli> k'vj° danes imenujemo narod. Živjt ? množice, ki so izpričevale svojo v«le i?JSko sl*° 111 s svojim delom prispe-ležb k napredku, so uveljavljale svojo ude-rije If di pri oblasti^ — v imenu demokra-ličn'e urni razv°j *n napredek je iz brez-So s„ množice ljudstev ustvaril narode, ki ljen- začeli zavedati svoje skupnosti in živžav,;. Povezanosti in postali nosilci dr-šo n-°, snverenosti. Vsem tistim narodom, ki Veg:-180 uživali politične svobode, je bil naj-r0,|,. s,noter, ustanoviti lastno suvereno narode vavo — v imenu samoodločbe na-r(Rli v; .T notranji ureditvi so posamezni na-syoj’ J,°r jo več narodov skupaj ustanovili skuš i- zavo’ ali sicer diferencirani deli stj ,, , zaSotoviti svoje življenjske možno-,j,v federaciji. je 80 bila temeljna načela ideologije, ki kOnr a. sv°je končne oblike nekako ob ieip ? v.(d'k<; vojne, ko smo tudi Slovenci v litičn 2 'zrazali in uveljavljali svoj pose ;(, Program. V ostvarjanju teh idealov izobli/ ,ku stoletij v nakazanem razvoju Zna,, l . Politični in pravni red, ki je Ufegov l vmokratični red. Uveljavljanje Sveta načel je pomenilo preoblikovanje red i,,v s,n«slu razumnejšega reda. Logični zvesto odražal urejeno realnost. Zato smo zaupali tem logičnim zakonom in načelom ter verovali, da moremo z njihovo abstraktno izpopolnitvijo predreti v resničnost samo in jo dovršiti. Toda nenadoma smo se znašli v neki krizi. Izvajanje formalnih demokratičnih načel je dopustilo mogočna gibanja, ki so bila naperjena naravnost proti demokraciji. Doživeli smo, da so zahtevali preureditev Evropo v imenu samoodločbe narodov Federacija, ki naj bi vsakemu združenih narodov pomenila poroštvo za obstanek in razvoj v znamenju vsesplošnega napredka, je v svoji izvedbi služila silam, ki na vso moč n asp rotu je jo nap redku. Narodi se niso znašli in v spoznavanju, da vso do podrobnosti izdelane zamisli o ureditvi sveta ničesar ne izboljšujejo, njihova reakcija sprva ni šla preko zmede in razočaranju, preko občutka, da ne morejo več obvladati sveta in njegovih sil. Le počasi so spoznavali, da se posamezni nakazani elementi ne smejo ločiti drug od drugega in ne dado uveljavljati posamič. In še pozneje jc prišlo spoznanje, da demokracija ni in nikdar ni bila le sestav določnih političnih in pravnih načel. Tu šele smo se zavedli, da ustanove demokracije niso več mogle zajeti vrste najpomembnejših novih življenjskih pojavov. Pozabili smo bili na družbeni temelj, na katerem se jc demokracija polagoma razvijala, in mislili lc na politični in pravni red, ki je tako nenadoma ostal v zraku in postal neučinkovit. Družba pa je medtem rastla in se razvijala, preoblikovala razmerja med ljudmi in narodi ter ustvarila vrsto prej čisto neznanih življenjskih oblik, ki so terjale tudi nove, svoje politične in pravne ureditve ter vsiljevale stvarem nove zakone in ljudem novo logiko. Tu smo danes, na prehodu, ko si moramo izostriti novega orodju in orožja, s katerim bomo mogli obvladati novo družbeno in politično resničnost. Politična je namreč v najtesnejši zvezi z družbeno in gospodarsko, iz nje neposredno izhaja. Zato ni slučajno, da se na področju družbenega in gospodarskega reda kaže isto kot v politiki, da namreč z dosedanjimi miselnimi zakoni ni mogoče razpoznati današnje dobe in jo suvereno uravnati. V tem smislu se govori, da ne gre več za krizo v okviru tega gospodarskega in družbenega reda, temveč za krizo tega reda samega. V podobnem smislu govorimo tudi o krizi današnjega političnega reda in o nujnosti korenite preureditve. Toda pri tem mislimo le na zemljepisne prestavitve meja, ne da bi posegli v same zakonitosti, s katerimi se obvladuje politično življenje, v samo bistvo političnega sveta, ki je do zdaj vezan na nakazane politične ustanove,1 začenši z državo in suverenostjo. Toda če pogledamo vprašanje v vsej njegovi celotnosti in zveznosti vsebinskega in časovnega razvoja, utegnemo priti do sklepa, da se današnja politična dejavnost ne more nasloniti na podedovane politične ustanove, temveč da mora iskati in najti novih in svojih. * Če _se_ ob koncu še povrnemo k mislim, s katerimi smo začeli, se nam vzbuja misel, da utegne spričo vsega, o čemer smo zgoraj razmislili, ta vojna dobiti drugačen značaj, kot bi kazale danes razvite fronte in kot so ga imele prejšnje vojne. Porojena sicer iz enakih vzrokov in nadaljujoč natanko tam, kjer je prejšnja nehala, v tej smeri ne bi mogla- prinesti niti začasne kolikor toliko zadovoljive ureditve, ker je čas odprl nova vprašanja, ki niso obsežena v vojnih smotrih vojskujočih se sil. Prej ali slej se bodo morale fronte preurediti in preusmeriti v znamenje te nove problematike. Tako ostaja v tem neredu, kot je dejal jeseni leta^ 1938. Francoz Jean Casson, ena sama resničnost, to so narodi. Narodi, ki sprejemajo škotsko prho miru in vojne. Narodi, ki ne lažejo, ki so nedolžni — toda so resničnost. In ko se resnični narod razjezi in začne gibati, se ustvarja zgodovina. Vse drugo je fantasmagorijn. Narodi so danes med dvema tečajema: med to težko, nemirno in krvavo sedanjostjo ter sluteno in sanjano, mirno in človeško prihodnostjo. Vmes je dolga, težka in trnjeva pot, Kot zmerom, kadar so se ljudje znašli pred elementarnimi, nadmočnimi silami, si je treba tudi danes iskati zasilnih začasnih zavetij, samo da si obvarujejo golo življenje in zanesljivo krčijo pot korak za korakom dalje. Ta stvarna politika je sicer preprosta a nujna. Kdo jo ima pravico odreči preganjanim, posameznikom in narodom, ki so v obrambi lastnega življenja. Tako ima tudi sedanji metež za nas navzlic naši politični nevtralnosti usoden pomen, ker prav preprosta politična modrost narekuje, da si ne poslabšamo položaja in ne klonemo pred tistim, ki nam grozi z gotovo smrtjo. Dejstvo vojne, ki dejansko že zajema vso Evropo, daje tudi naši stvarni dnevni politiki bolj strateški kot ideološki značaj, upoštevajoč v prvi vrsti varnost. Toda naravnost usodno bi bilo pozabiti na ideologijo, ki jo slej ko prej vežemo s kulturo v obrazloženem smislu — s kulturo, ki daje edina vsem tein bojem smisel in smer. Kultura, zakladnica vseh najplemenitejših naporov človeškega rodu, je razvijala in branila narodom smotre, je bila sonce, ki jim je_ svetilo. In kadar so ljudje občutili največjo neskladnost dane dobe in družbe, nasprotje med življenjsko resničnostjo in kulturo, so bili zmožni v zaletu pripeljati življenje naprej, ga razširiti in razmahniti. Ko bomo spremljali politična dogajanja v svetu in pri nas, jih merili in razbirali ter iskali rešilnih potov, spoznavajoč politično sile, ki že obstoje in druge, ki se utegnejo razviti tudi v naš prid, bomo izpolnili nelcaj svojo zastavljene naloge, čo bomo pripomogli k temu, da se bodo tudi Slovenci razjezili in ustvarili košček svoje prave zgodovine. s. 2 — St. 18 — 1940 SLOVENIJA VOJNA Rozman Jožko: Neučinkovita borba zoper draginjo Kadar koli nas zajame nov draginjski vali, je to za nekaj dni predmet novih ogorčenih 'časopisnih razprav. Vsak na svoj način pilše, protestira in daje nasvete, kako naj se draginja zajezi. Toda vsi predlogi,- pa tudi ulkrepi odločujočih čini tol je v so, kakor kaže dosedanji razvoj, h rez kori« ti in kakega vidnega uspeha. iKakor v (zasmeh vsem odredbam smo te dni doživeli nov dvig con pšenici in koruzi. Pa ne samo to. Tudi vsem ostalini (življenjskim potrebščinam rastejo cene dalje. Špekulacija in navijanje cen cvete kot še nikoli. Vse, kar koli se podvizam« proti ■ nedovoljenemu dviganj u cen, ima za nasledek le novo podražitev. Nekam čudno se to siliši, pa je vendarle vse skupaj trpka resnica. Dobili smo unedbo o kontroli cen. Toda kontrola jse je spremenila v urad, Iki daje dovoljenja za zvišanje eein. O tem, da bi imela kak vpliv na znižanje cen posameznih življenjskih potrebščin, iše ni bilo slišati. Maksimirali smo cene nekaterim najvažnejšim živiljenjsikim potrebščinam. Toda ito maksimiranje, kakor kaže praksa, velja ile za male trgovce, saj drugače (bi se ne mogtlo zgoditi to, da se je cena pšenici na borzah dvignila 17. t. m. na 265 din iin koruzi že na 205 din, ko istočasno znaša pariteta na borzi v Ro-terdamu le 91 dim (glej »trgovski list« od 19. t. m.). Pri vsem tem pa se trdovratno vzdržujejo vesti, da se bo cena pšenici iše dvignila in da bo najbrlž dosegla 300 din, koruiza pa 250 idin za stot. Kako se ne samo danes, marveč tudi drugače špekulira s cenami življenjskih potrebščin, zelo drastično opisuje trgovski Jlist« od 19. t. m. v sestavku »Kdo žene kvišku/ ceno pšenici in koruzi«. Takole pravi, da se s pšenico špekulira: »Špekulant, ki ima velike količine blaga, zlasti žitaric, lioče prodati to blago po mnogo višji ceni, kot je tržna. Da bi mogel to doseči, si najde partnerja, ki od njega fiktivno (na videz) kupi žito. Sporazumeta se javno do najmanjših podrobnosti in gleda na to, da izvedo za nujno kupčijo tudi drugi kupci. Kupčija pa se ne sklene za takojšnjo dobavo, temveč za kasnejše termine, da se začno drugi kupci bati, da bo cena žitu v kratkem skočila. Da je videti kupčija še bolj verjetna, se dogovori, da se mora prva partija dobaviti v enem mesecu. Določi se tudi količina blaga, n. pr. 20 vagonov in kupčija se tudi prijavi na borzi, da je še bolj verjetna. Na borzi plačata tudi predpisano takso 100 din za vagon ali 2000 din za 20 vagonov. S tem je igra dokončana in se čaka na nadaljnji razvoj cen. Če se je špekulacija posrečila, se je doseglo to, kar se je hotelo, da se bo žito vendarle prodalo po višji tržni ceni. Če se pa špekulacija ponesreči, pa tudi ni nesreče, ker je izgubljenih samo 2000 din borzne takse, kupčija pa se stornira.« Taikšne kupčije se torej danes sklepajo na naših produktnih borizah in zaradi njih je cena koruze šla že nad 200 din, medtem ko bi morala (biti normalna cena 120 din. A cena pšenici bi bila brez teh špekulacij približno 170 din. Od vsega tega pa dejansko naš kmet prav za pira v nič nima, marveč kaikoir iz opisanega vidimo, samo 'borzni špekulant j e. Kdo in kje so tedaj te temne sile, ki imajo v rokah usodo našega gospodarskega življenja? Kdo so ti ljudje, da jim nobena odredba niti zakon ne more do živega? Ko sem se v preteklem tednu mudil po uradnih opravkih v Belgradu, mi je v razgovoru glede na sedanjo draginjo izjavil sledeče: »Vi veste, da je žitnica Jugoslavije Vojvodina in Banat. Tamkajšnjim veliepo-setnikom in prekupčevalcem se je posrečilo, pokupiti vse žitne zalloige, ki jih sedaj držijo v skladiščih. Brž ko čutijo, da bo po pšenici ali koruzi kako večje povpraševanje, krpo te cene dvignejo. Pri vsem tem pa je zanimivo, da so to po veliki večini tuji elementi, Židje in Nemci, ki so daleč od tega, da hi delali za naše gospodarske koristi. Pri vsean tem, kar je tedaj napisal o špekulantih »Trgovski list« in gornji iz- javi, človek nehote dolbi vttisk, da so tu v iresnici na delu tuje sile, ki delajo točno po določenem načrtu zmedo in nered v (našem gospodarstvu. Zato tudi malo ali nič ne pomeni borba proti draginji, ki jo vodijo proti-draginjski odlbori, z vsemi uredbami id odredbami vred. Marveč bo potrebno to vprašanje zagrabiti pri korenini. Ne samo, da bi se popisale zaloge, kot so pred dnevi poročali časopisi, marw® bi tu morali iti še korak dalje. Zaseči bi bilo vse zaloge in jih po pošteni cetM plačati. Ako Priizad in državna oblast že na pol posegata v to vprašanje, k1 pa ne rodi nobenega Sadu, naj posežeta popolnoma in preprosto zaselžeta vse zaloge. Le na ta način se bomo otresli krvosesov in špekulantov, ki nam morda ne samo zaradi špekulacije, ampak tudi zaradi zmede, ki Ibi jo radi povzročili med nami, poleg vsega tega še siku-bi jo težike milijone. Je to v korist najširših plasti ljudstva, ki .čuti in ve, da tu ne gre za kak državni trilbut, Iki bi bil potreben za dr-žavne finance, marveč za povsem navadno igro nekaterih špekulantov, ki bržkone uživajo liz javnosti sicer neznanih Tazlogov zaščito preko in proti vsefl* dosedanjim zakonskim odredbam, ki s0 bile izdane proti 'draginji. Ne smemo tedaj dopustiti, da se bodo tuji dobičkarji igrali z usodo našega naroda. Časi .za to so preresni in pretežki. Zato v tem pogledu tu ne sine biti noben ih ozirov, marveč, ako že p0 drugih stvareh država posega v narodovo premoženje, je tu gotovo ta poseg potreben in koristen. Vse dosedanje delo, ukrepi in odredbe so tedaj brez vsakega pomena, kajti ako se 'življenjske potrebščine draže Prl vrhu, je razumljivo, da mora zvišati cene tudi trgovec in .so zato protidraginjski odbori v resnici postali neka ustanova, ki .mora sama proti svoji volji zviševati cene. Edina pot, ki vodi v rešitev, je fcudaj ta, da se s strogimi odredbami posoze v to umazano špekulacijo z milijoni KiV' ljenj našega naroda. I. Vojina na severu se zadnje dni ne razvija več v tisti dramatični zapovrstnosti kakor v začetku. Z obkolitvijo Narvika so dosegle iznenadbe svoj vrhunec. Zdaj se vrši razvrstitev obojestranskih sil v velikem obsegu tiin na velikem prostoru. Z nemško zasedbo južne Norveške in njenega glavnega mestu na eni in z angleškimi zmagami na morju in obvladanjem severne Norveške na drugi strani so dane osnove in mogočosti za nadaljnji razvoj vtojsko vanju. Na suhem so za zdaj Nemci strategično v ugodnejšem položaju. Pred vsem so zasedli obiljudenejšo južno Norveško, v kateri se zgrinja velikanska večina norveškega prebivalstva. Ker imajo v posesti gilavino mesto Oslo, obvladajo tudi občila, kar je v vojaškem pogledu velikega pomena in kar v precejšnji meri izravnava zgubljeno oblast na morju. Kajti iz Osla, središča železniške in cestne mreže, lahko operirajo na notranji čnti nasproti nasprotniku, ki prihaja od severa po suhem in od zahoda po morju. To so pravi z drugimi besedami, da zberejo lahko zaradi nje pri absolutno manjši vojski na severnem kraju relativno močnejša krdela veliko hitreje kakor nasprotnik na daljši zunanji črti strategičnega kroga. Pri tem je treba še upoštevati, da ima ta zunanji knoig prav imalo občili. Zavezniki so na suhem bržkone še zmeraj nekoliko na slabšem od Nemcev. Norvežanov utegne sicer precej biti pod orožjem, in o njihnem vojaškem pogumu nihče ne dvomi. Toda ii j i hm a oborožba je pomanjkljiva, posebno v tistem orožju, ki ga zahteva novodobna tehnična vojna. Zato tudi ne morejo dosti dragega storiti, kakor da zadržujejo nemško prediranje s četniško vojno, z razdiranjem cest in železnic, posebno pa še mostov. V item pogledu so gotovo storili, kar so mogli. S tem pa so tudi omogočili zaveznikom, da so zasedli več važnih pristanišč in na njih pristali s svojimi četami. Kar pa že danes kaže premoč zaveznikov, to je njih no gospostvo nad morjem. Brez dvoma pošiljajo Nemci še zmeraj svoje vojake tudi po morju na Norveško. Morsko ožino Ska-gerak pireplujejo prevozne ladje iz Danske lalhko v nekaj nočnih urah, in Oselski fjord jo v nemških rokah. Gotovo pa je, da bo ta prevoz zmeraj težji in sicer tako zaradi bolj in bolj živahne pomorske vojne kakor zaradi kratkih severnih letnih noči. Medtem pa izkrcavajo zavezniki svoje vojske skoraj nemoteno. Posebno važno je pristanišče Trondhjem na severozahodnem obrežju in sicer zaradi železnic, ki ga vežejo z gllavnim imestom in s Švedsko. V njegovi bližini so že danes vrše srditi boji. Morebiti bomo prav v kratkem slišali še več o njih. Kajti kakor seveda zavezniki ne obešajo na veliki zvon novic o krajih in časih izkrcanih svojih vojska, toliko jeven-dar znano, da pristajajo z njimi iravno v tem okolišu. Trondhjem pa utegne 'postati novi Narvik. • H. Precej črnila se je prelilo v teh zadnjih tednih ob razravnaivanjui o pomenu Skandinavske vojne. Ni manjkalo trditev, da bo prav tu vojna odločilna za vso borbo med Nemčijo in zavezniki. Zanimivo je v item pogledu obravnavanje v angleški javnosti, ki je zaradi te vojne strategično, politično pa tudi gospodarsko najbolj prizadeta. Konservativni časniki kalkor »Times« in »Duily Telegraph« naglašajo, da bo moč na morju odločila vojno. »Times« piše naravnost: »S strategičnega stališča prevladuje brez dvoma ono stališče nad vsemi drugimikadar so dva nasprotnika bijeta v tuji deželi, ki jo loči imor jo od njiihnih oipo r is c, bo samo oblast na morju odločila spor«. Opozicio-nalni listi pa itemu nasproti poudarjajo važnost zmage na Norveškem tako v strate-gičnem kakor v 'političnem pogledu. »News Chronicle«, list L]>o.ydu Georgea, meni: »Angleži niso nikoli gledali na norveško vojno kakor na drugovrstno ... Oni mislijo, da je norveško bojišče važno v istrategicnem, di-plomatičnem in moralnem pogledu.« Za stvarnega opazovalca pa stvar ni prav nič zahomotana. Odveč bi bilo domnevati, da bi poraz one ali druge stranke m a Norveškem mogel odločiti vojno, kla se je pa udeležujeta tam samo z drobcem svojih sil. Gotovo je samo, da bi morebitni poraz^ prizadel zaveznike manj, kajti demokracije so nasproti podobnim udarcem zaradi sodelovanja javnosti mnogo bolj odporne. Tudi gospodarsko je Norveška za zaveznike man j važna. Kajti 'spričo svojega gospodarstva na morju jim je odprt svet, kadar potrebujejo surovin, medtem ko so Nemci z izgubo Narvika zgubili tudi skandinavsko železo. Švicarski list »Basier Nachrichten« je izračunal, da je krila Švedska 49.22% nemške potrebe po železu, Norveška pa 2.53%, obe skandinavski državi torej nad polovico. Ze danes pa je očitno, da tega železa Nemci ne bodo dobivali več. III. Nemčija je videla, kakšen vtisk je napravila njena zasedba Norveške ipovsod na svetu in kakor v primeru Poljske^ je začela s protipropagando. Pred kratkim je povabil Ribbentrop 'tuje časnikarje in diplomatičnc zastopnike v nemško državno pisarno in jim predložil listine, iz katerih bi izhajalo, da je Norveška kršila nevtralnost in da so Angleži pripravljali njeno zasedbo. Tu bi samo opozorili, da pripravlja vsaka država že v mirnem času svoje načrte za vse mo r ob it -nosti in za vsak primer. Znano je, da je Sef nemškega generalnega štaba grof Scihlief-fen izdelal že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, torej v naj večjem miru, natančen načrt zoper Francijo, pri čemer je bilo čudno samo to, da je ta načrt zasnoval pohod skozi Belgijo. Francoski listi pripominjajo k temu Rib-bentropovemu izvajanju in dokazovanju, da bi bili potemtakem zavezniki šli z vojsko nad Norveško, opozarjajo tudi, da Danske niti omenil ni. Če bi bili zavezniki res hoteli napasti Norveško, bi ne bili položili min in tega javno naznanili, piosebno pa bi jim ne biilo treba, da vojno odpravo šele sedaj improvizirajo. Pozornost je vzbudila tudi Ribbentropova pohvala Švedske,^ ki daje v nasprotju s svojo sosedo strogo čuta nad svojo nevtralnostjo, kar je vsekako v nasprotju z očitki, ki so še pred dobrim tednom deževali iz nemškega tiska na to državo. »Petiit Parisien« primerja to hvalo in grajo s hvalo Poljske konec 1958. leta in z grajo ČeAike v istem času. Vzporedno z upadom in inatokom severne vojne pa se godijo tudi drugje, v celostnem trikotniku in izven njega, zanimive in važne stvari. Pozornost je moralo vzbuditi, kako so se v začetku skandinavsko vojine laški listi, pa tudi luški politiki, brezpogojno postavili na nemško stran. Ni bilo malo zasmehovanja zaveznikov, ki da prihajajo zmeraj in povsod prepozno, itik pred obkolitvijo .Narvika in izimago Angležev nad .nemškimi rušilci v narviškem pristanu je pisal Gayda v »Voee d’ Italia«, da bodo Norvežani za- stonj čakuli na pomoč zaveznikov. Narvik je pomenil tudi tukaj preobrat, zavezniška mornarica in vojska sta pokazali svojo udarno moč, težke zgube nemške mornarice in dejstvo, da je bilo sairno v Oselskem fjordu naplavljenih okoli 3000 trupel nemških ■vojakov in mornarjev s 'potopljenih ladij, je tudi opravilo svoje. Prav 'tako je naredila silen vtisk odpornost britanskih oklopnic zoper najtežje letalske bombe. Italijanski tisk je sicer še zmeraj zaveznikom malo naklonjen. Toda prav utegnejo imeti švicarski listi (u. pr. »National Zei.tung«) in ruski (n. pr. »Trud«), da so te grožnje po eni strani le bolj zaradi lastnih državljanov, po drugi pa da bi hotele vplivati na zaveznike, da jim dajo koncesije. Vsekako pa je mulo verjetno, da bi Italijani začeli z vojno, preden ni strategični položaj bolj jasen kakor danes. Še bolj zanimivo, pa je ravnanje tretjega celositnika, Rusije. V 15. letošnji številki z dne 15. apriila smo opozorili, da je Nemčija z zasedbo Dansko in Norveške spet zaprla Rusijo v Baltiško morje, iz katerega je mislila la dobiti kollikor toliko prost izhod s »pogodbami« z baltiškimi državami i.n zmago nad Finsko. Uradno se je sicer Rusija delala, kakor da se s stvarjo popolnoma ujema. Zato so tudi že nekateri ugibali, če ni dala ali ponudila Nemčija Rusiji primerna nadtomestila, na Švedskem ali v Besarabij1 ali kje drugje. Menda ipa bo stvar le drugačna. V ito smer bi zlasti kazalo prizadevanje Rusije, da sklene iz Veliko Britanija trgovinsko pogodbo, prizadevanje, ki je v Berlinu precej iznenadilo. To prizadevanje je sicer nekaj popolnoma naravnega: rusko-finska vojna je brez dvoma močno izpraznila nuske industrijske zaloge. Ta pogaja; nja pa imajo še drug ,pomen. Kajti na prvi pogled jo očitino, da Angleži ne bodo prO' dajali Rusom blaga, ki bi navsezadnje ute?: niilo priti pruv Nemcem, razen če bodo daj' Rusi zanesljivo portoštvo v tem pogledu. manj vužma niso trgovinska pogajanja in e« Rusijo in našo državo. Sicer je gotovo, d» gospodarsko ne morejo imeti kdo ve kakšnp teže — gre pač za dve poljedelski državi« a politični pomen take trgovinske pogodbe jo očiten, v marsikaterem pogledu bo napravil našo državo manj odvisno. »Times« meni naravnost, da bo sklep jugoslovanske vlade, približati se Rusiji, sploh izboljšat mogočosti samoobrambe in sovisnosti balkanskih držav. Morebiti dopolnimo vso to podobo še na kratko z opozorilom, da ni Stal jim čestital Hitlerju za njegov 51. rojstni dan, medtem ko je pred nekaj meseci Hitler Staljinu z® šestdesetletnico poslal toplo voščilo. V. Medtem pa čujejo nevtralne države, .da ®e bi bile iznenadene. Razni Quislingi in »turisti« na Norveškem iso jim svarilen zgled-Holandija, Belgija, posebno pa Švica, Švedska i.n Romunija so poostrile pozornost. Švicarski general Guisan je imel govor, v katerem jo svaril prod »peto_ kolono«, to s0 tisti zamejci, ki ne razumejo, da Švica ne bo trpela tuje propagande im sabotaže. Ta; kih »petih kolon« je povsod dovolj. Tuni pri nas so izšle posebne naredbe, ki onj0' gočujejo natančno nadzorstvo tujcev, vojaška oblast v a pa svare pred preveliko zaupljivostjo in zgovornostjo. »Sovražnik slušu«, to geslo naj bi si vcepili tudi na«1 ljudje. Lahkovernost postane ilahko usodna- »Narod ni kriv. Ali pn tudi je. V tein s še nisein na jasnem. Narod menda le ni P?' polnoma neodgovoren. Ali soglaša, ali pa \ prebojnzljiv, da l)i se uprl zlu. Oboje J slabo. Oboje ga obtežuje z enako krivdo. • • (Sedmak, kaplan Martin Čedermac.) »Če smo se držali v kluvrnosti petnajst' sto let, se bomo še sedaj, ko snio kulturi* • Nase se zanesimo — to je vse!« (Izidor Cankar, Obiski.) NAŠE POTI (Nadaljevanje s 1. strani.) živo narodno misel kot misel prihodnosti, tako široko, da lahko zajame vse skupine, ki narod brezpogojno potrjujejo. Izključujemo vsako monopoli-zacijo slovenstva, nas nazor ne more biti samo nazor ene politične skupine. Načela, ki jih postavljamo, so izraz naše volje po narodni samoolirani in avtonomnem narodnem življenju. »Slovenija« bodi glasilo avtonomne slovenske misli v njenem širokem, duhovnem pomenu besede. Odklanjamo vsako romantično ali zgolj statično pojmovanje naroda, vsako samooboževanje, vsako metafiziko o posebnem poslanstvu izvoljenih narodov. Nikdar ne bomo žrtvovali človeka kateremu koli nacionalnemu ali kolektivnemu vzoru. Smisel narodnega življenja iščemo drugod. O tem se hočemo še pogovoriti. Hočemo rasti po svojem lastnem notranjem ukazu in v zvestobi do sebe. Brez samospoštovanja ne moremo nic pomeniti ne kot prijatelji ne kot zavezniki. Naše pojmovanje naroda je realno. »Slovenija« naj postane besednik slovenskega realizma. Ne vemo, kaj nam še vse prinese usoda, vemo pa, da bo naše pojmovanje naroda prej ali slej zmagalo in vemo tudi to, da je kljub mogočnim silam, ki danes samovoljno krojijo usodo malih narodov, naša usoda navsezadnje le odvisna od nas samih, od naše volje do narodne samopomoči in do polnega narodnega življenja. »Slovenija« naj postone besednik slovenskega aktivizma. Rh(J Menc;n. SLOVENIJA ^MnnaBHBnraBssES Tone Fajfar: Borba slovenskega delavstva je splošna narodna zadeva Skoraj nezapaženo gre mimo slovenske javnosti prizadevanje slovenskega svobodno organiziranega delavstva, da si ohrani naravne državljanske in sindikalne svoboščine. Marsikdo bi si mislil, da gre tu le za koristi posameznih delavskih strokovnih organizacij, kar pa še zdaleč ne bi pred-stavljiilo važnega notranjega narodnega vprašanja. Toda uspeh ali neuspeh tega delavskega prizadevanja bo imel globoke nasledke v prihodnjem življenju našega naroda. Nekoliko zgodovine: Delavstvu je zagotovljeno svobodno organiziranje že po določilih versajske mirovne pogodbe in naša državna socialna zakonodaja je to načelo sprejela v svoje postave. Državna oblast je, vsaj na zunaj, ta načela spoštovala dotlej, ko so se pričeli pri nas delati diktatorski in »voditeljski« poskusi. Kakor skoraj po vseh drugih državah, so tudi pri nas pripadniki diktature skušali najprej razbiti svobodne delavske organizacije, v katerih so videli najresnejšo oviro proti uresničenju njihovih prizadevanj. Najprej so ustanovili zametek prihodnjega monopolnega državnega sindikata, ki naj bi nadomestil svobodne strokovne organizacije. Kakor navadno v naši državi, so tudi ti ljudje najprej začeli izvajati svoje namere prav v Sloveniji. Odstranili so prave delavske zastopnike z vseh socialnih ustanov, obenem pa začeli z vsem razpoložljivim aparatom razdirati vrste organiziranega delavstva in ustanavljati skupine monopolne organizacije. Zavedno delavstvo je spoznalo nevarnost ter se združilo v enoten odpor. Danes sporazumno sodelujejo vse tri delavske matice, Strokovna komisija za Slovenijo, Jugoslovanska strokovna zveza in Narodna strokovna zveza. Odločen nastop svobodno organiziranega delavstva je imel uspeh. Sicer je delavstvo izgubilo svojo besedo v socialnih ustanovah, toda med delavskimi množicami so ostali vsi razbijalski poskusi brez uspeha. Nasprotno: celo neorganizirano delavstvo se je razgibalo in pričelo množiti vrste svobodnih sindikatov. Dokaz so volitve obratnih zaupnikov, ki so s tajnim glasovanjem pokazale pravo sliko položaja in usmerjenosti med delavstvom. K temu je treba pripomniti, da je slovensko delavstvo danes politično mnogo bolj izobraženo kot drugi sloji. Zato zna zrelo presojati vse pojave v javnem življenju in ne gre slepo za slepimi vodniki. V novem gibanju je spoznalo nevarnost za demokracijo in v zvezi s tem narodno nevarnost. Delavstvo danes ve, da so svobodni sindikati zametek nove družbene ureditve, ki bo morala zajeti tudi Slovence. Zato je potrebno ta zametek ohraniti in krepiti do višine, ki bo poroštvovala trdno podstavo novi ureditvi. Vemo, da so današnje ustanove demokracije nepopolne. Prihodnja demokracija bo dala posebno besedo širokim zaključenim delom narodnih slojev, zgolj politične stranke se bodo morale umakniti s prvega mesta v javnem življenju. Načelo o samoodločbi ne bo veljalo le za narode kot celoto, ampak tudi za njegove sestavne dele, delavstvo, kmečko ljudstvo, obrtništvo itd. Tako gledana je sedanja, na pogled samo stan zadevajoča borba slovenskega delavstva splošna narodna zadeva. In vsi zavedni Slovenci se morajo poslej te resnice zavedati. Izidor Koštrun: Precl novim koledarjem> Razredčeno in pospešeno nadaljevanje Nedelja, 17. VII. 1938. — Ker je objavil »Slovenec« Gaimglovo pesnitev »Ob stoletnici cesarsko pesmi«, objavi »Slovenski nmrod« Pesem Mihaela Opeke »O vinarjih«. Iz te cbjave ni razvidno, ali je bil dr. Opeka ke-daj podstarešina Sokola kraljevine Jugosla-V1J0 ali ne. — »Slovenec« priobčuje iz »Samouprave« odlomke uvodnika »Velika utvara«, iz katerih sledi, da preganja našo opozicijo^ velika samoprevara, če misli, da napravlja njeno stokanje kalkšen vtisk na Javno mnenje. Volitve bodo pokazale, da nima opozicija nikogar za seboj. — »Slovenski delavec« poroča, da bo šla Z/,D čez vse Programe nasprotnih strokovnih organizacij, Kradeg novo družbo toliko časa, dokler ne d med slovenskim delavstvom delovala su-710 ena strokovna organizacija. — »Jutro« Molenjuje »Slovenčevo« določitev »v duhu fganič.no enotne države«. Dr. Krak nastopi ^sboru v Št. Jerneju im pri Devici Muriji slav ^U oznu,Illel“ '°to 1938. za zmago- Torek, 19. Vil. 1938. — »Jutro« beleži, da Se.razširjajo v Zagrebu letaki proti proslavi rojstnega dne dr. Mačka. — »Slovenec« imeni _ uvodniku »Pogled na jug«, da ljudstvo do D .f°ipa dr. Stojadinoviča nikakor ni moglo |r>ti do izraza in ga skoraj mi bilo videti, e e dr. Stojadinovič so je lotil te težke ™oge, in ljudstvo se je, kakor iz spanja I obujeno, hvaležno odzvalo njegovemu Klicu. ..Sreda, 20. VIT. 1938. — V Mariboru pre-TVu*"°černik« v roke Adolfa Ribnikarja. — «1 naslovom »Tabor pri Sv. Trojici v fran-, skem tedniku« poroča »Slovenec« z veli-Bejj1 zadoščenjem, da priobčuje »L’ Echo de bo i 'Prav takšno poročilo o tem ta- ;0ru’ kakršno je objavil »Slovenec«, im da 'Poročilu priložena slika. Omenjeni franki (j1 tednik pa izhaja in se dobiva breiz-»10 "a v Belgradu. — V Belgradu izide list franl u’ '** Sa izdaja sin predvojnega JRZ VCa dr- Horvata. List zastopa politiko Ved ~~ »Samouprava« razpravlja o napo- ■Pri fR1 obisku dr. Mačka im priporoča, naj Vot •-'iki JR/ me nasedajo nobenim pro-jkacijaiin, temveč naj se drže ob strani, j/' Mačkov obisk ima, če se bo uresničil, 1 J'učno strankarski in de.magoški značaj. Sobota, 23. Vil. 1938. — »Jutro« poroča . radno, da se je Adolf Ribnikar poslovil rn-„ \ e J'uSOigirafi!ka, njegov delež pa je vzela zadruga Napredni tisk. U|?te(^e'.ja, 24. VII. 1938. — »Samouprava« Zal tavllia v uvodniku, da se opozicija zastonj Doti .u v dr. Stojadinoviča im v njegovo k ’ ailjo, finančno in gospodarsko politiko. Vi letaki proti dr. Stojadiinoviču, njegovi mir ;n njeg0vim sodelavcem so brez upa mige. — v Radečah se vrši tabor, ki mu “mdujo notar dr. Peter Jereb in na kate-»na dr. Miha Krek obsežen patriotičen kaf?r' — Na Brezjah ise vrši drug tabor, na Hierem §°vori dr- Korošec med plapola-J m državnih zastav. Tudi njegov govor Prežet patriotizma. ; k^nedeljek, 25. VII. 1938. — Izve se, da v hotela na včerajšnjem taboru na Brezjah judii ena sama velika narodna zastava, avtu govornik na taboru pa je naprosil, dolSe 'V1 Zastaiva zavije, ker bi bila sioer po-y:1 kakor da so domačimi, ki so jo raz-\ v<čji im .boljši slovenski rodoljubi, ka-Pa glavni govornik mu taboru sam. (Dalje.) je odgovornost javno besedo? V T ljubi- ru<< od 2,‘ “P1-'*11 *• h je priobčil« v0: ••Puisk« uprava državne organizacije Na 1 i Prostovoljcev neki poziv z naslovom: tep l'ol° za povzdigo narodnega duha, v ka-j. n se nahaja ta-le odstavek: Riti se hoče ohraniti v takem času, mora e,|in m.°čan, močan pa je tisti, ki je urejen, Shev ln dožen. Z neizmerno bridkostjo in prein°In Sledamo vojni dobrovoljci, kako se v odgovorni in neodgovorni elementi vft '*>vi ne zavedajo zgodovinskega in ne-Uosti tt. easa, pa z nepopisno lahkomisel-z'v° 'n sebično zlobo rušijo obrainbne Jug()si’ ki čuvajo našo največjo svetinjo pravdi0- Potvarjajo ali prikrivajo nošo , Zgodovino, uvajajo riskantne ekspe-hezmo« U kn s ,Irvnli? Povejte moško, kaj mislite Ved« * m'sbtel Tako ne piše, kdor se za-??jdo reSl!°^ti Položaja. Čudimo se, _ da _ se * BoSsT- “kem času državna organizacija, ^lOMlja v svet tuke izjave? V(Hlel Zl!Ve. pa s praktično izvedbo njegovih načel. Kateri so tisti možje, ki so znani po svoji objektivnosti, in zlasti, kdo naj določi in ugotovi to njih.no objektivnost iin s tem tudi te može same? Če bi se začelo to .načelo v dejanju izvajati, bi govorile spet stranke, te pa imajo zmeraj samo svoje pripadnike za (tiste po svoji objektivnosti znane može. Ni pač drugega izhodu, kakor res svobodne volitve. Tem bolj, ker zoper res svobodne volitve ne more biti stvarnega pomisleka, tudi .sedanja zunanjepolitična napetost ne. Še več, ravno svobodne volitve bi pokazale svetu, da smo si vsi jugoslovanski narodi edini v tem, da hočemo biti svobodni in da smo pripravljeni svojo svobodo itudi jbra-iiiti. Kdor je zoper volitve, dokazuje samo, da se boji ljudske sodbe, svoj strah pa skriva z neko lažno državotvornostjo. Da imamo prav, dokazujejo volitve v Švici, kjer so celo vojaki na meji smeli in mogli voliti, dokazuje Kanada, ki jih je izvedla sredi vojne. Internirani vodja Konec sestavka pod teni naslovom v zadnji številki je zaradi ne dovolj jasne stilizacije izzval proteste. Ne brez pravico so nekateri sklepali, ko smo govorili o znamenju novega duha v zvezi s Stojadinovičevo internacijo, da smo s tem nekako sprejeli načelo internacij, zatajili pa demokracijo. To priznamo kljub temu, da čisto in zgolj logično vzeto oznumemilo »nov« na sebi še ne oznamenjuje nobene kvalifikacije, ne v potrjujočo ue v zametujočo .stran. Sicer pa dajemo svojemu dopisniku besedo: Vsekakor pa je res, da sta Sojadinovič in njegov dolgotrajni notranji minister leta 1937. pripravljala splošen sistem internacij. Pri tem sta bila tako izvedena, da v dotič-nein načrtu ni niti sledu kake take besede. To je bil znani zakonski načrt o prekrških. Če bi bil postal ta načrt zakon, bi to bilo omogočilo uporabo 61. 67. zakona o notranji upravi iz leta 1929. kot predpisa, da dovoljuje izrekanje konfinacij in internacij na debelo in brez vsakterega pravnega varstva za prizadete. Načrt je namreč odpravljal pravno varstvo tožbe na upravna sodišča in na državni svet in je notranji minister v »narodni skupščini«, ki je ta načrt že sprejela, zagovarjal to novost z »notorično zakonitim poslovanjem oblasti in policijskih organov, odkar je na vladi režim dr. Stojadinoviča«. Namere takratnega režima je preprečil dr. Šilovič, čigar kriminalistična avtoriteta je bila le prevelika, da bi se jo upala projektanta napasti; preprečil je, da bi senat sklepni o načrtu, ki je še danes samo to. A Stojadinovičev režim ni obupal. Njegova vlada je pripravila nov, odkritejši načrt in samo čakala ugodne priložnosti, da ga uveljavi. To pa je preprečila prevelika veličastnost zmage pri volitvah 11. decembra 1938, ki bodo ostale v slovenski politični zgodovini samo spomin na žalostno politično »zrelost« različnih slovenskih izobraženih »vrhov«. V zvezi z internacijo Stojadinoviča in Ačimoviča je zn nas poučno samo potrdilo, da se kolo pač obrača — in da se z internacijo Stojadinoviča in Ačimoviča čisto gotovo ni — ustavilo. NASI ZA MEJol Slovenski Korošci na Norveškem Nemci so poslali na Norveško v prvi vrsti vojake iz alpskih dežel, torej iz bivše Avstrije. Seveda so zraven tudi Korošci in seveda so med .njimi tudi slovenski. Korošci. Kakor je .sporočili neki .tak slovenski Korošec, .so bili ti koroški vojaki že pred kakega pol leta dodeljeni posadkam nemških vojnih in prevoznih ladij. To dokazuje, da je bila nemška vojna zoper Skandinavijo že od vsega začetka pripravljena. Trsi Italijanski dnevniki z dne 27. letošnjega aprila so prinesli daljša poročila o Slovencih glede na Trsit. O stvari so tudi poročali francoski in angleški listi. O slovenski odloženi samoupravi Dno 21. letošnjega aprila jo imol minister dr. Krek v Trbovljah shod. O tem shodu je »Jutro« takole poročalo: Kakor smo žo poročali, je bilo na seji izvršnega odbora JRZ v Belgradu odobreno, da se sicer nadaljuje izvrševanje uredbe od 26. avgusta glede izgraditve banovine Hrvaške, da pa se morajo ostala vprašanja državno preureditve odložiti. V smislu tega sklepa je minister dr. Krek na shodu, ki ga je imel v nedeljo 21. t. m. v Trbovljah, obvestil tudi našo javnost, da je vlada za odložitev vprašanja državne preureditve. Med drugim je minister dr. Krek izvajal: »Glede notranje politike omenjam, da organiziramo sedaj banovino Hrvaško. Avtonomija Slovenije nam bo potem padla kot zrelo jabolko v roke, ker bo vsa država organizirana na široki samoupravni podlagi. V današnjih razmerah, ko je treba vso pozornost obrniti na zunanje politične dogodke, Slovenci, ki smo doprinesli že toliko žrtev za slogo vseh Jugoslovanov, ne silimo k prehitri realizaciji naše slovenske samouprave.« Minister dr. Krek je utemeljil to stališče s potrebo, da se tudi na zunaj čim bolj manifestira povezanost Slovencev z Jugoslavijo in se onemogočijo vsi računi, ki bi se mogli delati na osnovi avtonomističnih stremljenj, češ da je kdo med nami, ki bi hotel te vezi rahljati. Dr. Krek je izrečno poudaril, da »Slovenci ne bomo zahtevali svoje avtonomije poprej, dokler ne bo končana sedanja vojna«. K temu (poročilu je »Jut.ro« dodalo še, da je »še nedavno glavno glasilo JRZ v Ljubljani zastopalo stališče, da so mora vprašanje avtonomne Slovenije rešiti takoj, brez ozira na to, da tli jo istočasno mogoča tudi preureditev države v ostalih predelih izven banovino Hrvaške«. Z očitnim zadovoljstvom se zato zahvaljuje dr. Kreku, da je s svojo odkrito besedo napravil konec slepomišenju. Dva dni potem pa jo izjavil dr. Krek v »Slovencu«, da je to poročilo napačno in da n j ego vili poslušalcev »Jutrova« zmedena, prikrojena in netočna poročila ne bodo motila. V čem in zakaj je to poročilo zmedeno, prikrojeno in napačno, tega dr. Krek ni povedal. Bilo bi pa to želeti, ali še bolje, priobčilo naj bi .se kjer koli natančno .poročilo o njegovem govoru. Vsaka uradna izjava o slovenski avtonomiji je .navsezadnje bolj važna kakor marsikatera novica o po-gorelcih ali podobno, posebno pa še v teli časih, in nas zategadelj nad vse zanima. Tem bolj bi nas talko poročilo zanimalo v tem primeru, ker se dr. Krekov govor, kakor ga je prineslo »Jutro«, .stvarno ujema z njegovim .govorom, ki ga je imel 7. aprila v Celju, kakor so o njem poročali tudi belgraj-ski listi. Takrat je dr. Krek rekel naravnost, da vprašunja .slovenske samouprave n.i mogoče pospešiti, da je to dejstvo, ki iga je treba sprejeti kot aksiom, to se pravi osnovno resnico, o kateri sploh ne more iin ne sme biti diskusije. Še to naj omenimo, da je »Jutro« dne 27. aprila glede na to dr. Krekovo izjavo poudarilo, da o zanesljivosti svojega poročila niti najmanj ne dvomi. K stvari sami bi .mi pripomnili tole. Politično pomeni odložitev naše samouprave, da bomo poslej imeli v naši državi nekakšen dualizem. Hrvatje so namreč na delu, da svojo samoupravo izvedejo do kraja, in zlasti v finančnem .pogledu so njihovi uspehi že danes očitni. Na drugi strani pa imajo Srbi državno upravo vso osredeno pri sebi v Belgradu in imajo s tem tako in tako tudi .popolno samoupravo. Ta samouprava pa je še znatno več vredna, kakor bi bila, če bi bili tudi mi Slovenci dosegli samoupravo, kajti odložitev naše samouprave pomeni zanje, da razpolagajo tudi s slovenskim denarjem. Zato je podaljšanje sedanjega stanja zanje hudo koristno, nekaj, na kar smo v .našem listu že ros dovoljikrat opozorili. Qpozorili .posebno takrat, ko so Hrvatje s .sporazumom dosegli samostojnost in ko so naši vodiči šele začeli premišljevati, do katere .mere in kakšna samouprava bi bila za Slovence koristna, s čimer je bilo načelo .popolne samouprave za nas sploh zatajeno. Naročnike in prijatelje ,,Slovenije" prosimo, da nam sporoče naslove tistih, ki bi utegnili postati naročniki našega lista. Obstoj lista je odvisen od pomno-žitve naročnikov. Celfcko pisma KULTURNI PREGLED QLo-o& k n jig e Celjsko kulturno življenje bi moralo v največji meri predstavljati tista celjska kulturna in prosvetna društva, ki jih statistika označuje s številko 30 in več kot 3500 členi. Saimo bežna primerjava teh dveh številk im kulturno prosvetnega detlova®ja v enem letu nam pove, da celjskega kulturnega delovanja mi (toliko, kakor bi »medi pričakovati. S tam še ni označena morebitna kulturna mlačnost ali celo brezbrižnost, le ugotoviti je treba, da celjsko kulturno delovanje po celjskih kulturnih im prosvetnih društvih za javnost ni taka bogato, kakor bi lahko bilo spričo dejstva, da imamo okoli 30 društev, ki so dolžna v tej smeri delovati. Zumamje kulturno delovanje, ki je gotovo izraz notranje moči, moremo predvsem opaziti v pevskih nastopili, predavanjih, prirejanju iger in izposojeva.nju knjig. Ko moremo označiti koncerte in igre kot meko skupino delovanje društvenih pripadnikov, to prav gotovo za predavanja ne velja. Ljudsko vseučilišče in Prosvetno društvo skrbita v največji meri za predavatelje, s čimeir je mjumt) delo v glavnem opravljeno. Dolžnost Celjanov je, da pokažejo z udeležbo svoje zanimanje, pa tudi kulturno zm lost. Pa imamo že pri tem priliko videti, da naša kulturna vnema mi prevelika. Zelo važna predavanja so dobro obiskana samo, če je dosti opozarjanja v časopisih, če se razpošiljajo vabila po pošti in nalepijo lepaki. Pa še to se vedno ne obnese. Takoi moramo na žalost pribiti, da so predavanja povprečno obiskana in to največ po srednjem sloju, od 30 do 50 oseb. Za veliko Celje dokaj malo. Obiski pa so važno poglavje tudi pri drugih kulturnih prireditvah, ki jih prirejajo Celjani. V navado je namreč že prišlo ponujanje vstopnic pa bodisi za koncerte ali igrske prireditve. Da to ni prijetno, vedlo prireditelji naijbolj sami, a1 drugače skoraj ne gre, ker prav denarne te/koče so vzrok, da kulturna! društva ne delujejo tako, kakor bi bilo želeti. Drugi vzrok je v številnih gostovanjih. Ne samo, da redno gostuje mariborsko gledališče, da nas včasih obišče še ljubljanska drama in opera, kar je gotovo zelo važno za kulturno življenje Celjanov, prihajajo v Celje še različne igralske družine in pevski zbori. Ce pomislimo, da kuliturno prireditve obiskuje le ožji krog ljudi, tedaj je razumljivo, da pomeni to zanje prav težek kulturni davek. Če bi se prebivalstvo velikega Celja zanimalo za vse vrste kulturnih prireditev, tedaj bi to še nekam šilo. Mnogo doprinašajo k celjskemu kulturnemu življenju tudi knjižnice, ki ima/jo, razen knjižnice Delavsko zbornice, ki iz znanih razlogov ne more pridobiti bralcev, več deset tisočev izposojenih knjig na leto. Za Glasbeno kulturo se mmogo prizadeva Glasbena matica, ki skrbi, da zajame ta vrsta umetnosti tudi širše kroge. Zadnja leta so za Celje lepi kulturni do- fodki tako zvami celjski kulturni tedni, irez dvoma je bil prvi 'najbolj celjski in uspešen. Letos ise začne prav v teh dneh tretji kulturni teden, ki pa zaradi različnih ovir ne more biti tak, kakor So si ga prireditelji zamislili. Verjetno je tudi, da bi bili kulturni tedni privlačnejši, če se ne bi vršili vsako leto. Na splošno je treba še omeniti, da ne bi bili Slovenci, če ine bi tudi v kulturnem življenju opazili odsevov političnih nasprot-stev. Ne kaže pa v tem pogledu s pritožbami pretiravati. J. J- Listnica uredništva. — Zaradi pomanjkanja prostora bomio nadaljevali z listkoma v prihodnjih številkah. Dr. J. Regali: OPOMBE K JUBILEJNI SLOVENSKI UMETNOSTNI RAZSTAVI Preteklo nedeljo je bila končana v ljuibljanslkem umetnostnem paviljonu umetnostna razstava, prirejena v spomin prve slovenske umetnostne razstave, ki je bila leta 1900. v Ljubljani v Mestnem domu. Popolnoma natančen ta jubilej sicer ni, ker so bile v Ljubljani že pred letom 1900. manjše razstave del slovenske oblikujoče umetnosti, res je pa, da so šele gred 40 Jeti nastopili slovenski slikarji in kiparji kot skupnost,'ker je bila malo prej ustanovljena prva organizacija, v ikateri so pa bili zraven oblikujočih organizirani tudi drugi umetniki. Slovenska umetnostna razstava leta 1900. je zbudila velik odmev po višem slovenskem ozemlju od Špilja do Trsta. Bila je nekakšno razodetje za slovenskega človeka, čeprav ni pod či l a sestavnega pregleda tedanje .slovenske oblikujoče umetnosti. Sedanja jubilejna razstava je pa šla mimo, ne da bi zajela občinstvo. Vzrok je seveda to, ker je Slovensko izvirno leposlovje je od konca decembra sem, v štirih mesecih, pokazalo za razmere, tki sni o jih navajeni, skoraj presenetljiv napredelk. Saj je doslej tisti, (ki je delaJl letni obračun, mogel sešteti na priste izvirna dela slovenskega leposlovja, ki so bila kaj pomembna. Letos so se pojavila s knjigami že priznana imena. Talko je Prežihov Varane izdal svoje novele pod naslovom Samorastniki, Magajna je v Zaznamovanih zbral svoj prozo iz zadnjih let, Ingolič pa izdal roman Na splavih. Najzanimivejše in mestoma najizrelejše delo pa so gotovo Kozakove Masike. Poleg tega je zanimivo, da obetajo mladi precej liričnih zbirk; doslej so izšle samo Kastelčeve Prve podobe, medtem ko je Voduškov Odčarani svet izšel konec preteklega leta. O viseh naštetih knjiga bomo še govorili. iV »Sloveniji« bomo odslej prinašali stalno poročila o našem leposlovju, skušali bomo pravično odikazati mesto vsakemu pomebnemu delu po njegovi estetski vrednosti, notranji moči, človeški pomebnosti in tudi po pomenu, ki ga morda ima za slovensko misel. Knjižni poročevalci v listih in revijah sicer že vršijo bolj ali manj vestno to delo. Vendar se le pirerado zgodi, da se iz strankarskih razlogov zamolčujejo knjige in celi letniki revij, da po njih raztresena dela nikoli ne doživijo ocene in uvrstitve, čeprav so morda pomembnejša od onih, ki jih zaradi političnih in drugih zvez tisk ene kot druge strani obravnava. Tako sojenje z molkom je pri Slovencih sicer že stara navada, vendar ni častna stvar pri narodu, :ki se toliko ponaša s svojo kulturo. Kajti ne kvalitete ne nobene pozitivne vrednote ni mogoče izbrisati, če si pred njo zatiskaš oči. Resnica, ki jo je .poročevalec dolžan svojemu bralcu, pa jo zamolči, priča proti njemu in njegovim. Prav tako Ibo treba odkritosrčno spregovoriti o tistih delih, naj bodo kogar hočejo, ki uživajo iz raznih razlogov blagohotne ali prizanesljive ocene, pa tega nikakor ne zaslužijo. Mi bomo v svojih poročilih opozarjali ibralce na pomembna slovenska dela, skušali pa bomo z objektivnim poročanjem tudi popraviti krivice in napake, ki jih dela naš itisk in ki postavljajo našo (kulturno zrelost v čudno luč. «• Prežihov Voranc: Samorastniki Koroške povesiti. Izdala Nova Založba 1940, Ljubljana. Samorastniki so (tretja knjiga 'koroškega pisatelja Prežihovega Voranca, v kateri je zbranih osem povesti. Pred desetimi leti je izdal pisatelj »Povesti« pod svojim pravim imenom, lansko leto pa je izšla »Požganiica«, ki je dosedaj njegov najobširnejši tekst in obravnava življenje koroških Slovencev po koncu sedanji razstavi manjkala kakovost. Podala tudi ni niti približno razvitka našo oblikujoče uinetnosti zadnjih štirideset let. Na jubilejne razstave, ki naj pokažejo ustvarjanje cele dolbe, spada vsaj nekaj najbolj značilnih in najboljših del tiste dobe. Na sedanji jubilejni razstavi so pa bili na primer impresionisti zastopani s prav povprečnimi in celo slabotnimi stvarmi, povrh so manjkala dela cele vrste slikarjev in kiparjev te dobe, pa tudi, kar je bilo razstavljenega, ni bilo izbrano po razmerju kvalitete, Cc naj bi se kdo, ki ne pozna razvitka slovenske oblikujoče umetnosti zadnjih štirideset let, poučil o tein razvitku na sedanji jubilejni razstavi, bi moral ugotoviti, da je bila ta doba za nošo oblikujočo umetnost prav klavrna. Ne našel bi pa visoke umetnostne ravni tudi, če bi bila jubilejna razstava glede novejšega umetnostnega ustvarjanja prirejena boljše ali popolnejše. Vsaj v zadnjih dveh desetletjih se pri nas niso pokazale nove izvirne visoke kvalitete, čeprav se je kvantiteta nepričakovano pomnožila. Ko je prod 40 leti bilo iz vsega slovenskega ozemlja kakšnih 30 oblikujočih umetnikov, ki so pa deloma živeli in delali tuicli v zamejstvu, jih je dandanes samo doma, v tuzemlju vieč kot še enkrat toliko. svetovne vojne. Knjiga Samorastniki nosi ime po zadnji noveli v tej zbirki. Prežihov Voranc je pisatelj, ki zna med sodobniki najbolj neposredno približati bralcu junake svojih zgodb, je zvest in vdan kronist koroškega bajtarja, hribarja, fretarja, ki se pehajo za skorjo črnega kruha, za krompir in zelje, rode otroke in mrjo zgarani, s komaj zaznavnim vprašanjem v mislih, če jih tudi oni svet ne bo ogoljufal za troho človeške sreče. Prežihov Voranc pa je hkrati tudi močan zagovornik svojih ljudi, prepričevalen in pristen, njegova pripoved je lepa in grenka obenem, kot so take ljubezni in smrti njegovih ljudi, njegova pripoved kriči po pravici z vso neusmiljeno zagrizenostjo zagovornika vseh, ki jih je življenje opeharilo za plačilo njihovega dela. Ko bereš njegove Samorastnike, si vržen iz ravnotežja vsakdanjega zadovoljstva, za kateTega se boriš, čudovito toplo ti je ob lepoti, ki veje iz knjige, prizadet si v svojem zadnjem človeškem bistvu in ne moreš malomarno mimo življenja, ki ga slika pisatelj, ne moreš reči: »Kaj me briga povest,« ker čutiš, da je vse to res, da te je ta resnica zajela in .da ne bi smelo biti talko. Pri vsem tem pa se pisatelj od časa do časa prešerno nasmehne, iz najtišjega hipa človeškega doživetja ume izvabiti smeh, ki si mu res hvaležen zanj. (Pot na Iklop, Odpustki). Za vsem pripovedovanjem čutiš pisatelja, njegovo vročo, sugestivno in promicavo človeško misel in moč. Formalna stavba njegovih povesti je izrazito novelistična, v nekaterih primerih naravnost klasična (Ljubezen na Odoru, Vodnjak). Pisatelj slika preprosto in kar čutiš, ikako debelo nanaša s čopičem oljnate barve. Muzika njegovega jezika je svojska, ker uporablja mnogo domačih, koroških izrazov, iz najmočnejšega akorda se prelije v naj-tišjo intimnost in preprosto svečanost (Samorastniki), iki je komaj zaznavna v silovitem ritmu dogajanja, pa vendar veje iz dogajanja v njegovih junakih. Josip Vidmar je napisal novelam lep, pohvalen uvod, ki se končuje z Župančičevo mislijo: »Kako je mogoče, da ta zemlja (koroška) Slovencem še ni dala svojega poeta, svojega tvorca. — Danes je njegovo in naše obžalovanje glede tega poleženo. Koroška nam je dala globoko iz svojega ljudstva in iz duha svoje prirode — Prežihovega Voranca.« (J. Vidmar.) Prežihov Voranc se je s Samorastniki, ki bi morali najti svoje mesto v v.s alki slovenski knjižnici, uvrstil med naše najmočnejše in najpomembnejše pisatelje. »Naša založba«, ki je izdala obe Prežihovi knjigi (Požganico in Samorastnike), nam obeta v letošnjem letu še nje- Nekaj vse .drugega je bila zgodovinska razstava slovenskega slikarstva leta 1922. Res je ta razstava podala zgodovino za celih 300 let nazaj. Bila je pa v resnici zakladnica resnega izročila umetnostnega ustvarjanja slovenskega duha in še bolj slovenske zemlje ter dokaz naše samobitnosti. 2. Pred 40 leti, leta 1900., še ni bilo v Ljubljani umetnostnega paviljona, niso še javne korporacije delile stalnih večjih 'podpor za umetnost in umetnikom, pa tudi ui bilo stalnega občinstva, ki bi se bilo zanimalo za oblikujočo umetnost. Šele po razstavi 1. 1900., ko so slovenski impresionisti dosegli uspehe na Dunaju, v Londonu, v Varšavi, Belgradu in Sofiji, sta se začela kranjski deželni odbor, še bolj pa ljubljanska mestna občina in nato tudi naučno ministrstvo na Dunaju brigati za naše slikarstvo in kiparstvo in so začeli dajati tudi denarne podpore ter nakupovati slovenske umetnine. Počasi so se prikazovali tudi zasebni kupci. Malo pred zadnjo svetovno vojno je začel kranjski deželni odbor snovati umetnostni svet, ki naj hi dobil znatne vsote za oblikujočo umetnost. Na razstavi leta 1900. je bilo okoli 5000 obiskovalcev. Ko je bil sezidan Jakopičev umetnostni paviljon, sta bili po navadi Opozarjamo svoje bralce in naročnike, da se je uprava našega list« preselila v Gosposko ulico štev. 12. Tja naj se naslavljajo tudi vsi dopisi. Vabimo ob tej priliki vse svoje prijatelje, da nam sporočijo svoje želje glede lista in njegovega urejevanja. Uredništvo in uprava. Mhidina IMA BESEDO Slednji med nami skriva danes za nagubanim čelom skrb, ki jo čuti ves narod, bojazen, aili ne bodo prijezdili tudi nad nas jezdeci iz Apokalipse, 'koščene pošasti vojske in s/mrti in se vrgle na ta uibogi milijon. Človeku se vsiljujejo vprašanja. Ali je pred nevarnostjo narod enotnejši, bolj strnjen, ali ga prevzema večja zavest odigovornosti. večja požrtvovalnost? Ali smo pripravljeni vsaj za trenutek, če nam bo prizaneseno, ,pa bomo postavljeni iz oči v oči novi odločilni uri, ko se bo pisala usoda za dolga stoletja? In važno vprašanje: kaj dela v tem času slovenski izobraženec? Kaij delajo tisti, ki bi morali imeti najjasnejši pogled in največ ji čut odgovornosti? Ko sem zadnjič stal pred univerzo in gledali tisto neakademsko debato s pestmi, sem stal najprej tam kot brezbrižen gledalec. Pozneje pa sem stvar malo premislil in se ob tem še ostreje zavedeli usodnosti slovenskega položaja. To obračunavanje izobražencev se mi je pokazalo kot majhna podoba vsega našega javnega življenja. V eni morda najusodnejših ur so mladi Slovenci ločeni po razlikah take narave, da mislijo, da morajo zaradi njih drug drugega S silo napasti in onemogočati. Ne govorim tega zato, ker bi .mislil, da jo idejni Iboj nepomembna reč. Govorim to zaradi razočaranja nad zrelostjo slovenske akademske mladine, zaradi nekega notra-njega odpora do vseh tistih, ki danes povzročajo tako spopade. Talko se nam znova razodeva, kakšnega nenaravnega mišljenja smo so inavzeli. Mladi Slovenci mislijo, da Jm> slovenski inarod srečen edino tedaj, ko so bo prerodil stisnjen v oblike njihovih takih im drugačnih ideoloških konstrukcij. Ne odrečejo se smeri tega čudnega nacionalizma, pa naj pride kar hoče. Ne izhajajo az konkretnega položaja Slovencev, iz značaja in njihove psihologije, iz realističnega PrC' sojanja njihOvo danosti in potreb, marveč iz svoje dogmatike. Narobe realizem! Kdaj bomo spoznali, da so eno naše slovenske koristi in zahteve, ki so prva naš* naloga naši dejavnosti, drugo pa širjenje te ali one agitacije med Slovenci, te_ ali one dogmatike? Velike zablode dolžim tisto nila-dino, ki se tako zapisuje različnim bodisJ političnim, bodisi nazorskim strujam, ki tako podlega kakšnim tujim agitacijam, da ji potem branijo in onemogočajo skupnost pri delu na terenu krvavih slovenskih potreb 'in jo tako plemenitijo, da se med seboj izziva in obračunava s pestmi. Taki ljudje onemogočajo vsako sodelovanje. Sam sem akademik in vem, da so med nami take razlike, da ne bo nič čudnega, če bodo tisti, ki danes skupno napadajo tret; jega, spet kot dvoje sovražnikov s pestmi Obračunavali med seboj. Čutim usodnost takih metod, zato seB* spregovorili. Akademik. gov »Doberdob«, poleg še dveh s loven-sikih del, in sicer Antona Slodnjaka o Levstiku in Miška Kranjca »Do zadnjih meja«. ^ Urednik in izdajatelj: Vitko Mu»ek, Ljubljana v njem po dve razstavi na leto. Obiskovalo jih je po nekaj sto ljudi, včasih seveda tudi po več. Vendar je zanimanje za razstave polagoma rastLo. Ko je po zadnji svetovni vojni prevzela J alko-pičev paviljon »Narodna galerija«, je nastal počasi istalini kader obiskovalcev razstav, .in sicer kakšnih 600 ljudi. Odkar je ustanovljena banovina oziroma že od talkrat, ko sta bila ustanovljena oblastna odbora, dobivh oblikujoča umetnost pri nas precejšnje j a vino podpore, ki jiih ji daje tudi ljubljanska občina, tudi glede na današnjo valuto gotovo veliko večje kot jih je dobivala pred 40 in 30 leti. Število ljudi, ki kupujejo umetnine, se je pri nas v teku zadnjih 40 let hudo pomnožilo. V Ljub-Ijami imamo tri ali štiri trgovine z umetninami, ko še pred 20 leti mi bilo nobene. Če je še pred 15 leti obiskalo umetnostne razstave na leto le kakšnih 1000 clo 1200 ljudi, jih obišče sedaj sam° v Ljubljani na leto 5000 do 6000 obiskovalcev. Razstave prirejajo tudii v Mariboru. Saimo v Ljubljana je bilo lani 12 razstav! Število občinstva, ki se zanima za Oblikujočo umetnost, je v teku zad" njih 40 let narastlo gotovo za najmanj petkrat. Ni sc pa dvignila kakovost »a' šega umetnostnega ustvarjanja. (Dalje prihodnjič.)