DANES: RUBRIKA »POGOVORI 60« Leopold Krese: EKONOMSKE , OSNOVE KOMUN ' Franc Mrevlje: ZAKLJUČNI RAČUNI Dušan Bole: IDEOLOŠKA VZGOJA Vinko Trinkaus: RAZVEDRILO IN ZABAVA Dušan Benko: NEPREMAGANA PRETEKLOST Sobota, 20. februarja 1960 Štev. 7, leto XVHL Naša skupna prizadevanja V tem mesecu bodo zaključene občinske konference Socialistične zveze. To so predvsem delovne konfe-rence, na katerih presojajo organizacije dosedanje delo in izkušnje in na podlagi tega si določajo delovne Programe za naslednje obdobje. Obsežna družbena Problematika, ki so jo obravnavali na že opravljenih konferencah, kaže na široko politično torišče Socialistične zveze, na katerem urejajo z enakim prizadevanjem tako gospodarske kot ostale družbene probleme °bčin, krajev ali pa samih delovnih ljudi. V okviru tega sestavka je kaj- ročij na območju komune ter nemogoče obravnavati vse hkrati s tem razvijanje nove in “Južbene probleme in politično kvalitetnejše službe družbenega lltejevanje le-teh, kar predstavlja standarda. Te naloge so marsikje ureditev določenih občih družbe- J^oten političen program Socia- ........ ....... ustične zveze. Zato naj le ome-s??0 poglavitne naloge Sociali-'"hčne zveze, ki so v bistvu tudi Moge sindikalnih organizacij, Mdi ie-te delujejo v določenih .Sojih proizvodnje, oziroma v Ustanovah. nja po učinku, za boljšo politiko zaposlovanja in podobno. Nedvomno bodo enako zahtevne tudi naloge v zvezi s konkretnimi družbenimi potrebami vsakega kraja ali občine, zlasti še tedaj, ko gre za boljše življenjske pogoje ljudi, kot na primer: ureditev preskrbe, razširjenje omrežja sodobnih družinskih ustanov, ustanavljanje številnih komunalnih servisov za potrebe družin in podobno. Marsikje bodo morale organizacije Socialistične zveze presojati in sklepati glede konkretnih specifičnih problemov, na primer, kako in kje zaposliti žensko delovno silo, združevanje sredstev na območju komune za bene in politične organizacije. Letos, ko bo V. kongres Socia- _____ listične zveze Jugoslavije, se lote- Na vseh občinskih konferen- vajo organizacije Socialistične je bila v ospredja razprava zveze svojih nalog še z večjo pri-nadaljnjem razvoju komunal- zadevnostjo. Te organizacije se sistema in, kakšne so naloge bodo zlasti zavzemale za nadalj-j^cialistične zveze in ostalih po- nji - razvoj proizvodnih sil, pred-'učnih ter družbenih organizacij, vsem za uvajanje sodobnejših .r’ tem so bile najbolj poudar- proizvodnih postopkov, za boljšo ”,ene potrebe po še skladnejšem organizacijo delo, za nadaljnjo iz-azvoju vseh gospodarskih pod- popolnjevanje sistema nagrajeva- že v preteklem obdobju uresniče' vali, pri čemer je Socialistična zveza s svojim splošnim politič- Organizacije Socialistične zveze nim usmerjevanjem uspešno pri- pa bodo razen o tem razpravljale tegovala k temu tudi ostale druž- jn sklepale o problemih, ki so V OKVIRU Da, dogajajo se vse mogoče stvari. V domžalsko podjetje je pri-$el nov direktor. Nekateri pa z njim niso bili zadovoljni in ko-tektiv se je razdelil v dva tabora — večji za in manjši proti. Stvar ne bi bila dovolj razumljiva, če ne povemo, da je novi direktor grajal dotedanje poslovanje. Upravičeno. Pa se je še spomnil član kolektiva in začel direktorju tipati obisti. Pisal je v podjetje, kjer je služboval direktor pred tem, češ ta in ta je bil pri vas v službi, slišali smo, da je pri delu storil nekaj, kar tike pa ga na to še opozoril ni nihče. Kam bi pravzaprav prišli, če bi dovoljevali tako obračunavanje s kritiki slabosti v posameznih podjetjih. Sprašujemo se, kako sploh pridejo posamezniki na idejo, da je treba ljudem, ki kritizirajo, povrtati v preteklost, celo za rod nazaj in ugotoviti, če so »čisti«. In kot kaže, vsi taki iskalci grehov največkrat uspejo. Kako končno vendar ne bi, saj smo vsi ljudje, vsi delamo in zato tudi nismo brez napak. Vsakomur smo sposobni prilepiti etiketo, če ne V Cista“ preteklost te močno narobe. Sporočite ... itd., zato pač, da bi mu dokazali vse pretekle grehe in zato, da bi se ga na kak način seveda otresli. Tega so se spomnili posamezniki po njegovi kritiki. Ali pa v kranjski tekstilni tovarni. hujše, pa tisto: »Pijanček in ne-solidnež«. Ker se tako vrtanje po preteklosti začne šele vselej potem, ko si je kdorkoli drznil kritizirati, je namen očiten. In zato mora biti tudi naš odpor proti takim pojavom odločen. Ne bi govorili o pravnih normah in Nič hudega sluteč je kritizi- pravicah državljanov. Dovolj ra-l napake vodstva. Upravičeno. Potem so se ga hoteli iznebiti, ukinili so celo njegovo delovno mesto. Toda, ker vse to ni pomagalo, so »odkrili«, da z nje-Sovim očetom politično ni nekaj v redu. Z bratom tudi ne (pri lem so pretiravali). Odkrivali so velike grehe obtoženca, pravzaprav njegovega sorodstva, prav luko zato, da bi se ga otresli. Tudi tokrat se je stvar zapletla po javni in upravičeni kritiki. In kar je najhujše, takih primerov je precej. Preveč, da bi lahko stopili mimo njih, češ bo ze boljše. Slišal sem, toda žal, tokrat nisem bil toliko pozoren, da bi si zapomnil vsaj kraj, da 80 nekje takemu kritiku naprtili Popivanje in zato zahtevali odstranitev iz kolektiva. Možak se Oa je nekajkrat (in seveda dav-no pred kritiko) pošteno natre-skal. Kar je res, je res. Do kri- bo, če spomnimo, da nihče nima pravice očitati državljanom napake, če je bil zaradi nje že kaznovan. Kako potemtakem se spomnijo nekateri očitati stvari, za katere prizadeti »kritik« sploh ni bil odgovoren. Važnejše kot to se nam zdi, da je treba (če je že treba), pogledati v človekovo preteklost, preden ga sprejmemo v službo. So delovna mesta, kjer želimo in moramo imeti zaposlene ljudi z zrelo presojo, ljudi, ki se v preteklosti niso umazali s poneverbami družbene lastnine itd. Jasno. Toda prav tako nam mora biti jasno, da je povsem nemogoče, da bi se med nami ugnezdil sistem, ki bi z brskanjem po preteklosti skušal onemogočiti prav tiste, ki so upravičeno kritizirali napake posameznikov ali pa poslovanje v podjetju. Mitja Švab nih zahtev, strokovno izobraževanje itd. važni tudi za sindikalne organizacije. Med te nedvomno sodi dejavnost občinskih zborov proizvajalcev, urejanje obratov družbene prehrane, povečanje storilnosti dela, čimboljše gospodarjenje s sredstvi, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije, utrjevanje demokratičnih načel v upravljanju in podobno. Vrh tega bo potrebno vsklajeno prizadevanje organizacij Socialistične zveze in sindikalnih organizacij na področju dejavnosti zdravstvenih in prosvetnih ustanov, socialnega in zdravstvenega zavarovanja prebivalstva, uveljavljanja šolske reforme in tudi pri telesnovzgojnem delu. In na koncu še to! Letos bo razen V. kongresa Socialistične zveze Jugoslavije tudi desetletnica delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji. O tem so na občinskih konferencah Socialistične zveze precej govorili, zlasti še, kar zadeva nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja. V razpravah so udeleženci konferenc v zvezi s tem posebej poudarjali pomen letošnjih volitev novih delavskih svetov, ki jih bodo volili delovni kolektivi od marca do maja. Zatorej je v programu organizacij Socialistične zveze zajeta tudi vsa pestra dejavnost sindikalnih organizacij, kar terja od slednjih neposredno sodelovanje z njimi. RUDI VOGRIČ TRI CESTE. tFoto: M. Šparovec) KAJ OVIRA HITREJŠO OBNOVO IN MODERNIZACIJO INDUSTRIJE? \ Polževa pot načrtov Trditev, da je oprema večine naših industrijskih rok graditve zelo dolg, da so grad- zaci jo, to je z ustanavljanjem spe- ** _ v.4^ v,Imv. »-».-v4rtVkv.rt.vv-*rt rt-5 rt 14».rtvn4 V« vN-rtrt/irtL^FortFoUi Vi rvrvH_ podjetij zastarela, ni nova. Prav zato si gospodarske „ ■ujedprmžvodnjo T visokimi st?^ organizacije prizadevajo obnoviti stroje in naprave, ški. Toda ostanimo le pri enem Prav tako pa ni nova tudi ugotovitev, da obnova indu- izmed naštetih vzrokov za zamu-strije in modernizacija ne potekata vselej zadovoljivo. Gospodarske organizacije ne potrošijo v določenem roku odobrena investicijska sredstva in ne začno pravočasno z redno proizvodnjo v povečanem obsegu. Tako nastaja gospodarska škoda. Gospodarstvo se ne razvija v predvidenem obsegu, investicijska sredstva, ki so nekomu namenjena, pa jih ne izkorišča pravočasno, so za drugega, ki so mu mogoče bolj potrebna, nedosegljiva, so za gospodarstvo kot celoto »zamrznjena«. Res, treba je upoštevati tudi težave projektantskih organizacij. Nimajo dovolj kadrov, to je statikov, risarjev in drugih, manjka jim prostorov. Revizije projektov pa tudi hudo zavirajo projektantsko dejavnost. Letos, ko so se projektanti pomenkovali o svojih težavah, so dejali, da niso redki primeri, ko je bilo treba revizijskim komisijam predložiti tudi po sedem kopij za projekte stanovanjskih zgradb, čeprav grade 20 ali 30 in več enakih poslopij. Razne subjektivne pomanjklji- projektiranju, za premajhno privesti zmanjšujejo možnosti za hi- pravljenost izvajalcev del, za ne- Takšne zahteve nedvomno še bolj trejšo obnovo zastarelih obratov, zadostno organiziranost gradbene otežkočajo delo projektanskih or-za razširitev in modernizacijo operative, za zamudo pri dobavah ganizacij. Njihova dejavnost bi Industrije. Gre za zamude pri opreme itd Vse to vpliva, da je bila lahko uspešnejša s speciali- cializiranih projektantskih podjetij, ki bi zbirala okrog sebe strokovnjake le za določena dela in le-ta tudi hitreje opravila. Če pa eno podjetje projektira hkrati najrazličnejše stvari in ima za to recimo le enega strokovnjaka, in ta odide drugam, potem potegne, da tako rečemo, najslabši konec investitor. Dolgo časa se je zanašal na projektanta in nazadnje je skoraj prisiljen naročiti svoja dela drugje — če ga bo seveda drugi sploh zaradi preobremenjenosti sprejel. V takšnem položaju se je na primer znašel rudnik rjavega premoga Kočevje. Zato, ker projektant odlaša z naročenim delom, podalšuje roke, je delavski svet premogovnika poslal projektantu in njegovemu delavskemu svetu protestno pismo. (Nadalčevanje na 4. strani) 7 dni ■ MU A • ■ ■, ..." v sindikatih II. plenum RS ZSS je dal pobudo za začetek nove, široke akcije sindikatov na doslej bolj ali manj zanemarjenem področju, to je na področju strokovnega izobraževanja. Pretekli teden skoraj da ni bilo seje, na kateri ne bi vsaj eno točko dnevnega reda, če ne že vso sejo, posvetili temu vprašanju. Povsem realna je ugotovitev, da v kolektivih čutijo potrebo in v mnogih podjetjih so tudi pogoji za ustanavljanje izobraževalnih središč. O tem vprašanju so razpravljali na seji komisije za strokovno izobraževanje pri RO kovinarjev. Do junija letos bodo ob pomoči komisije in pristojnih činiteljev ustanovljeni izobraževalni centri v 34 večjih gospodarskih organizacijah V okviru tega sindikata. Podjetja bodo izdelala svoje programe po potrebi delovnih mest, nato pa bodo izdelani skupni programi z industrijskimi šolami, ki bodo osnova, na kateri bodo te šole vzgajale in izobraževale delavce za potrebe proizvodnje. 9 večjih podjetij že intenzivno dela na tem področju. Tudi na seji tajništva istega republiškega odbora so govorili o strokovnem izobraževanju in v zvezi s tem sklenili sklicati posvetovanje z direktorji, predsedniki DS in sindikalnih podružnic podjetij, v katerih bodo ustanovljeni ti centri. Pomenili naj bi se o tem, kako naj delo praktično organizirajo. Na skupni seji tajništva in komisij pri RO rudarjev, metalurgov in kemičnih delavcev so obravnavali plan dela za letošnje leto. Le-ta vsebuje med drugim tudi intenzivnejše delo RO na področju strokovnega izobraževanja, saj so ugotovili, da ima velik del podjetij pogoje za ustanovitev lastnih izobraževalnih središč in da jim je treba pri tem pomagati. Posebna komisija RO kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev in Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo proučuje predlog za ustanavljanje izobraževalnih središč pri kmetijskih posestvih in zadrugah ter podjetjih živilske industrije. Menijo, da bi le-to lahko usta- iSPlPM . / / / V ponedeljek je imela sindikalna organizacija v obrtnem podjetju »Oplesk« svoj redni letni občni zbor, na katerem so kritično pregledali svoje dosedanje uspehe in neuspehe. Na sliki: delavci pred svojo delavnico čakajo na začetek občnega zbora. Tako o dobrem kakor o slabem INTERVJU S PREDSEDNIKOM KOMISIJE ZA DELAVSKO UPRAVLJANJE CENTRALNEGA SVETA ZSJ DUŠANOM SEKIČEM Letošnjo pomlad bodo kolektivi izvolili nove delav- se bodo priprave pravočasno zače PLENUM ZVEZE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LRS PRISLUHNITE POTREBAM Tretji plenum Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije je poudaril potrebo, da naša tehnična inteligenca razen skrbi za nadaljnje strokovno izobraževanje ia izpopolnjevanje kadrov posveti vso pozornost tud* problemom modernizacije v industriji in gospodarstvu nasploh. Za delo v minulem in zadnjih tehnikov. Takšno društvo imajo letih je namreč značilno, da je v Iskri v Kranju in še nekaterih Zveza inženirjev in tehnikov prek drugih podjetjih. Plenum je od-14 strokovnih in 12 društev v po- svetoval nadaljnje ustanavljanj® sameznih krajih usmerjala svoja tovarniških društev in priporočili prizadevanja predvsem v strokov- naj se sedanje članstvo vključi v no izobraževanje članstva. Zveza društva inženirjev in tehnikov v in posamezna društva so ob delu teh krajih. Gotovo je, da je teh®! na terenu dosegla pomembne na odločitev pravilna. Naposled uspehe. Naj omenimo samo usta- res ni potrebe, da bi v tovarnah, novitev Višje tehnične šole v Ma- ki imajo svoja upravna in teh-riboru, za kar ima največ zaslug nična vodstva ter družbeno in de-tamkajšnje društvo inženirjev in lavsko upravljanje, obstojala še tehnikov. Tudi nekatera druga ozko vase zaprta društva, ki k°' društva, kakor na primer DIT v nec koncev povzročajo ali oživ-Celju, na Jesenicah in v Novi Ijajo sektaške odnose znotraj ko-Gorici so se s svojim delom že lektiva, namesto da bi prav na-toliko uveljavila, da jih oblastni sprotno tudi tehnična inteligenca in družbeni organi vse bolj upo- usmerjala svoja prizadevanja števajo in sploh tesno sodelujejo tesnejše sodelovanje z ostalih11 z njimi. Hkrati s tem so na ple- člani kolektiva, numu ugotovili, da nekatera dru- zdaj ko naj bi zaživelo deio štva inženirjev in tehnikov do- občinskih in drugih lokalnih dru-slej še niso našla svojega prave- štev inženirjev fn tehnikov, pega mesta v družbeno politično temtakem lahko prieakujemo, da gospodarskem življenju mest in se bo tehnična inteligenca resne- tovrstna društva le v večjih cen- ne glede na vse drugo je tudi za dnvaiSev k° d° nhep°sre-fega nadaljnji razvoj naše industrije dogajanja v komunah društveno in gospodarstva nasploh n e ver- ske svete. Kakor vsakokrat doslej, bodo sindikalne or- feenemToku^0 V d°' ™vljali ^ftv{in|ni|£inUteh- JehTencTTosegll^^sp^nrd^- ------------------------------------------------------- Poročila o delu morajo pripra- .mkov v y®eh občinah, kjer bo to benQ dogajanje. ganizacije tudi tokrat živahno sodelovale v pripravah ™ oSSvSJfi clruSŽfM potemTu,. fsode- Zanimivo pa le, da nekatod n^volilv, ~ Uredništvo našega časnika se je obrni.o ^ ~ Snlmi SŠaSSs 1/- „a Celarja CS ZSJ Dušan, Se^a z več vpzaiaaji — ^ —g | šlSl^SS^ vSTpreS kandidiranjlnfIn vt članstva v strokovnih društvih, ki goča samo v industrijsko bolj na temo: volitve v delavske svete in sindikat. Kako ocenjujete delo sedanjih kušnje v upravljanju, pri čemer litvami. je prostovoljno, novi statut ob- razvitih državah, ki imajo vsega enem predvideva še obvezno na pretek; pri nas pa naj bi s® novili pri približno 20 večjih po- delavskih svetov, katerim bo so se učili tako na uspehih kakor Sindikalne orgamzacije mora- članstvo^v društvu inženirjev in manjkalo prav vsega: od financ- sestvih in 15 industrijskih podjet- hmalu »otekel mandat? na napakah. Med predvolilnimi jo skrbeti predvsem za politično tehnikov v obeini kar bo Jsčaso. nih sredstev, prek surovin in ma- jih, riiedtem ko bi se manjša pod- Nobenih delavskih svetov do- Pripravami je treba posvetiti vse- pripravo, volitev in - kar je zelo ma tudi pripomoglo k večjemu terialov, do kadrov. Toda vedeti jetja -oziroma posestva vključila v slej ni moč primerjati po rezul- fteansko pozornost proučevanju pomembno — razgibati delovne zanimanju tehnične inteligence morgmo^ da ni rnehanizirana.sa- izobraževalne centre pri najbliže tatih z delavskimi sveti, izvolje- ^“Tspehov^n^pomanjMjfvosti p^dosedanfem^del Tpodjetja”3!!! za sPlc,šno dogajanje v komunah, mo.tista tovarna, kjer nekaj stro-. RO g2fničSvk0So1raIphraiHj,alfo fetpozSo1^visoko^al v deKodJetij” v^fflh^S^^ruSavUanfa 'dofočili Med delavci na eni ih tehnič- M^haSTcijo^mo^o“rSS* ustanovitvi izobraževalnih cen- ven ih ir, v tnm teti h, smernice za bodoče delo. Taksna no inteligenco na drugi strani je k t nOStoDen nrnres. Že samo za- ,.... , . z , , , z- - j . . , kot postopen proces. 2e samo ža- politična dejavnost bo hkrati po- se^ vedno precej nasprotij m do- to bo treba y kaleh ovreči nazad- ustanovitvi izobraževalnih • cen- ven proizvodnje, ki jo je v tem ostala podjetja. Centre sicer že ni plan izpolnjen v bistvu v šti- delavskih sve^ in sfnEnfh Za nov+e delavske^svete, kandidi- Gre namreč za dokaj preprosta strokovnjakov, ki se na vse na; imajo v nekaterih podjetjih, ven- rih namesto v petih letih. Treba rtr^ani^prii? ianje taksnih ljudi, ki bodo spo- in enostranska pojmovanja fizič- gine Upiraj0 vsaki spremembi- dar jih je treba preurediti, ker ne jetudi poudariti^embne uspe! ®rganlzac,J? P™™* nove naloge, ki nas nih delavcev, kadar steče beseda Pravijo" m^primer ceTT‘to," da ustrezajo današnjim načelom in he na področju delovnih odnosov, Vsak delavski svet mora pri- čakajo. Te naloge, kakor vemo, o pomenu in vlogi umskega ima].0 podjetja dovolj velike no- zahtevam proizvodnje. Na področ- higiensko-tehnične zaščite pn de- praviti poročilo o delu in ga pred- pa ne bodo manjše ker nas na pri- ustvarjalnega dela Resnici na tranje reZerve strokovnjakov, da ju OSS Maribor si gospodarske iu in že posebej pri zboljšanju težiti v obravnavanje delovnemu mel caka no,vi Petletni plan, novi ljubo velja poudariti, da smo in- le_ti niso smotrno izkoriščeni in organizacije prav tako prizadeva- življenjskega standarda. kolektivu. Centralni svet ZSJ je se- napori na področju pospeševanja telektualno delo pri nas doslej da zato novih strokovnjakoV jo osnovati izobraževalne centre. v tem obdobju so naši delovni stavil priporočilo glede teh poro- proizvodnje m produktivnosti de- premato cenili, saj smo zavoljo sploh ne potrebujemo. Tudi v teh V nekaterih podjetjih so le-ti že kolektivi začeli uvajati spodbud- čil, ki je bilo objavljeno v drugi la življenjskega standarda dalje objektivnih vzrokov m subjektiv- besedah je neka:j resnice, toda to osnovani, toda opaziti je, da ni nejše oblike nagrajevanja. Pri številki rubrike DE »Pogovori 60«. nalogena prosvetnem m kultui- nih meril pogosto zašli v napačne .e drug0 vprašanje. Gre le zato, povsod jasna razlika med funk- organizacijski ureditvi je bil štor- Poročila morajo biti izčrpna in nem področju itd. skrajnosti. Res pa je tudi to, da da v marsikaterem podjetju že- cijo in vsebino dela delavskih jen korak naprej. Vse to je bilo morajo osvetliti uspehe in po- Pri predlaganju kandidatov se so bih m da so marsikdaj temu lij0 ostati pri, sedanjem obrtnem univerz in izobraževalnih centrov večidel doseženo z zavestnim in manjkljivosti organov upravlja- 'morajo sindikalne organizacije se vedno krivi tudi inženirji m gli na pol obrtnem nafiinu pro- V podjetjih. Tudi pri OSS Go- poglobljenim delom organov nja. Sestavljena morajo biti tako, zavzeti za nadaljnje razširjenje tehniki sami. Delavci namreč po- izvodnje ki zanj res ne potrebu- rica razpravljajo o ustanavljanju upravljanja ki so v zadnjih dveh da bodo dostopna vsakomur da jih kroga upravljavcev, za izvolitev gosto čutijo, da se strokovnjaki j . kaj’dosti Več novih strokov- teh centrov; prav tako pri OSS ietih bolj kot kdaj koli poprej — bo lahko razumel vsak član ko- čim večjega števila novih, mlaj- v podjetjih zapirajo sami vase, njakoV- izpričali visoko stopnjo zrelosti v lektiva. To morajo biti v resnici ših in sposobnih delavcev in na- da precej zviška govore o ostalih . . __ poročila delavskih svetov, ne pa meščencev vseh kategorij, žensk članih kolektiva in da pogosto Res pa je, da so hitrejši me-poročila te ali one strokovne in mladine. Skratka, novi delavski namenoma »pozabljajo« na delav- hanizaciji v industriji napoti s® Očitno sta šla gospodarski po- službe ali posameznika v podjet- sveti morajo še bolj reprezenti- sko in družbeno upravljanje v nekatere objektivne ovire, ki.i1” kjer bodo tudi združevali sredstva iet in razvoj delavskega uprav- ju- Zato bi bilo dobro, da bi se rati delovne kolektive in biti no- podjetju. Ena takšnih napak, ki samo z voljo in prizadevanjem skladov za kadre ostalih podjetij ijanja z roko v roki. Katere oko- čimveč članov delavskega sveta silci najnaprednejših teženj in je na plenumu niso zamolčali, je ne bo mogoče premostiti, čepra^ te stroke. OSS Celje je priredil Hščine so omogočile takšen na- — mimo ustreznih nameščencev pojmovanj v vrstah delavskega tudi težnja za ustanavljanjem to- s tem ni rečeno, da tehnična m- razpravo s predstavniki Trgovin- predek? — angažiralo pri sestavi poročila, razreda. varniških društev inženirjev in teligenca ne bi usmerjala syojm - .... ‘------ , ,, , , , ,, Ko bodo očrtali objektivno oce- prizadevanj tudi v reševanje ten Delavski sveti so sodelovali v no stanja in dela v podjetju, mo- .......-..j.. .......... o« tem obdobju v okviru znatno šlr- rajo poročila vsebovati tudi uspe- stinskih delavcev. Ker se za enot- P^tojn^n LmiI so razpote- he_ vsebovati pa morajo tudi na stališča o sistemu šolanja teh ! 1 i6,5 analizo napak pri delu, zakaj ni kadrov niso mogli zediniti, bodo ^Tmeh ne samo Sotno družbe- razlogOV- da bi napake zamolčali. no proizvodnjo, marveč so tudi Murska Sobota, kjer so na se __________________ stanku s predstavniki gradbene upravljanju, stroke sklenili ustanoviti izobraževalna centra pri dveh podjetjih, ske in gostinske zbornice ter s člani strokovnega odbora o izobraževanju trgovinskih in go- o tem še razpravljali. Varovati se je treba poskusov, N, razširjeni seji pred.ed.tv. bolj kabor poprej odW.ll o raz- £« SSSffir&SSft RO kovinarjev, na kateri so bili delitvi, izkoriščanju in uporabi n^^^^^g^^emo^pozaM1 navzoči nredstavniki vseh elek- sredstev. Prav tako so odločali o nedvomno so IN e s p ^oTosn^Sm noSetirso raz- vprašanjih, izvirajočih iz delov- t1- da subjektivne sile m njihova : aSsStS «a .Hlrinš vlogi organov delavskega uprav- večala tudi njihova družbena od- Podružnice zavzeti za to, da bo ” ' --.--.z«— —.z—- — zomost prl sestavljanju m obravnavanju poročila v resnici vsestransko Sedanji delavski sveti so de- ocenjeno delo podjetja in orga-c,cj n v j b y razmerah že razvitega pov upravljanja, kakor tudi no- m o centralističnih težnjah ki ob- konUinalnega sistema in družbe. tr°a.nji PodnoE J kolektivu. Se po- stojijo v tej panogi. Komisija, ki nega upravljanja v celoti. Na raz. sebej je važno, da sindikalna orje bila imenovana na seji, bo ob p0iag0 so imeli bogate izkušnje ganizacija sproži debato o poro-sodelovanju še z nekaterimi orga- dosedanjih delavskih svetov, ka- oilu, tako da bo slišati besedo ni izdelala dokončna stališča na terih desetletnico obstoja proslav- slehernega člana kolektiva. Raz-osnovi zbranega gradiva in raz- Ijamo letos. Delavski sveti so si pravo je treba razviti v vseh odprave na seji. iz leta v leto pridobivali nove iz Ijanja, o močnejšem vplivu na družbeno ekonomska dogajanja v tej panogi s strani proizvajalcev DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet Zveze sindikatov Jugoslavije Glavni in odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: DORNIK PETER, MAVER MILAN, VOLJČ JANEZ TEHNIČNI UREDNIK JANEZ SUSTER List Izhaja v uredniški povezavi z -Radom- - Naslov uredništva in uprave: Ljubljana. Kopitarjeva 2. post, pred. 284, telefon uredništva 39-181 do 185. 31-555 in 31-453 - Rafitm pri Komunalni banki v Ljubljani št. 600-705/1-83 - Posamezna številka stane 20 din •» Naročnina je: četrtletna 250, polletna 500 in letna 1000 din — List tiska CZP »Ljudska pravica * - Poštnina plačana v gotovini delkih, vseh obratih ih ekonomskih enotah, ker kolektivi v celoti niso zmeraj seznanjeni s pravim stanjem v podjetju. Tako na primer pri pripravah na uvedbo'] spodbudnejših oblik nagrajevanja delavci in nameščenci včasih ne vedo dovolj, kaj bodo s tem dobili. To se dogaja tudi pri pripravah na investicijska dela in gosto^elTolektiv^o^em veliko TOS ob^n‘ zbor sindikalne podružnice. Na dnevnem redu so imeli ne ve, pa je presenečen spričo razpravo o tesnejšem sodelovanju z organi delavskega samouprav- obveznosti, ki iz tega izvirajo. Ijanja, o še boljšem gospodarjenju v podjetju, največ pozornosti pa so posvetili higiensko-tehnični zaščiti delavcev, ki delajo na Kako pa je kaj s časom? zdravju škodljivih delovnih mestih. Pripravili so tudi seznam Poročila delavskih svetov je takih delavcev, ki jim bodo skušali z raznimi izleti, z boljšo pre- treba takoj začeti pripravljati. Ce hrano in drugimi sredstvi izboljšati zdravstvene razmere. Minulo sredo so imeli v tovarni optičnih in steklopihaških izdelkov vprašanj. Sedanji način delitve dohodka podjetij res ne spodbU' ja dovolj, da bi bolj modernizi' rali proizvodnjo. S stališča m°' dernizacije industrije pa bi bil® spremembe v sistemu delitve do' hodka pravzaprav nujne. Ne glf' de na to pa imajo podjetja 2® zdaj iz leta v leto več sredstev. Gotovo bo najbolj prav, če gospo' darske organizacije ta denar iz' koristijo za nakup sodobne opre' me in za uvedbo res sodobnih tehnoloških postopkov, ne pa za nakup zastarelih, čeprav »novih-* proizvodnih naprav. Tehnična ih' teligenca v podjetjih lahko s pri' mernimi sredstvi in predlogi, zla' sti pa še ob pravi priložnosti, precej pripomore, da bodo sred' stva res koristno usmerjena in porabljena. Rekli smo, da je modernizaci' ja postopen proces. Tako lahko tudi drobne racionalizacije in n® samo novatorstva ter iznajdbe bi' stveno spremenijo in pocenijo proizvodni proces. Žal je naša zakonodaja, ki ureja pravno za' ščito in nagrajevanje tehničnih predlogov, izboljšav in iznajdb, zelo zastarela. Tudi zato (čepraV so še drugi vzroki) podjetja odre' jajo pravzaprav malenkostna sredstva za te namene. Ena iz' med nalog tehnične inteligence j® torej tudi ta, da svojo dejavnost razširi tudi na to področje in iz' dela konkretne predloge, kako bi zares pošteno nagrajevali ustvarjalno sposobnost naših ljudi. -jnG JESENIŠKI ŽELEZARJI ZOPET PRVI! Spodbudne pravice obratnih delavskih svetov NOVI PREDPISI Volitve delavskih svetov odložene okviru splošnih smernic upravne- bo morala biti taka rekonstruk-ga odbora in centralnega delav- 'cija v skladu s perspektivnim na-skega sveta. Obratni delavski Črtom celotnega podjetja. Lahko bi rekli, da je jeseniška železarna že drugič delovno silo, kapacitete, vse . v stroške take obnove. Seveda pa P°zorila nase z uvel javi jan jem obratnih delavskih "~~x 1'~ ^ svetov. , Leta 1953 so v tej železarni, ki zaposluje okoli 7000 Bavcev in nameščencev, prvi uvedli obratne delavske eie, zato da bi upravljanje bolj približali proizvajai-em. Tista leta, ko so obratni delavski sveti delovali po seh obratih — če se prav spomnimo, jih je bilo 21 — ” dala dragocene izkušnje. Obratni delavski sveti so P?vsem upravičili takšno decentralizacijo, s katero so . samoupravne pravice že bližnje delavcem za stroji n njihove pobude za boljše delo prej upoštevane. osnutek tarifnega pravilnika ter etiel0^ k°Pičenje izkušenj je ob, nam zdi potrebno omeniti, da so ^fjih*da^e^^vo^h^^ffpomband _________________^_____ opozorilo tudi na slabosti, tudi organizacije vseh političnih prav tako v potrditev centralne- strani za razširjeno reprodukcijo, sveti bodo sprejemali predloge letnih planov ter jih dajali v odobritev centralnemu delavskemu svetu. Prav tako bodo sprejeli predloge mesečnih operativnih načrtov, ki jih bo potrdil upravni odbor, potem ko bo vskladil načrte med posameznimi • Dalje bodo obratni delavski sveti razpolagali s sredstvi, ki jih bo ekonomska enota dosegla z znižanjem stroškov poslovanja. Ključ za delitev takih sredstev bo določil centralni delavski svet z letnim proizvodnim načrtom. © Razpolagali bodo tudi s ekonomskimi enotami. Ekonom- sredstvi oziroma delom sredstev ska enota pripravlja in sprejema sklada splošne potrošnje. To se nam zdi še zlasti pomembno, ker bodo tako pravzaprav obratni delavski sveti morali skrbeti po eni Ve ' nePosredne materialne osno- organizacij, to je sindikatov in delovanje so postajali ODS Zveze komunistov, prilagodili ta-katerih bolj ali man, v;sn n° delo je bilo vsebolj od manj ki strukturi podjetja in takemu delovanju obratnih delavskih sve-°seh~ sarno od večje ali manjše tov. To prav gotovo ni iiebistve-^ *>ne pripravljenosti članov za na stvar, če zahtevamo od poli-kbnr Povečujejo proizvodnjo in tičnih organizacij, da dajejo prav i,r>llčujeio eosoodarienie v obra- one nolitično vsebino in politični mu delavskemu svetu. Takih dolžnosti oziroma pravic, kjer gre za dokončno odobritev pri centralnem delavskem svetu, ima ODS še precej. Povsem samostojno pa odloča obratni delavski svet o novih delovnih mestih. po drugi strani pa tudi za družbeni standard delavcev, zaposle. nih v ekonomski enoti. Prav tako bodo obratni delavski sveti • Odločali tudi o nagradah in načelih delitve sredstev osebnega dohodka nad osnovnimi postav- tih~ gospodarjenje v obra- one politično vsebino in politični ga!m iahko spreminja normative kami. Slednje je sicer odvisno od °snro ° so ODS uredili tiste naj- koncept delovanju samoupravnih Sj2e, potrjuje nove norme sistema nagrajevanja, ki ga bodo ajih ’ ^ Probleme obratov, je organov. Obratni J~1—- - “jin a , - - . - - delavski sveti ali odobri spremembo veljavnih Stiap-' ° zamiralo. Prav ta sta- po dopolnjenih pravilih podjetja norm. Prav tako sprejema tudi ta zast°h ie napotil vse niso volili upravnih odborov. Pre- razli6ne pravilnike, odobri načrt - s že leto dni pred tem. Raz- zato; tudi s pravilnikom omejih Obratnim delavskim svetom so dane zlasti velike pravice pri gospodarjenju z osnovnimi in žalitev ustvarjenih skladov. Obratni delavski sveti bodo na ekonomske število članov v obratnih delav- proučevali doseženi dohodek ako- hi vse druge spremembe v skih svetih od 15 do 25, tako da nomsbe enote, materialne stroške," ^ it^^ari podjetja, metodah dela ae bo težav, ko se bodo morah, skiad osebnih dohodkov ekonom- J? : { uveljavili v kolektivu. Našteli smo le nekaj pravic, ki jih imajo, da tako rečemo, novi obratni delavski sveti. Toda že te so tolikšne, da drži trditev, večje so, kot so bile pred leti pravice delavskih svetov sploh. Kaže, da se novoizvoljeni obratni delavski sveti povsem zavedajo teh pravic in obenem tudi dolžnosti, ki jim jih nalagajo take so se dela lotili zelo ^ poaje^a niemuaa dotočlTT^osl^vnikr enkrat'’me^ SKiaa oseonm uonouKov ekonom- - ^ kot ravi g0Spodarji •> slone na dejstvu, da je treba k™- aoioca posiovniK, enKrai me- ske enote ter sprejemali ukrepe, 4„ s temi spremembami, tudi sečno sestati. Razumljivo, da kj so v njihovi pristojnosti. Tako Sr„ .organizacijo omogočiti nepo- pravila kot poslovnik za delo bodo gospodarili z delom osnov-ODS niso nekaj dokončnega in obratnih sredstev, Od tod si obetamo t udi nove ^aemu proizvajalcu gospodar- UDK niso neKaj aoKoncnega m nih sredstev. nS^str^J Pr°iZVOdnji “ enle s TvVHoiH«m« fnnrnčilo n re- da bodo metalurgi upoštevali njih _ TT . , , . , __. proizvodnosti dela. 0rSanfzaciii Sište telezarne izkušnje ter prav verjetno še „ • Usmerjali bodo izkoriščanje obratni delavski sveti pa so 5tr- D deiansko te ne e formalno mnoge stvari spreminjali. dela sredstev amortizacije, m si- že Sprejeli tudi poslovnik o nji- t J.dejansko in ne le formalno. De lnjena ila podrtja cer tistega ki je namenjen za za- hovem delu. Ta praviinik ne- . Lahko trdimo da ie nrav v Dopolnjena pravila podjetja ^ ^ je - hovem delu. Ta pravimiK ne- giCHSFHB »——- “—■' ker je taka ali vsaj po- membe v primerjavi s prejšnjimi gi dob, številk našega Mitja Švab to, da tako skrbno izdelanih po-# Prav tako bodo razpolagali slovnikov o delovanju obratnih z delom sredstev za vzdrževanje delavskih svetov druga podjetja ana tnHi Mezarnah no svetu obratnimi 'delavskimi sveti. Med in bodo med drugim dokončno žal še nimajo. In prav zato bomo 111 ker zaeotavlia drugim obravnava in sprejema sklepali o rekonstrukcijah ter no- ta poslovnik vsaj nekoliko opisali Ve43o Storm so še obratni delavski svet predlog nor- vih investicijah, takrat kadar bo- v eni prihodnjih števil,v na.šeea pel»ko več oziroma edino prav. mativov za material, čas izdelave, do ekonomske enote same pokrile Usta. cif Uvajanju moderne organiza-s^e ao upoštevali sistem delav-6§a upravljanja nasploh in še Jem ne Pr°izvodne pogoje v svo-^ kolektivu. Prav organizacija, j. apošteva delavsko samouprav-Janje v pofjjetju in samoupravo da ?Lonomskih enotah, pa obeta, iat ^ priozvodni uspehi prav to večji. Organizacijo podjetja v nekem smislu podredili no-socialističnemu sistemu nevrednega odločanja v gospodarja in prav s tem ustvarili po-da bo v bodoče vsak dela-V Presneto zainteresiran, kako Jluje vsaka posamezna eko-Jnjska enota in kako uspeva to-Vas°a k°t celota. Na takih osno-Ja grajen sistem samoupravlja-ia bo kljub temu, da so podjetje v azbili« na nekaj manjših enot, Vinici še bolj strnil prizadevala prav teh enot za večji eko-0OIhski uspeh. (O reorganizaciji, .Ekonomskih odnosih med posa-aznimi enotami, o nagrajeva-J,p ki bo dopolnjevalo oziroma Jie sestavni del tega in o vseh > §ih zanimivih vprašanjih bodo V^aičani pripraviU sestavek, ki h-P v kratkem objavili v P&ovori 60«), j-jP taikem okviru so pred krat- DOHITETI ZAMUJENO! Dr. Boris Puc, podsekretar Državnega sekretariata za blagovni promet LRS, odgovarja na naša vprašanja o trgovini • Letos se bosta spet pove- ob sodobni tehniki povečal pro- Ljubljano, ampak tudi za širšo čali industrijska in kmetijska met na eno prodajno mesto, hkra- okolico. ti pa se bo izboljšala postrežba. proizvodnja, obenem pa tudi kupna moč državljanov. Pro metni park, skladišča in pro Seveda vsi ti ukrepi ne bodo Nadalje predlaga družbeni plan, v enem letu popolnoma odpravili naj bi našli ustrezne oblike za zaostalosti trgovine in nadomestili dajni prostori riaše trgovinske združevanje atomiziranih sredstev vsega, kar smo doslej zamudili, mreže pa že pri sedanji po- gospodarskih organizacij, da bi Zato družbeni plan LRS za leto trošnji ne ustrezajo. Kako si tudi ta razdrobljena sredstva lah- 1960 nalaga Trgovinski zbornici bo trgovina zagotovila normal- ko uporabili za razširjeno repro- LRS, da sestavi skupno z Ijudski-no poslovanje? Ali občine pri dukcijo v trgovini. Gre torej za mi odbori in gospodarskimi orga-sestavi svojih družbenih pla- to, da bi denar kar najbolj smo- nizacijami konkretne predloge za nov upoštevajo potrebe po raz- trno uporabili in opustili investi- ureditev prodajaln industrijskih voju trgovine in kako ji na- ranje, ki ne povečuje zmogljivo- podjetij sti trgovine. meravajo sredstva? zagotoviti zadostna u.-.začeli z delom na novo izvo- Družbeni plan LRS za leto jrji 25-člansM obratni delavski 1960 predvideva, da bo imela tr-D(vv’ Li imajo, kot ugotavljajo v govina na razpolago 3470 milijo-danes veliko večje ma- nov dinarjev za investicije, ali 22 uJalne osnove in večje pravice, odstotkov več kakor lani. Poveča-Čai 3e imel Pred leti centralni nje je torej večje, kakor se pred-ujavski svet železarne. Četudi videva za proizvodnjo in porast sn°k Vamo velike spremembe, ki kupne moči. Vprašanje je le, če J kile uveljavljene pri delitvi bo mogoče ta sredstva uporabiti jjJPnega dohodka v zadnjih letih tako, da bodo — v sorazmerju s vse drugo, zaradi česar so se povečanimi potrebami — dejan-^avice in materialne osnove za sko pojačala zmogljivosti trgovi-- ueio- - ... Ji^anje delavskih svetov nepri- ne na drobno, zlasti če upošteva- skrbeti predvsem komune in tr-tfmrt^epno Povečale — je ta ugo- mo, da je do sedaj trgovina za- govjngke zbornice. V zadnjem ča- uveljavili načelo, da je govino odpade 1780 milijonov din p0membna za življenjsko raven <. a tudi odločanje o sredstvih na sredstva gospodarskih organi- n-pbivalstva in naiboliši iez. da in poslovnih združenj. Odpiranje takih prodajaln povsod tam, kjer bi bile smotrne in go-• Kdo vse naj bi skrbel za spodarne, bi koristilo tudi sami razvoj trgovine in kako naj bi proizvodnji. Utegne se namreč še povečali sredstva za njeno zgoditi, da pri predvideni poveča-modemizacijo oziroma moder- ni proizvodnji in nezadostno raz-nizacijo trgovinskih lokalov Viti trgovinski mreži proizvedeno (ali bodo občine vložile ves blago ne bo pravočasno prišlo na prometni davek v razvoj trgo- tržišče. Odpiranje prodajaln in-vine in ji prepuščale vso na- dustrijskih podjetij je tudi v skla-jemnino; kako je z organiza- du z načeli, da je treba približati cijo samopostrežnih trgovin in proizvodnjo potrošnji. Povečali pa z modernizacijo starih lo- bi tudi sredstva, ki so nam na kalov)? razpolago za izboljšanje prodajne Za razvoj trgovine so dolžne nireže. 9 Kakšno vlogo naj bi imele občinske in okrajne, trgovinske inšpekcije, potrošniški sveti in stanovanjske skupnosti? in J tu.di odločanje o sredstvih na sredstva gospodarskin organi- prebivalstva in najboljši jez, da Vloga občinske in okrajne tr-Driki^P^ih drugih stvareh povsem zacij in skladov osnovnih sredstev se ne odtekajo dohodki prebival- govinske inšpekcije je jasno opre-tjijkžati proizvajalcem po obra- (920 milijonov) hi iz amortizacije sj-va j2 območja komune. Zato tu- deljena v .predpisih. Niti ena niti v .centealm delavski svet pa naj (860 milijonov). Ta sredstva so ^ kažejo vedno večjo pripravlje- druga se seveda ne moreta baviti Jr i® najosnovnejšo politiko te- razbita med številne gospodarske nosj. za investiranje sredstev v s krepitvijo trgovinske mreže. . e8a gospodarjenja, razširjene organizacije, tako da so relativ- trg0Vjn0_ Večji potrošni centri so Tržna inšpekcija lahko pripomo-JJdukcije in podobno. no zelo majhna in komaj zado- ge zageii podrobneje izdelovati re le k boljšemu in solidnejšemu lin Obratne delavske svete so vo- ščajo za enostavno reprodukcijo. regionaine načrte za razvoj trgo- poslovanju. Več pa “u v SK-fi, _,i------7a razširjeno reprodukcijo v tr- - - - - lahko store in 7 ^irih ekonomskih enotah, Za razširjeno reprodukcijo v tr- vjne jn je pričakovati, da bodo stanovanjske skupnosti, ki preko sicer za topilnice, za valjarne, govini nam torej ostanejo le sred- ie^os znatno povečali prodajna svojih potrošniških svetov skrbi-Predelovalne obrate in v stroj- stva, ki bodo na razpolago zunaj mesta v trgovini, pa tudi njeno jo za povečanje prodajnih mest in . energetskih obratih. Le-ti bo- gospodarskih organizacij. Teh pa zmogijiVost z izgradnjo številnih izboljšano poslovanje, zlasti v trki k?temtakem delovali le v pro- bo nedvomno premalo za večje samop0strežnih trgovin. Kolikor govinah z živili. V mislih imamo obJhhh obratih in v pomožnih izboljšave v poslovanju naših tr- nam je znan0) v Ljubljani in Ma- predvsem tako imenovane preskr-. ratih, to je tistih, ki so naj- govin. riboru že izdelujejo načrte za so- bovalne centre, ki naj potrošnike ojneje povezani s proizvodnjo. Zavedajoč se tega, daje druž- dobne veleblagovnice, v nekaterih sodobneje oskrbujejo s predmeti v 'jale službe, ki jih združujejo beni plan LRS za 1960. leto smer- manjših potrošnih centrih pa več- dnevne potrošnje. Nekatere sta-tako imenovani predračunski niče, kako naj se ta sredstva vla- je trgovine z delno samopostrež- novanjske skupnosti v Sloveniji sai k nirna3° delavskega sveta, gajo, da bo učinek čimvečji. bo. Tudi trg ha debelo za kme- se že resno ukvarjajo s tem vpra- J bodo v bistvu delovale kot Predvsem naj se uporabljajo v tijske pridelke v Ljubljani, ki bo šanjem in je pričakovati, da bo- oraeunske ustanove. Menimo, trgovini na drobno za povečanje predvidoma urejen že letos, bo mo že letos dobili nekaj novih, tuck v 'tern posebnost jese- prodajnih mest, in sicer le za ta- znatno izboljšal izbiro in preskrbo sodobno organiziranih potrošnih “a® reorganizacije. Takoj se ke investicije, s katerimi se bo s kmetijskimi pridelki ne samo za središč. Na nedavni seji Zveznega izvršnega sveta so sprejeli več zakonskih predpisov in odlokov. Med drugim tudi odlok o nižjih obrestih za sklad obratnih sredstev tistih zunanjetrgovinskih podjetij, ki prodajajo v tujino vino. S posebnim odlokom so bile določene investicije za razvoj proizvodnje nafte in razdeljena so bila sredstva za finansiranje objektov v prometu. Ne bi naštevali vseh predpisov, ker bomo z njimi bralce še seznanjali. Danes bi zapisali nekoliko več o odločbi o volitvah delavskih svetov in upravnih odborov v gospodarskih organizacijah v 1. 1960. Po veljavnih predpisih in na osnovi zakona o upravljanju državnih gospodarskih organizacij volimo delavske svete in upravne odbore vsakič v začetku leta, potem ko so sprejeti zaključni računi. Navodila, ki jih je sprejel Zvezni izvršni svet, pravijo, da morajo biti novi delavski sveti izvoljeni vsako leto najpozneje do konca oprila. Upravni odbori v podjetjih, ki štejejo manj kot 30 delavcev, pa do konca marca. Izkušnje minulih let pa so opozorile, da so bile volitve vselej prezgodaj. Gre namreč za to, da gospodarske organizacije skoraj nikoli niso uspele pravočasno pripraviti zaključnih računov, pa tudi inventure ne. Znano je, da so razprave o inventurah že tako ali tako slabe in da se delavski sveti v. te sicer pomembne številke ne poglabljajo. Nekaj podobnega smo doživljali tudi pri zaključnih računih, ki so seveda še bolj pomemben akt. Ker zaradi objektivnih razlogov podjetja tudi letos ne bodo mogla pravočasno pripraviti zaključnih računov in je rok za oddajanje zaključnih računov, kot poročamo na drugem mestu, že tako ali tako podaljšan, je Zvezni izvršni svet podaljšal tudi rok za« volitve delavskih svetov. Volitve delavskih svetov naj bi bile potemtakem opravljene do konca-maja letošnjega leta. Isto velja tudi za volitve upravnih odborov v podjetjih, kjer imajo manj kot 30 zaposlenih. Tako se delavski sveti, pa tudi sindikalne organizacije, ne bodo mogli izgovarjati, da ni bilo časa za temeljite razprave o inventurah in zaključnih računih. Prepričani smo, da bodo kolektivi po teh spremembah temeljito proučili svoje gospodarjenje in pravilno ocenili tudi delo dosedanjih organov delavskega samoupravljanja. Z odlokom je bil podaljšan tudi rok za volitve delavskih svetov v Združenju jugoslovanskih železnic in Združenju jugoslovanskih PTT podjetij. Odlok o podaljšanju roka za volitve pa velja samo za letošnje leto, ker pričakujemo, da bo že letos sprejet nov zakon o gospodarskih organizacijah, ki bo med drugim določil tudi način in čas volitev delavskih svetov in upravnih odborov. NOVE DNEVNICE Z novo uredbo je Zvezni izvršni svet uredil tudi nadomestila za potne in druge stroške javnih uslužbencev. Uredba o potnih in selitvenih stroških je bila sprejeta že leta 1952. Doslej je bila petkrat spremenjena in dopolnjena in je že samo to narekovalo nov predpis. Predpise o nadomestilih za posamezne stroške lahko predpisujejo ljudski odbori, toda le-ta ne morejo biti večja kot določa nova uredba. Tako se bodo dnevnice lahko povišale od sedanjih 1000, 12Q0 in 1300 dinarjev na 1300, 1500 in 1700 dinarjev. Ugotovljeno je, da z dosedanjimi dnevnicami v mnogih krajih ni bilo moč pokriti najnujnejših stroškov, ki jih ima nameščenec, ko je na potovanju. Centralni odbor sindikatov uslužbencev je pripravil posebno analizo, kjer je ugotovil, kakšni so stroški za prenočevanje in prehrano v posameznih mestih. Predpis podrobno določa tudi nadomestila za različne primera terenskega dela. Določa, kakšna prevozna sredstva lahko uporablja uslužbenec in predvideva tudi posebno nadomestilo za zdravstveno osebje, ki uporablja svoja prevozna sredstva, takrat ko obiskuje zavarovance. Podrobneje bodo morale urediti te stvari zdravstvene ustanove s svojimi pravilniki, ki bodo sestavni deli tarifnih pravilnikov. In končno določa uredba tudi nadomestila za selitev ter ločeno življenje. Nadomestilo za ločeno življenje naj bi se sukalo običajno med 6000 in 10.000 dinarjev. Izjemoma lahko vodstvo ustanove določi tudi večja nadomestila. S posebnim predpisom so bile določene .tudi nagrade za posebno delo in posebne uspehe pri delu, ter nadomestila za nadurno delo uslužbencev v zbornicah, strokovnih združenjih in zadružnih zvezah. Naj omenimo, da vse kaže, da bi bilo treba sprejeti podoben predpis tudi za nameščence bank. Banke sedaj ne morejo nagraditi nadurnega dela. Prav zaradi tega na primer ne morejo pomagati delavskim svetom, pri pregledovanju inventur, čeprav je prav v njih veliko pomanjkljivosti, nepravilnih knjiženj, kar vselej pomeni za kolektiv izgubo, za posameznika pa mnogokrat nepravilno pridobljeno korist. Vendar navajamo to le kot primer, ki kaže, da bi bilo koristno tudi v tej ustanovi omogočiti nadurno delo. Končno je bil sprejet tudi odlok o dodatkih za finančne inšpektorje. M. S. ZAKLJUČNE RAČUNE DO 31. MARCA! POGOJI SO zato temeljita razprava Družbeno knjigovodstvo Glavne centralne Narodne banke je dne 10. februarja sporočilo, da banke ne bodo uporabljale kazenskih ukrepov proti tistim gospodarskim organizacijam, ki ne bodo sprejele zaključnih računov v določenem roku, to je do 29. februarja. Sprejeti pa jih je treba najkasneje do 31. marca. Z uredbo o zaključnih računih je bilo predvideno, da bi banke izplačale gospodarskim organizacijam v tem primeru osebne dohodke le v višini minimalnih osebnih dohodkov. Sedaj kot je rečeno te nevarnosti ni. Takoj pa je treba pripisati, da so bile gospodarske organizacije v negotovosti ali bo ta izjava tudi v praksi uveljavljena, kajti centrala Narodne banke v Sloveniji na to vprašanje ni mogla pritrdilno odgovoriti vse do srede, dne 17. februarja. Teden dni je namreč »potoval* dopis o tem iz Glavne centrale Narodne banke v republiške centrale narodnih bank. Ta olajšava seveda ne pomeni, da lahko gospodarske organizacije sedaj zavlačujejo z izdelavo zaključnih računov. Nasprotno, prav sedaj je moč pričakovati, da bodo zaključni računi še bolje sestavljeni in da bodo predvsem dobro sestavljena poslovna poročila.- Najpomembnejše pa je vsekakor, da bodo lahko sedaj organi samoupravljanja in delovni kolektivi kot celota, brez nervoze in res tehtno ocenjevali delo podjetja v preteklem letu. Prav ta podaljšan rok je treba izkoristiti za res temeljita proučevanja, kako je gospodarska organizacija uresničevala svoja predvidevanja, kako je izrabila stroje, naprave, sredstva itd. da je dosegla določene uspehe in da ugotovi činitelje, ki so ugodno ali neugodno vplivali na gospodarske učinke podjetja. Prav tako pa bo sedaj moč razmisliti o •potrebah, ki nastajajo v zvezi z uspešnim poslovanjem podjetja in šele na tej osnovi dokončno sklepati o razdelitvi doseženega čistega dohodka. Finančni organi podjetij bodo lahko sedaj pripravili dovolj popularno razlago podatkov in tako omogočili kolektivu, da bo imel pred seboj čim jasnejšo podobo o gospodarjenju v minulem letu in nalogah ter ukrepih, ki naj bi jih uveljavil za še uspešnejše gospodarjenje v tekočem letu. PAPIRNIŠKA INDUSTRIJA IZPOPOLNJUJE NAČIN NAGRAJEVANJA SICRB SIL BIN mijskem pravilniku in pravilniku ne in pomožne. Vse proizvodne o normah. Vsi skupaj so seveda ekonomske enote, ne glede ali sestavni del tarifnega pravilnika proizvajajo gotove izdelke ali sa-in prisojajo prejemke delavcem mo polizdelke, imajo za vsako po njihovem individualnem uspe- enoto svojih proizvodov točen cehu, po uspehu ekonomskih enot nik, ki predstavlja vkalkulirane in uspehu celotnega podjetja. Po- o^pbne dohodke. Posebni kriteriji, samezniki ali skupina delavcev kot čas potreben za enoto določe-dobiva prejemke po vloženem de- nega proizvoda, kvaliteta izdel-lu ali doseženem uspehu. Tarife kov, asortiman stroški itd, some-za delovno mesto ne predstavlja- rila za oblikovanje višine oseb- nika za količinsko večjo in cenejšo proizvodnjo, spod kujati vsakogar za zmanjšanje stroškov, kar je moč doseči s smotrno izrabo surovin, čim večjim izkoriščanjem strojev in naprav in podobno. Zniževanje materialnih stroškov je zlasti pomembno za vsa tista podjetja oziroma za tiste panoge, kjer prevladuje strojno, to je opredmeteno delo, kjer uporabljajo drage surovine, skratka tam, kjer prevladujejo materialni stroški v strukturi cene. V podjetjih papirne industrije je udeleženo živo delo, to je delež osebnih dohodkov le s štirimi do šestimi odstotki. Materialni stroški pa so udeleženi s 50 do 60 odstotki. Zato je v tej panogi tembolj pomembno uveljaviti celovit način nagrajevanja, to je, nagrajevati prizadevnost posamez- i° ve^ vnaprej določene zasluž- nih dohodkov v ekonomski enoti. --'i----i_ i*y i — - • • — . • /j • ---j ke, temveč le-te kažejo samo raz- V primeru, da ekonomska enota merje glede na vrednost delovnih zniža stroške proizvodnje, ji sklad mest. Prejemki posameznikov pa osebnih dohodkov narašča. Ta po- so odvisni od individualne ali goj je postavljen v vseh proiz- skupinske storilnosti (norma, vodnih ekonomskih enotah zato, akord, premije) in od uspeha eko- da ne bi povečanje količinske V posameznih podjetjih pa- vodstva podjetij, da tudi moder- nomske enote, v kateri so za- proizvodnje temeljilo na račun pirne industrije, kjer so lani za- nizirajo tehnološke procese, izpo- posleni. povečanih stroškov proizvodnje, čeli izpopolnjevati nagrajevanje polnjujejo organizacijo dela in iz- S pravilnikom o delitvi čiste- Letos mislijo še izpopolniti ga dohodka zagotavljajo pri raz- predvsem spremljanje stroškov deljevanju sredstev določena raz- prek ekonomskih enot. Zmanjšali mer j a med osebnimi dohodki in bodo število ekonomskih enot, v skladi iz leta 1958. Ta pravilnik okviru teh pa osnovali obračun-tudi opravlja avtomatično korek- ske enote. Podjetje naj bi imelo turo doseženega dohodka, bodisi predvidoma šest ekonomskih enot, zaradi ugodnejših instrumentov, v vsaki ekonomski enoti pa bo~ V vevški papirnici so na pri- ki niso zasluga kolektiva ali pa do izvolili obratni delavski svet. varni uveljavili takšen način na- mer lani začeli obračunavati stro- spreminjanja cen surovin, tarif Kot rečeno, je bila razprava o grajevanja v vsej popolnosti, kaj- ške po ekonomskih enotah in so na in podobno. nagrajevanju najboljša usmeritev ti kot je bilo rečeno, potrebna so tem tudi zasnovali svoj način na- Pravilnik o kolektivnem na- za delo na tem področju v letoš- določena nova pravila glede zmog- grajevanja. S tem so, kot pravi- grajevanju upošteva nagrajeva- njem letu. Iz nje pa je vela skrb Ijivosti strojev in naprav, eko- jo, hoteli povečati zainteresiranost nje po enoti proizvoda združno s za dinar, pa najsi so govorili ude- Spremljanje stroškov prek ekonomskih enot in na tem zasnova" nomičnosti posameznih delovnih širokega kroga ljudi za »dinar«, sistemom obračunavanja stroškov leženci o materialnih stroških, način nagrajevanja spodbuja delavce in uslužbence, da si P"vf procesov, organizacije dela, po- Obračun proizvodnje in stroškov po ekonomskih enotah. Podjetje pristojnosti ekonomskih enot, “ ‘ • - - ............................. Slovan j a in podobno. Izpopolnje- po ekonomskih enotah je osnova je razdeljeno na posamezne eko- normiranju ali bodočem investi- vanje sistemov nagrajevanja pa za ugotavljanje doseženih ali ne- nomske enote, in sicer proizvod- ranju. P. D. opozarja, da je treba iz njih izlo- doseženih uspehov. Pri tem upo- po učinku, le-ta sedaj vse bolj popolnjhjejo upravljanje, prerašča v celovit in izpopolnjen sistem. To je bilo moč razbrati na nedavnem posvetovanju predstavnikov papirne industrije, ki je bilo v vevški papirnici. Seveda ni moč pričakovati, da bi v kratkem času prav v vsaki to- V 11 MESECIH ZNIŽANI STROŠKI ZA 77 MILIJONOV DINARJEV čiti tiste ostaftke dosedanjega števajo, kolikšen je prihranek na administrativnega podeljevanja osnovnih surovinah in režijskih prejemkov, ki so se hote ali ne- stroških, kako se je povečala pro-hote vendarle še obdržali v njih, izvodnost zaradi prihranka na kot je na primer osebna ocena, vseh stalnih stroških, spodbujajo Ta ne ustreza več sedanjemu ča- zaposlene za redno vzdrževanje su in samo maliči smotrno nagra- strojev itd. Uspehi, ki so -jih bojevanje po delovnem učinku. segli s takšnim načinom sprem- Kjer merijo opravljeno delo s treh vidikov, to je količine in ka- niči so lan ^ osnovi ™ tega kovosti izdelkov ter višine stro- 4.-1^ vxo ^ * zmzali materialne stroske v 11 skov ki so nastali v procesu dela, mesecih za 7? -lijonov dinar_ šče^adSitev sredstev samo tako jev’ Največji 80 Prihranki Pri ma-see za delitev sredstev ..amo ta o terialu izdelave, in sicer 74 od- PREDNOSTI INDUSTRIJSKE IZDELAVE GRADBENE OPREME Hitre j e in cenej e Razgovor z Antonom Petkovškom o ustanovitvi združenja »Stanovanjska oprema« Dočakali smo jugoslovanske podjetji Ljubljana in Ribnica, imenovana tarifna postavka. Pra- prj rgžiji za 29 odstot- standarde za vrata. Za letos obe- Lesna industrija Litija, Lesno vilna izhodiščna osnova za deli- koV> tajo še standarde za okna. Serij- predelovalno podjetje Zagorje ob tev teh sredstev je ves osebni do- " . . ska proizvodnja gradbenega po- Savi in Stavbno mizarstvo Ljub- V tem podjetju imajo za se- rtnrHpflih Jiann Pn nrnrfm m 11 IH «mn pn vati. ženja. po vrednosti se bo povečala od Zdaj, ko bo ta prvenec vsak 120 milijonov/lani) na 200 mili-čas shodil, smo zaprosili za kra- jonov. Stavbno mizarstvo Ljub-tek razgovor predsednika pri- predvideva izdelavo 10.000 pravijalnega odbora bodočega ln vrat Po posebnih naro- združenja »Stanovanjska oprema« v skupni vrednosti 450 mi- . ... tovariša Antona Petkovška. Vpra- kjonov dinarjev. Lesno predelo- Tudi v Tovarni papirja in ce- smo. valno podjetje Zagorje ob Savi 6 EKONOMSKIH ENOT — 6 OBRATNIH DELAVSKIH SVETOV Te ugotovitve, ki jih je bilo razbrati iz razprave o nagrajevanju, so vsekakor najboljša usmeritev za vsa tista podjetja, kjer so način nagrajevanja že lani iz-p^iolnjevali, to delo pa mislijo nadaljevati tudi letos. Način nagrajevanja ni neka ustaljena luloze »Djuro Salaj« v Vidmu pri stvar, temveč ga je treba nenehno Krškem, so lani dosegli zelo ve-izpopolnjevati. To so prepričani like uspehe s celovitejšim nači-tudi v tistih podjetjih, kjer so si- nom nagrajevanja, vendar s tem cer že doslej dosegli pomembne še niso povsem zadovoljni. Njihov uspehe. Še več, prav spodbudnej- način nagrajevanja urejujejo pra- Za proizvodno sodelovanje sb-ši način nagrajevanja, skrbno vilniki o delitvi čistega dohodka, se odločili: Kombinat lesne indu-spremljanje stroškov, spodbuja kolektivnem nagrajevanju, pre- strije Logatec, Lesno industrijski ni program; kako proizvodnja? dustrijske izdelave oken vrat? Polževa pot načrtov (Nadaljevanje s I. strani) jektantskih storitev. S to pogod- r £ = bo, ki je bila sklenjena 19. sep- ^ tembra 1958. leta, so bili določeni investicijski zneski za vsak posa- nika je na svojem zadnjem zase- tantom. Potem bo podobnih pro-mezni objekt, dobavni rok in danju, ko je razpravljal o teh testnih pisem delavskih organov cena projekta. Kot je navadno, nepravilnostih, ugotovil tole: pro- upravljanja tudi vse manj. so bile v pogodbi določene tudi jektant se izgovarja na vse mo- Peter Dornik V združenju sb samo lesno- primerne strehe! Občina niti vseh lokale za uslužnostno obrt, ki Se industrijska podjetja. Ali bodo prosvetnih delavcev in zdravni- nedvomno ena važnih postavk z® podjetja sama skrbela tudi za kov ne more oskrbeti z ustrez- ureditev primernega življenjskega izdelovanje razne kovinske nimi stanovanji, kako naj bi se standarda. , M< K« čajo prejemke, če povečajo proizvodnjo, znižajo stroške ali opravi določeno delo manj ljudi. Tudi delavci v oddelku za l*" deiavo roto papirja so nagrajeni tako. opreme, za pleskarska dela in operacijo organizacijsko in teh' zastekljevanje ali pa so se nično drugače izpeljal. Ko to po"' odločila za kooperacijo s pod- jetje dostavlja svoje izdelke na' jetji izven združenja? ročnikom v raznih krajih, obenem v tem, naj bodo prejemkrvsako- Stroškov bistem oo^ ^ za ustanovitev p0Sebnega slej, bo izdelal 50.000 tipiziranih okna pleskali in zasteklili v to- ska, pa tudi kovinska podjetja, gar odvisni od količine m ekono- Analitski oddelek nai bi no- združenja za industrijsko izdelo- vrat. Enak bruto produkt in pro- varni. Tudi za montažo bodo skr- Cas bo pokazal, kakšno spdelf mičnosti opravljenega dela, to je * nnrtrnhnpip razčlpnieval van3e gradbene opreme. Pričaku- izvodnjo pričakujemo v LIP Rib- bele tovarniške skupine, za raz- vanje bi bilo primerno, če bo od učinka posameznih delavcev "topoma podrobneje razčlenjeval da bodo istojni organi v nica_ v Lesni industriji Litija bo- iiko z LIP Ljubljana, ki je ko- tega sploh prišlo. ' -Gltf in poslovnih uspehov, ki jih do- ^™®alStaXk070rne Se na najkrajšem času tudi formalno do letos izdelali 3000 tipiziranih sega podjetje, oziroma ekonomska opozarja od|ov°rne dolnje! Potrdili ustanovitev novega zdru- kuhinjskih garnitur. Proizvodnja V KOPRU ODPIRAJO SERVISNE DELAVNICE Obrti prednost! »V Ilirski Bistrici plačaš za brigala za obrtnike, ki delajo v • bo za letos ostalo pri dosedanjem »V Ilirski Bistrici plačaš za brigala za obrtnike, ki delajo ; Katera podjetja so člani obsegu proiZVodnje po vrednosti delo ženske obleke 800 do 900 di- samostojnih gospodarskih organi' združenja; kakšen je proizvod- 150 mjijjonov_ skrbelo pa bo za narjev, v Kopru pa 2500.« zacijah? Tovarne pa s svojim* " ' o te a serjjsk0 jn posamično dopolnilno »1200 dinarjev sem plačal skladi za prosto razpolaganje gr®' opremo. urarju, da je izpihal prah. Mi- dii° predvsem stanovanjske bi"' Kakšne bodo prednosti in- S?1S> da 3® ura P°tem sla?<< Da ^a^račun'občine in pod' in »Bistričani dajo za nove pod- jetij obrtniki ne bodo prišli dd plate in popravilo pete 700 dinar- stanovanj, so končno le spreiii' Osnovna značilnost je nepri- ^ev’ v. Ko.Pru Pa ti zaračunajo tudj socialistična obrtna pod( merno manjša poraba časa v pri- 1180 dinarjev.« jetja. Letos nameravajo združiti merjavi z obrtnim izdelovanjem. . Menda ga m Koprčana, ki ne svoje sklade za prosto razpolag®' Obrtnik izdela okno v najbolj- bi^vedel kaj slabega povedati na nje in najetj kredit za gradnjo šem primeru v 25 urah, tovarna racun tamošnjih obrtnikov oziro- stanovanj. S tem bodo rešili dvo' pa v petih urah. Enako razmerje nia obrtnih podjetij. Zasebni obrt- je vprašanj: pomanjkanje kadt® (5 :.l) glede porabe časa velja tu- ?lkl ^ P°lmlo denarnice na ra- in pomanjkanje dobrega kadra, premije, če projektant izdela pro- goče vzroke, velja pa le eden: di za izdelovanje vrat. To je se- ?un obrtne konjunkture. Urarjev Drugi ukrep naj bi bik prod' _ _ , , ,. ... jekte pred rokom, oziroma kazen- projektant ni delal za nas, ker je veda mogoče zaradi boljše orga- iri bfivcev le dovolj, v veliki za- vsem v prjd uslužnostne dejav' Koiektiv rudnika rjavega pr ske premi;je Za vsak dan zamude, bil preobremenjen z drugim de- nizacije dela, velikoserijske pro- dregi pa so predvsem za mizarje, nosti: proizvodna obrtna podjett® moga Kočevje se..^e °d^cd , Videti je, da projektantsko orga- lom. Ker nismo dobili v dogo- izvodnje itd. Sicer na ceno izdel- kroJace> čevljarje, kajti usluž- je ob2inski ijudski odbor zadol' rekonstrukcijo svojih naprav zato, nizacij0 ni spodbudila premija, ki vorjenem času vseh načrtov, lani ka vpliva še dvoje. Obrtniško iz- "o"41121 °hrt se je doslej le stihij- žil, da odpro servisne delavnic®- bi 9nn nnn ton bl 3° lahk0 dobila’ če bi bil iz‘ nismo izPolnili Plana gradePi- delano pohištvo morajo na stavbi sko.TrazY,1J?la'. ,. Usluge naj bi opravljala po zniž®' četnih l42-00 A delan projekt pred časom, prav zato tudi letos ne bomo mogli pleskati in zastekliti. Industrijsko . ^ obei.m in prav tako v obrt- nih cenah in razliko krila z do; proizvodnje letno. Rudniško sto- tako pa ni&0 nik0mur siveli lasje dokončati investicij in izpolniti izdelano pohištvo pa je treba na PJ zbornici to vedo Pa so doslej hodki povečane proizvodne obrti, ntev, ki je znašala 0,800 tone na zar,ad. tako imenovanih penal- obveznosti nasproti Investicijski stavbi samo še vstaviti, medtem kloPl11 Pred zaPreko> ki se P0' Podjetje Vodovod bo menda v dnino v letu 1957, hoče po lekon- pi,em.._ bankL Investicijska banka nam ko vsako dnlgo dodatno delo ocb javlja pravzaprav v vseh gospo- kratkem odprlo več servisnih d®' H^C137^hrpfnvanipm45ni novi Predstavnik kočevskega rud- grozi, da bo ustavila kreditiranje, pade. Ne bom se zmotil, če re- darskih središčih kjer se je po lavnic za popravilo pip in podob' « , H rfd dal3tSišču bolTe nika je bil od 10. septembra 1958. Ali bo lahko projektantska orga- čem, da bodo industrijsko izde- v°Jnj števll° Prebivalcev zelo po- na manjša popravila. Podjetje separaciji bi rad dal trziscu bo j septembra lani zaradi nizacija povrnila rudniku nastalo iana 0kna za 30 °/o cenejša v pri- yečalo: pred stanovanjsko stisko. Antena, prvotno popravljalnic® ^STaTbTtudfomogo- projektov kard^setkrat osebno škodo? Po krivdi AZ A, to je pro- merjavi z obrtno izdelanimi okni; KdoF ^ hs"m p“ska/ radijskih aparatov, sedaj pa ž® konstrukcija ^ ^dl pri projektantu, to je Ateljeju za jektanta, se bodo gradnje zavlek- ob boljši kvaliteti za nameček. J® dobl1 obrtno dovoljenje. Ob tovarna v malem, bo zopet požl' čila hitrejše odkopavanje _^povr hit kt Razen tega se je le najmanj za sedem mesecev. Ker bo za vse poskrbelo združe- sPlošnem pomanjkanju obrtnikov vilo usiužnostno dejavnost. V da-Šm™nfnkHtPonavanTv famT’ razgovarja? sprojektantompet- Takšen protest delavskega sve- nje, bodo investitorjem odpadli s® seveda ie-ti niso kaj prida našnjih razmerahJ uslužnostn® ovirano odkopavanje v jami najftkrat telefonično in mu po- ta je, kot vidimo, povsem upra- ge stroški poslovanja s številnimi Snah, da bi delali prav v Kopru. obrti je ta ukrep obeinskega Izvršni svet Ljudske Skupščine slal. dve brzojavki Trikrat so vičen. Ta primer, čeprav ne naj- dobavitelji. O pocenitvi projek- Socialistična obrtna podjetja, ljudskega odbora nedvomno na"' Slovenije je potrdil investicijski lali projektantu še pismene hujšx - gradbeniki trdijo, da so tov in gradnje stanovanj nasploh, kolikor so jih ustanovili v tem vse koristen in lahko služi z® program rudnika 13. januarja vl 31 . ^ lani mu je pos]ai slabosti projektantskih organiza- ko bi se bolj ogreli za uporabo mestu, pa se posvečajo predvsem zgled vsem industrijskim sredi' 1956. leta. Idejni projekt pa je delav’ski ‘ svet protestno pismo, cii še večje, da jim projektanti tipiziranih elementov (med njimi proizvodnji dejavnosti, ki je do- ščem, ki jih tarejo podobne te- bil potrjen septembra 1958. leta. 2g septembra pa je bil sestanek ne dajejo popolnih načrtov in po- tudi gradbenega pohištva), zdaj nosnejša. Nekatera so prešla že žave. Toda delavski svet podjetja je ze predstavniki delavskega sve- dobno — pa tudi govori, da bo me bi govoril. Omenil bi le to, da na serijsko izdelavo in vse kaže, Slej ko prej pa bodo v Kopt1? marca 1957. leta sklenil najeti *a ,n zastopniki AZA treba resno razmisliti o zboljša- je s pravili združenja določeno, da se bodo sčasoma razvila v primorani urediti uslužnostn* investicijsko posojilo. Dva meseca nC(,hni r,hiški tolpfon n;iu dela Projektantskih organiza- da se dei čistega dohodka zdru- industrijska podjetja. Tako torej obrtni center, ki bo deloval P°' kasneje pa je sklenil pogodbo z hrzpiavkp nrntpst- ci;i- °snovati bo treba več projek- ženja razdeli med zavode za sta- nehote tudi socialistična obrt polnoma samostojno oziroma P°? investicijsko banko. Stroški za skl 3 ’,.p , • tantskih organizacij, jih kadrov- novanjsko izgradnjo in druge in- podpira' zasebne obrtnike in jim vodstvom stanovanjske skupnost*- rekonstrukcijo naj bi znašali ne- na pisma n so p g j sko in organizaCi].sko okrepiti, vestitorje objektov družbenega pomaga polniti žepe. Svojo go- Le-ta bi bila najbolj zaintere- kaj nad 291 milijonov dinarjev, nie, 1 P •> ..3 . kP , Kot rečeno, se bodo morale te standarda, ki so naročili najmanj spodarsko politiko opravičujejo sirana za dobro poslovanje i" od tega za projektantske storitve ~f,T. ^aiiLl rnbJ tudi specializirati za posamezna za 10 milijonov dinarjev izdelkov, socialistična podjetja s pomanj- redno opravljanje obrtnih uslug- nekaj nad 52 milijonov dinarjev. b°d0 padrtl „blpktlP dela. Konkurenca med njimi, da s tem si mislimo zagotoviti sta- kanjem kadrov. In nihče jim ne Toda najprej morajo stanovanj' Rudnik rjavega premoga Ko- f” . LLnipkU in nn cpHaniih ob- tako rečemo> Pa bo stvari sam0 len krog odjemalcev, da bo naša more oporekati, ker trditev drži. ske skupnosti zaživeti in si zago- čevje in AZA (Atelje za arhitek- h P h 7,dnij nqčrt eotov koristila- proizvodnja res velikoserijska, Mladina se raje zaposluje v To- toviti sredstva za ureditev obrt' turo) v Ljubljani kot projektant- iJp,“ marca lotos čenrav bi Seveda pa tudi investitorji ne obeneme pa pomoč prizadeva- mosu in drugih industrijskih nega centra. Pri tem bi jim to-ska organizacija, sta sklenila po- ^ ^avlicno*bodo smeli skl®Pati Pogodb s pro- njem investitorjev, da iščejo mož- podjetjih, kjer bolje zasluži. Od varne, ki gradijo stanovanjske godbo o oddaji in prevzemu pro- ™ Jrb, v ^mnaistih mosocih jektantskimi organizacijami zad- nosti pocenitve gradenj tudi v drugod pa ne morejo dobiti obrt- bloke, lahko veliko pomagal®- *—1 1 j—-1— C *------—po pogouDi v avanajst n njj darlj temveč bodo morali raz- uporabi tipiziranih gradbenih nikov, ker jim pač ne morejo Med sestavo idejnih osnutkov z® mišljati o dolgoročnem investira- elementov. priskrbeti stanovanj. V Kopru še nove stanovanjske bloke namr®č Delavski svet kočevskega rud- nju in tako olajšati delo projek- __ _ „ _ okoli 2000 družin in samcev nima kar vsa po vrsti pozabljajo "a Pomemben činitelj Življenjske ravni ^ izvlečkih objavljamo razgovor predsednika ZSJ Svetozarja Vukmanoviča s člani redakcije »Rada« o zdravstveni zaščiti delavcev itilj ILiv°ngreSU ZSJ. smo P°- ^ P° k**1 intervenciji ali ker so zdravnik zdravstveno pomaga. To oliko pozornost proble- tudi sami materialno zainteresi- . svetili Hom 2 3e bila pri odboru za social- prati nesrečam. V ta namen bo ~ dragic, zavarovancem za- ljudi. Spričo takih pojavov in ob zlasti še, če tudi bolnike mate- no Pbbtiko in delovna razmerja obravnavala: ‘PlSfifS Z zadnje seje »Stalne konference za varnost pri delu« PRVA SEJA »STALNE KONFERENCE ZA VARNOST PRI DELU« Dom varnosti pri delu? najboljše metode dela v borbi zel° c^e pravice tako spoznanju, da ne morejo uvel ja- rialno stimuliramo, dTbodo iskali Pri Repubbškem svetu sindikatov _ . naiK^-1 nasa. dežela med tiste z viti pravic do zaščite, ki jim ja pomoči, kadar ie bodo res t>o- Slovenije ustanovljena »Stolna ® ? nesrečah pri delu in gibanju . socialno zaščito, res nujno potrebna, ljudje izgub- trebni. ^Pc — to je morda najvaž- liaio živce in razooloženie. To RHm jim jo pomoči, kadar je bodo res po- ustanovljena »Stolna nejše J najvaž- Ijajo živce in razpoloženje. To =u,u. konferenca za varnost pri delu«. _ bolezni; Stimulacija zdravnikov je ena Sestavljajo jo zastopniki Republi- problematiki nesreč izven dela; nas rn v zavarovanci imajo pri jim po nepotrebnem greni življe- oblika tega problema. Druga je škega sveta sindikatov Slovenije, ® nesrečah mladih delavcev; Vati neposredno sodelo- nje, zmanjšuje njihovo-družbeno stimulacija zavarovancev. V ko- Republiškega zavoda za socialno »skupnih propagandnih sred- ^ganiTn .. P1!11 ? dejavnosti dejavnost in neugodno vpliva na likšnem obsegu naj kolektiv pre- zavarovanje, Sekretariata za delo, stvih; Zavaiv>t3e’ • s -Aza nl.llhovo njihovo produktivnost. Zaradi vzame stroške za bolezen svojih oziroma Republiškega inšpekto- O zavarovanju proti nesrečam; terwvcOV, e in zas01‘'°> oziroma vsega tega sindikati ne morejo članov v breme čistega dohodka ral'a dols* Društva varnostnih in- » „ . j •• • j •, , s: SSS&lSS&gZi s Vi faz na popolnejše mucmko- pravljati jih morajo z vsemi sred- vičenih bolezenskih dopustov? Če varnosti pri delu, Sekretariata za ® uvedbi predmeta varnosti pri Vic J 6 uve^avlienie svojih pra- stvi, jih ugotavljati, opozarjali najdemo pravo mero za to — in notranje zedeve — oddelka za pro- ^elu v strokovnih šolah; nanje in si prizadevati, da jih ne če sistem notranje delitve dohod- met - in Centralnega higienske- • »Stalna konferenca« bo organi- ha na^d^ievalTr^ornkni ka v kolektivu omogoča, da vsak ga zavoda. V torek, 16. februarja, zirala tudi »Teden varnosti«, s+ottm da se bo dzboiišalo posameznik čuti, da nepotrebni i® imela »Stalna konferenca« sejo, ki bo v jeseni v vsej republiki. stanje' * " ' nabije i SREDSTVA NISO PREVELIKA, bo več-JIH RACIONALNO UPO- člansko komisijo, ki bo do prihodnje seje proučila podrobnosti v zvezi z zgraditvijo Doma varnosti pri delu v Ljubljani. Sredstva za graditev naj bi predvsem prispevale gospodarske organizacije, ki so najbolj zainteresirane na tem, da vse ustanove za varnost pri delu dobe streho in potrebne laboratorije. Na sestanku so govorili tudi o novih predpisih, ki zadevajo varnost pri delu, dosedanjem delu ustanov, ki se ukvarjajo z varnostjo pri delu, prihodnjič pa bo- RABLJAMO faz?*?11 smo’ da ima delavski IZDATKE IN IZBOLJŠALA ^reb možnosti, neposredno in ZAŠČITO sctiaw VpliVati na učinkortost Kadar govorimo o vsem tem, sCne ga-ZfVaSVan^ m-zdrav- bi rad poudaril zlasti nekaj in Mcar do za varovancev jod- MATERIALNA ZAINTERESIRA cuu, aa nepotreom ivvrrrr.crcnv.a«ccjo, ^ v jcociu v vsej iepuomu. stanje V proizvodnii zaščitnih NOST BO ZMANJŠALA ~ lzdatkl zmanjšujejo njegov zaslu- ®a katen te sprejela delovni pro- © Zavzela se bo za to, da v Ljub- sredstev. Inženir Švajger je po- žek — potem kolektiv ne bo trpel gram. nevestnih delavcev, ki bi skušali »Stalna konferenca« bo pro-mešetariti na tuj račun. učevala, spremljala in tudi vskla- Zavarovamce bi lahko zainte- jevala delo na področju varnosti resirali z deležem pri nadome- pri delu, ne da bi pri tem bilo stilu za stroške zdravljenja. Skrb- ovirano prizadevanje posameznih ItSiSIS Er#SŠE H3SSSS si»t*s£SJTmiSr:»m**#"*'••»z-ut'-ca?bmp™™«.-*?. -^adu z materialnimi možnostmi _’H?rotekcionizma “ cel° k°- v nasprotju z osnovmm ciljem, ki Ijani zgradijo posebno zgrad. ročal o današnjem načinu eviden-bo, v kateri naj bodo organi in tiranja nesreč. Kot je znano, je ustanove, ki se poklicno ukvar- to evidenco vodila zdravstvena jajo z varnostjo pri delu. V služba, od lanskega leta pa So-njej naj bo tudi prostor za se- cialno zavarovanje. Prehod iz minarje (skratka za načrtno enega sistema na drugega nikakor vzgojo kadrov) in stalno raz- ni bil koristen, kajti sedaj ni moč stavo varnostnih predmetov, primerjati novejših podatkov z Na sestanku so določili tri- onimi iz prejšnjih let. D. D. . *e skupnosti. Sicer pa takih htev tudi ni, ker ni realne po- šim P° n:,'ik' ^ tern pogledu sk‘ rupcije. ga želimo doseči, t. j. s ciljem, Seveda vseh teh problemov ne da se realni standard delavcev moremo odstraniti izključno s po- izboljša, litično akcijo družbenih sil. Nji- »a drugačne pripombe, hov nastanek je treba že vnaprej PODPORA NOVIM TJGODNEJ- vr,-prirner da Je ooseg pravic za- fll-• „ Sim rešitvam NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA ČAS PORODNIŠKEGA DOPUSTA IIIHliliiBliliiiSBSiiiiiiiiiSBliiiiiii lil iii r°yancev glede na naše mož-. °sti prevelik in da bi ga bilo preprečiti tudi z ustrezno organizacijo služb, ki skrbijo za zava- ŠIM REŠITVAM Seveda je še mnogo slena v SodarsS6 or-aniz^i’ Pavušalnih osnovah prispevkov iz zavarovanca višji kot je pavšalna velikih ki navšafno^rSniuie fvn e oh osebne£a dohodka delavcev go- osnova ustrezne stopnje strokbv-iravilne vez^o^Ho ^ spodarskih organizacij s pavšal- nosti. Vendar se da taka neugod- CV doiočenem smislu zožiti. Seg^o= SviLVu^o- ^^^Sjš^ pTrSkf d^ M ^^ ^bi so ^0«^ če n=č S ^VSKStSvsBS.1? !•*•.«<■«£» >»&*!- m iov. 8ssr5.tssy^u£uss “»jssrjsasAJ* tK>t;:huci xlmYu“Z:fa ta teresiranosti in sicer tako zdrav- stvene zaščite Omenil sem le ne- osŽbneea* dohodka" ki7®,.p® stoPnjah kvalifikacije, po povprečni osebni dohodek delavca, ^a izaIatk™o nikov in d™gih delavcev na katere posebno važne, med temi tiscčtoajev mesečno tolj e kot feprisn^^krrtf Trn zaposienih^ v gospodarski or- Preveliki zaradi tega, ker bi bile kakor tudl zavaT°van- Pa posebej opozarjam na nagra- je znašal njen osebni dohodek določene tudi pavšalne osnove po v^feteklem totu ve™ kot z^lOVo »»5S,,P3tllT'° ‘Zf ^ *“» kompleksu problemov "vSkSf™ mena le stalno S “vpSi “ “ o”™*1??™ Prosegel osnovo, določene v cit. ««• Sm z vjfmiSSem orSm >’ «* spremljat,'in ?roočevati teiave v kriti naSoTazmo?-Od"“ t*?,®1' ■•»'•o.ob. zbor, po po- '*s^rmmam,tpT21 ae“ ^ °& assrsaars^s prozbena sknpn«,, « nasa r„TO)„ „^„1^, odnaša do L v "nek.terlb krajb iSjo in' tS^zSSSSS^SSi ,°cialističn, ,eb za svoje člane in jim zago-ovRi dobro zaščito. Sredstva, ki betTr^^t dela. Zdravnikov zLluž^k naj k! ?vetu ^lastilo,, da lahko dolo- rodniškega dopusta ob/ačunt ST- So organizacijo največ ^dajemo v ta namen, niso pre- "niemuSST Da “sZ resuve, ki prispevaj k r0vancev s posebnimi predpisi pavšalni osnovi in ne morda po velja z"a nazajZ' Lellka, če z njimi dosežemo cilj, ^ k h?™ J V5TfU VaZčeJanJu z družbenimi tudi pavšaine osnove za nadome- njenem povprečnem osebnem do- ^lij^da^ihtdra^ln kfprihS t^drucSito? kf ori™£°k “ “ posamezne kategorije zava- domestil? osebnega"dohojka'po ^se^da prtoka ureditev ne zeujo aa jin zaravi, m m pnna- ter druge rešitve ki prispevajo k r0Vancev s posebnimi predpisi pavšalni osnovi in ne morda no velia r,a,=i l sSii „—* pravic mui v rvcuvin . , . r§anizacijskih spremembah, če- ^ .. , , v - v - Prav seveda določene organizacij. se lzrecejo za to’ da doloden množlle- BOLEZEN MED ODPOVEDNIM ROKOM Lesonit: Delavec je med odpovednim rokom zbolel in je bil v < , spremembe lahko prinesejo zt>°ljšanje. Rešitev je predvsem ukrepih, ki bodo stopnjevali Olnkovitost teh služb, zagotovili acionalno uporabo družbenih ■tedstev in — to je najvažnejše T dali ljudem tisto zaščito, ki J 01 je potrebna. Preden bom razložil svoje uinenje o teh ukrepih, moram P°vedati, da so izdatki za zava-°vanje zdaj tolikšni večinoma aradi tega, ker z družbenimi “tedstvi ne gospodarimo vedno a.lbolje in jih pogosto razsipamo, Negospodarno gospodarjenje S SKLADI ZAVAROVANCEV Vemo, da hodijo včasih v to-ri1Ce tudi ljudje, ki jim teko Pravljenje ni nujno potrebno, arno, da imajo nekateri držav-doma pravcate majhne le-rrri16. prave zaloge zdravil, jki so u. Y?eb brez nujne potrebe in 1 ležijo neizkoriščena kot »mrtev fuzbeni kapital«. Vemo, da Iju-1® včasih dobivajo bolezenske spuste tudi takrat, kadar niso ^res bolni. ^ Taki ,pojavi nastajajo tako po tt, vd i zavarovan cev kakor zdravnikov. Nekateri zavarovanci pozab-injo, da gredo sredstva za so-PfRio zavarovanje iz osebnih do. nodkov vseh zaposlenih delavcev n nameščencev in da je torej ”®ako p0 nepotrebnem vzeto “dravilo in sleherna neupravičena Poraba dragega zdravilišča naperjena proti življenjski ravni seh nas. Seveda so tudi nevestni Posamezniki, ki to zelo dobro vedo, vendar se trudijo, da bi imeli °d skupnih sredstev več, kot jim gre po realnih potrebah. Posamezni zdravniki omogočajo take oblike zapravljanja bodisi ^dto, ker nevestno, malomarna opravljajo svojo dolžnost, bodisi zato, ker hočejo ustreči željam ‘Vojih prijateljev ter ravnajo ta- HUr. s+gvrHie, h^init-cTr ih ut , ■ •---- « i-,vcua iuul jiYaK.sue nepii- veanim roKom zooiei m je mi * » ” - .... ■ neha teči odpovedni rok, če de- V LITOSTROJU: 1 eai pogovor Tovariš Boris Bratina, socialni delavec, je vse dopoldne »intervjuval«. Tako pravijo socialni delavci razgovorom z ljudmi, ki jih tarejo kakršne koli težave ali pa se na ta ali oni način razlikujejo od ostalih — z obnašanjem, slabšim uspehom pri delu, prepogostim bo-lovanjem ali prepogostimi ne- * KADROVSKI SEKTOR s®i - mm Tovariš Boris Bratina srečami itd. Takšnih razgovorov, s katerimi naj bi socialni delavec ugotovil, kako naj pomaga prizadetim in podjetju in tako posredno vpliva na to, da bi se v podjetju bolje počutili, ima socialni delavec v Litostroju veliko. V tej tovarni se namreč število zaposlenih močno približuje številki 3000, razen tega pa je tovarna »mlada« in brez tradicije. timi leti v Litostroju sanitarni tehnik in referent za HTZ,« mi je dejal tovariš Bratina. »Ze pri obravnavanju nesreč sem ugotovil, da mi za delo z ljudmi primanjkuje znanja. Zato sem se vpisal na šolo za socialne delavce, kjer sem si pridobil precej splošnega znanja. Izpopolnjeval sem se še na raznih tečajih in seminarjih, izkušnje pa si pridobivam šele pri praktičnem delu.« »Kaže, da se največ ukvarjate s posamezniki?« sem pripomnil. »To je le eno torišče dejavnosti socialnega delavca. Delam po programu socialne službe, ki je v okviru kadrovskega sektorja. Sodelujem pri uvajanju novih delavcev, z oddelkom za higiensko-tehnično zaščito, z obratno ambulanto, z oddelkom za stanovanjske zadeve, pri ugotavljanju vzrokov fluktuacije, ugotavljam, kako se počutijo invalidi na svojem delovnem mestu itd.« »Socialna služba v Litostro- Ko je stekla beseda o kadrovskem sektorju, se nam je pridružil tudi dr. Branko Alujevič, ki vodi pravno posvetovalnico. Dejal je: »Kadrovski sektor smo ustanovili že 1957. leta in ga vse bolj širili. Vse bolj spoznavamo, da za proizvodnjo ni manj pomemben od drugih. Zdaj postopoma uvajamo kadrovsko-so-cialni sektor. Tudi nam manjka sposobnih ljudi; še bi jih potrebovali. Bistveno pa je, da se ta sektor pri nas že uveljavlja in mislim, da moramo letos samo še poglobiti svojo dejavnost in potem bomo lahko zelo pomagali podjetju in sodelovali pri odpravljanju tistih pojavov, ki danes tarejo Litostroj ...« »Ali mislite na fluktuacijo delavcev in številne nesreče pri delu?« sem ga prekinil. »Tudi. Lani je šlo iz podjetja 522 delavcev. Tudi nesreč je precej. Prav ta dva pojava pa moramo raziskati.« V Litostroju so namreč doslej posvečali veliko več pozor- ju je, kot rečeno, oddelek ka- nosti strojem in tehničnim, sek- drovskega sektorja. V tem je še razen pravne posvetovalnice tudi oddelek za delovna razmerja, nagrajevanje, izobraževalni center, oddelek za HTZ in za stanovanjska vprašanja ter oddih. Sektor ima vodjo in potrebno »Pa tudi jaz sem še mlad so- administracijo. Mislim, da bo cialni delavec in mlad litostro-jec, čeprav sem bil že pred pe- letos ta sektor dal to, kar kolektiv pričakuje od njega.« torjem kot pa ljudem. Medsebojni odnosi med ljudmi niso bili najboljši. Zaposleni niso vedeli na koga bi se ob raznih zadevah obrnili. Če so opozarjali na razne napake, so velikokrat dobili odgovor: »Če ti ni prav, pa pojdi drugam.« Pred kratkim so anketirali delavce, dd bi ugotovili vzroke, zaradi katerih se včasih ne počutijo v tovarni tako, kot bi se sicer lahko. Že zdaj lahko zapišemo — o tej anketi pa bomo v Delavski enotnosti še pisali — da so ljudje tako rekoč s prstom pokazali na enega glavnih vzrokov — pomanjkanje stanovanj in slabe medsebojne odnose. Tovariš Bratina in dr. Alujevič sta mi še na kratko opisala bližnje naloge kadrovskega sektorja v Litostroju. »Najprej smo morali izdelati poslovnik tega sektorja. Zdaj so pa na vrsti še številne .tehnične naloge". Izpolnjevanje novih kartonov osebne evidence, kontrola delovne dobe zaposlenih (marsikdo nima vpisanih v delovno knjižico vseh zaposlitev), mislimo tudi na stalno evidenco o razvoju zaslužkov vsakega posameznika, kar nam bo vse skupaj dalo osnovo za dober vpogled nad zaposlenimi. Škoda je, da obratna ambulanta ni vključena v kadrovski sektor. Vendar sodelujemo tudi z njo. Sklenili bomo z njo tudi posebno pogodbo o preventivni zdravstveni službi. Rezultat tega naj bi se pokazal v prihodnosti v manjšem številu bolnih...« To kaže, da se v Litostroju že uveljavlja kadrovski sektor. Če bo pa vendarle še razširjal svoje dejavnosti, bo gotovo prerasel v enega izmed boljših ka-drovsko-socialnih sektorjev. D. D. lavec zboli ali se podaljša za toliko časa, kolikor je trajala delavčeva bolezen? •— Odgovor: Čeprav delavec med odpovednim rokom zboli, teče odpovedni rok brez prekinitve dalje in z njegovim iztekom preneha delovno razmerje ne glede na to, ali je delavec, ki mu je bilo odpovedano, še bolan ali ne. V vašem primeru je delavcu iztekel odpovedni rok 15. XII. 1959 in s tem dnem je tudi prenehalo delovno razmerje. S tem pa mu ni prenehala pravica do zdravstvenega varstva. Po 36. čl. zakona o zdravstvenem zavarovanju ima zavarovanec pravico do nadomestila osebnega dohodka tudi za primer, da je zbolel pred potekom odpovednega roka in mu je delovno razmerje prehalo, ko je bil v bolniškem stanju, in ohrani to pravico ves čas, dokler je začasno nezmožen za delo. PRAVICA DO NAKUPA PO NIŽJIH REŽIJSKIH CENAH J. M., Ljubljana: V vašem kolektivu se ponovno pojavlja trditev, da ima v trgovini zaposleno osebje pravico do nakupa za lastne potrebe po »režijski ceni«. Radi bi vedeli, ali je trditev pravilna. — Odgovor: Trditev nima nobene pravne osnove. Nihče v trgovini zaposlen nima pravice do nakupa po nižjih režijskih cenah. Če bi se taka pravica priznala, bi se s tem uvedel osebni dohodek v obliki »deputata«, kar bi pomenilo naslednje. Osebni dohodki bi se morali znižati za razliko v ceni, ki bi nastala med nakupom po režijski in nakupom po prodajni ceni. To razliko bi bilo seveda treba končno še obremeniti za proračunski prispevek in prispevek za socialno zavarovanje. ŠE VEČM GOSPODARSKI! AKTIVNOST NA KOPRSKEM Pretekli teden je sprejel Okrajni ljudski odbor v Kopru družbeni plan in proračun za leto 1960. Obrazložitev predloga družbenega plana je podal podpredsednik OLO Koper ing. Peter Aljančič, ki je uvodoma dejal, da je po obširnih predpripravah in razpravah prevladovala orientacija, po kateri so. dani vsi pogoji, ki omogočajo takšno sestavo družbenega plana za to leto, da bo moč izvršiti osnovne proporce perspektivnega petletnega plana v štirih letih. K takšni orientaciji so v mnogo-čem pripomogle izkušnje delovnih kolektivov v minulem letu, ker so uvideli, da je višina osebnega dohodka tesno povezana z delovnim učinkom. Ko je podpredsednik Aljančič govoril o osnovnih značilnostih okrajnega družbenega plana za to leto, je poudaril, da bo celokupni obseg proizvodnje in blagovnega prometa presegel vsoto 85 milijard dinarjev in bo za okoli 80 odstotkov večji kot v letu 1956. S tem bodo tudi osnovne postavke perspektivnega načrta presežene za dva odstotka, narodni dohodek pa se bo povečal v primerjavi z letom 1956 za več kot 108 odstotkov. Udeležba družbenega sektorja bo znašala letos že 90 odstotkov celokupne gospodarske aktivnosti, kar je v skladu z osnovnimi smernicami republiškega družbenega plana. Prve prijave za gradnjo avtomobilske ceste Na OK LMS v Kopru so že prejeli prve prijave koprske mladine, ki se bo letos udeležila graditve avtomobilske ceste »Bratstvo-enotnost«. Prva brigada kmečke in delavske mladine (ter 30 mladincev za slovensko brigado TVD Partizan) bo odšla na novo traso že 28. marca. Skupno se bo udeležilo iz koprskega okraja v tem letu gradnje avtomobilske ceste nad 500 mladincev in mladink, pretežno novincev, kajti okrajni štab bo upošteval predvsem prijave take mladine, ki še ni imela priložnosti, da bi šla skozi to življenjsko šolo. Zaradi skrbne izbire brigadirjev pričakuje OK LMS v Kopru, da bo s to mladino dobil hkrati tudi vodilni kader v mladinskih aktivih. Zimski motiv iz Portoroža POLOVICO MANJ NESREČ Na zadnjem zasedanju delavskega sveta tovarne vijakov Plamen v Kropi, (ki so se ga udeležili tudi krajevni zdravnik dr. Kuhar, predsednik OZSZ podružnice Radovljica tovariš Pavlin in upravnik tovariš Svetozar Pe-zdič), so se pogovorili o problemih zdravstvenega zavarovanja in HTZ službe v podjetju. Ugotovili so, da so se nesreče pri delu v zadnjih petih letih zmanjšale več kot za polovico. Leta 1955 so imeli 88 nezgod pri delu, lani pa le 41 in še te so bile lažje. Dr. Kuhar je med drugim dejal, da člani kolektiva Plamen raz- Terenska socialna služba na Jesenicah Te dni je začela na območju mesta Jesenice delovati služba socialnih delavk na terenu. Za to novo službo so se v jeseniški železarni odločili predvsem zato, da bi omogočili delavcem redno delo, kljub bolezni družinskega člana oziroma zakonskega druga, Socialne delavke bodo na prošnjo oziroma na prijavo zavarovancev odšle na domove in skrbele za gospodinjstvo družin z bolnikom v času odsotnosti zaposlenih. Voditi bodo morale gospodinjstvo, negovati bolnike in seveda skrbeti za otroke. Potrebno znanje za nego otrok, za laično nego bolnikov in vodenje gospodinjstva so kandidatke, sedaj socialne delavke, dobile na posebnem tečaju. Delo socialnih delavk bo prilagojeno odsotnosti zaposlenih in bo potekalo v dveh izmenah, z 8—10 urnim delavnikom. Ta služba bo zdaj delovala le na območju mesta Jesenice, ko pa bodo kupili ustrezna osebna prevozna sredstva, se bo razširila na vse območje, kjer živijo člani kolektiva jeseniške železarne. Podjetje in posamezniki pričakujejo od te nove dejavnosti precejšnje koristi. Odpadli bodo izredni bolniški dopusti, ki so jih zavarovanci dobivali za nego bolnika doma, kar bo zmanjšalo razmeroma velik izpad dnin. T, meroma poredko iščejo zdravniško pomoč in da za zdaj ni opaziti namišljenih bolnikov. Delavskemu svetu je obljubil, da bo pregledal in proučil delovna mesta v podjetju in tako sodeloval pri nameščanju in premeščanju delavcev. Zastopnika OZSZ sta članom delavskega sveta na kratko opisala prizadevanje in delo Zavoda za vsestransko izboljšanje socialnega zavarovanja delovnih ljudi. Delavski svet je še razpravljal o letni inventuri, o pravilniku za nagrajevanje po enoti proizvoda, o reorganizaciji skladiščne službe, nadurnem delu, proizvodnji in drugem. Kljub uspehom v januarju — operativni načrt so presegli za nad 7% — je delavski svet v živahni razpravi grajal delo na nekaterih delovnih mestih in naročil tehničnemu vodstvu, naj prouči in odstrani nekatere pomanjkljivosti, ki so v januarju negativno vplivale na proizvodnjo. C. R. V Podnartu in Kropi za svoj zdravstveni doni V radovljiški občini so bili v preteklih dneh zbori zavarovancev, ki jih je sklicala SZDL. Člani skupščine so zavarovancem opisali delo in probleme zavoda in zdravstvenih domov, razlagah so Zakon o zavarovanju kmetijskih proizvajalcev in odgovarjali zavarovancem na posamezna aktualna vprašanja, V Kamni gorici, Lancovem, Kropi in Podnartu so bili zbdrl zavarovancev v sredo, 10. t. m. Zelo dobra udeležba in živahna razprava je bila v Kropi in Podnartu, medtem ko se je v Kamni gorici udeležilo sestanka samo 19 ljudi. V Podnartu in Kropi so zavarovanci želeli, da bi dobili svoj zdravstveni dom in stalnega zdravnika. Med obširno razpravo so zavarovanci v Podnartu kritizirali nekatere birokratske postopke in neupravičeno protekcijo v zdravstveni službi. C. R. NOV OBRAT TRBOVELJSKE^ RUDNIKA Po petiši letih Ko sem pred poldrugim le tom prvič obiskal rudarje ^ gradbišču novega obrata Dol, s mi hiteli zatrjevati, da bodo 1® 1960 postavili piko na i. Razlog so mi, da je odpiranje noveg obrata, še posebno takšnega k° je Dol, izredno naporno delo. ^ nič čudnega, če so stari, izkuše^ rudarji iz sosednjih obratov trt>°' veljsko-hrastniškega rudnika, m®' nili, ko so videli gradbišče, da ® novi obrat Dol remek delo rudar jenja v zadnjih desetletjih. Gradnja novega obrata je P°' stavila pred preizkušnjo celot®" kolektiv. Četudi so imeli rudarsK strokovnjaki pred seboj izredn natančen gradbeni program generalni projekt, je vsakodn®v' na praksa zahtevala nešteto op®' rativnih posegov, treznega mz' mišljanja in včasih celo izreda® prisebnosti kolektiva, da ne " storili kaj napak, kar ne bi * otežkočalo dela, ampak predvseia podaljšalo gradnjo. Rudarji teg» gradbišča so vedeli, da pomeim ta pravočasna otvoritev tega °'0' rata in začetek proizvodnje nov° pridobitev za ves kolektiv trb*^ veljsko-hrastniškega rudnika. Za' to se je tudi vodstvo rudnika posebej tesno povezalo z odpkal' ci Dola. Dograditev novega obrata i" Minuli torek je Okrajni svet šole je v prvi vrsti narekovala plovbe, se že kaže potreba po 54 zažetek proizvodnje v Dolu za za šolstvo pri OLO Koper do- potreba po visokokvalificiranih visokokvalificiranih strojnikih in gotavljataA izredno kakovost končno sprejel sklep o ustano- pomorščakih, ki jih vsa jugoslo- n0 prav tolikšnem številu kanita- premo2- Analize so namreč P vitvi Višje pomorske šole v Pi- vanska pomorska podjetja hudo nov doLe olovbr Sedanh sh em kazaie’ da Tsebuje dolski ranu. Pravzaprav gre za gradnjo pogrešajo. Stanje pa bi se v do- L BSbiv^e Jodhnih n^ izrtedn0, ma+l0 škodliiveŠa ^ pomorskega šolskega centra, ob glednem času še poslabšalo, saj TP d b ;l * odU lh na zato velja ta premog za metali Višji pomorski šoli bo namreč je po perspektivnem planu pred- f1,vov 1,ma.namrec Precej pomanj- škh Predvidoma bo iz tega obra poslovala tudi Srednja pomorska videno povečanje trgovinske mor- Jrijmosib ker ovira napredovanje prišel prvi voziček premoga v z šola, ki je že 11 let v skrajno narice od sedanjih 625 tisoč BRT kadrov ter povzroča fluktuacijo. četku aprila ah maja. Ko bod neprimernih prostorih. Če upo- na 2 milijona BRT. Splošna plov- Z ustanovitvijo Višje pomorske vsa dela dokončana, bo dajal odštevamo, kolikšnega pomena je ba Piran ima na primer že danes ,e. bo. 0 °mejih tudi ta pojav, rat dnevno šest sto ton visokoka tudi ta šola za našo trgovinsko 110 tisoč BRT ladjevja, v bližnji saj ?edaJ VS1 zainteresirani kovostnega premoga, mornarico, lahko rečemo, da je prihodnosti pa bo tonažo podvo- P0Iu°rscaki z ustrezno strokovno Tedaj bo uresničena zamis®1 potreba po tej gradnji dvakrat j ila. Medtem ko ima to pomorsko 120 ,az,0 'J??.™0®.’ da 81 P,?.1?6 projektantov in izvajalcev. Z8 utemeljena. podjetje sedaj le 13 strojnikov I. T15.?, kvalifikacijo v dveh letih, novi obrat Dol bilo potrebn® Ustanovitev Višje pomorske razreda in 20 kapitanov dolge bra^a^° šolanje na tem malodane petletno izredno n3- zavodu. porno delo. Mnogi rudarji, ki s° Predračun za gradnjo pomor- ves čas sodelovali pri gradnji, s" skega šolskega centra v Piranu s* pridobili mnogo dragocenih iz znaša 190 milijonov dinarjev, kušenj, njihove delavne sposobj Vsekakor visok znesek, zato je nosti bodo za gotovo služile P1; sklad za kadre pri OLO Koper nadaljnjih podobnih delih, če ^ V splošnem regionalnem načr- urejajo v hotelu Palače pokrita zaprosil za posojilo v višini 150 bo rudnik še kdaj lotil tako ob- tu za ureditev obalnega pasu kopališča oziroma kabine. Ker je mhiionov dinarjev, razliko pa bo- sezmn investicijs.nh del. -m Slovenskega Primorja je cona bil Portorož že pred in po prvi do krili iz razpoložljivih sredstev Portorož-Piran še posebno skrbno svetovni vojni znan po svojih ter- sklada za kadre in soudeležbo re- obdelana v projektih prof. Eda malnih toplicah, te zamisli ne bo Publiških sredstev, ne kaže pa "j*^ “ - Mihevca, glavnega urbanista tega težko uresničiti. podcenjevati tudi prispevkov ne- Prejšnji teden je bil v Kopr" področja. Sicer lahko prištevamo Sicer pa bo jutrišnji Portorož P°sredri0 zainteresiranih podjetij, dvodnevni seminar za žene s P°' že današnji Portorož med naša _ tak kot nam ga predstavljajo v Prvi vrsti Splošne plovbe v Pi- deželja, ki sodelujejo v druž- najlepša in tudi najbolj priljub- naši urbanisti, imel že letos ozi- ranu. Pripravljalni odbor je že beneln upravljanju kmetijskih ijena letovišča pri nas. To doka- roma prihodnje leto številne ob- zaprosil komisijo pn Višji . po- zadrug in v drugih organizacij8*1 zuje 1tudi velik porast nočitev v čudovalce novih turističnih objek- ™ ^naTrt V pr- na vosi- Seminar j« sklicala OZZ rsMsst a “f.r.si; r»5 “erc - ali ne?« -LJ Šesto leto 2e teče, odkar so se na pobudo francoskega NOVINARJA GULLESA DE LA ROCQUA V FRANCIJI ?RVIC SESLI NOVINARJI RAZNIH NARODNOSTI NA I. SMUČARSKEM TEKMOVANJU POKLICNIH NOVINARJEV. OD TAKRAT PA RO DANES SO SE TA SREČANJA NEPRETRGOMA VRSTILA, VSAKO ZIMO V DRUGI DRŽAVI. TAKO SO ZA FRANCOZI SPREJELI ORGANIZACIJO TEKMOVANJA ŠVICARJI, ZA NJIMI JUGOSLOVANI, NATO ZAHODNI NEMCI, POLJAKI IN LETOS ITALIJANI. MERISEL ST. CROIX, KRANJSKA GORA, BEVRISCHZELL, ZAKO-PANY, GORTINA. LETOŠNJIH TEKMOVANJ V GORTINI SO SE UDELEŽILI PREDSTAVNIKI TRINAJSTIH DRŽAV. IN SICER: Francije, italije, anglue, Holandije, amerike, zahodne NEMČIJE, ŠVICE, AVSTRIJE. JUGOSLAVIJE, ČEŠKOSLOVAŠKE, POLJSKE, JAPONSKE IN MADŽARSKE. NAMEN TEH MEDNARODNIH NOVINARSKIH SMUČARSKIH SREČANJ JE PREDVSEM V TEM, DA SE ZBEREJO NOVINARJI Kaznih držav, da se seznanijo in v Štirih dneh koli- ) kor traja tekmovanje, pogovore o vsem, kar novinarje ZANIMA, VMES PA SEVEDA, POMERIJO TUDI SVOJE SPOSOBNOSTI NA SMUČEH. VI. MEDNARODNE SMUČARSKE TEKME NOVIN ARJEV KAKO JE BILO V GORTINI “■Napiši, kako je bilo v Gortini!« so mi rekli. No, torej! Bilo je... Prav-zaprav ne: Če dovolite, bi začel s tem, Kako smo jugoslovanski novi-narji na miroljuben način okupirali Conegliano. Od Kranjske gore do Cor-tine je približno 200 km zrač-Ue Unije, menda celo nekaj manj. Kljub temu pa smo Potrebovali do tja celih 24 Ur- Ljubljana—Trst—Videm—Co-uegliano— Ponte nell Alpe—Pie-re di Cadora—Gortina. Na vsaki teh postaj, razen na prvi in zad-n3i, je treba prestopiti in če dodamo k vsemu še obmejni carinski pregled in debelo zamudo, s katero je simplon prisopihal že v Ljubljano, potem najbrž res ni bil vsega kriv “■voda puta«, čeprav smo ga vsi člani novinarske smučarske ekipe složno preklinjali, ko smo °b osmih zvečer obtičali v Co-neglianu, od koder do naslednjega jutra ■ ni bilo nobenega Prometnega sredstva, s katerim bi lahko priromali do cilja. In Vendar nam je prav ta nevšečnost pripomogla do najbolj prijetnih vtisov s tega potovanja. Komaj smo zložili kovčke in smuči na peron ter pričeli (jasno!) na dolgo razpravljati, kje in kako bi prenočili, ko so že Posegli vmes prebivalci Cone-gliana. Postajni načelnik ali niegov namestnik — čine italijanskih železničarjev kljub vsem simpatijam do njih še ne razlikujem, je brž, ko je zvedel/ da smo Jugoslovani, pozabil na svoje železničarske dolžnosti in se ves posvetil reševanju našega stanovanjskega problema. Telefoniral je v Gortino, če se ne bi našla morda le kakšna možnost, da nas z avtobusom pripeljejo tja. Ko je ta možnost padla v vodo, pa je pomagal poiskati primeren hotel, organiziral prevoz prtljage in se ga končno med pogostim nazdravljanjem v našo čast z našim kapetanom vred pošteno nalezel. Človek bi mislil, da smo naleteli na osamljenega simpatizerja, če se ne bi vsa stvar takoj ponovila ob prihodu v hotel in potem spet, ko smo v restavraciji sedli za mizo. Na lepem je prisedel starejši ekonomist, se rokoval in pozdravljal z nami kakor z dragimi gosti, ki bi jih že dolgo pričakoval, naročil buteljko penečega in že smo bili sred1 ognjevite debate o ekonomski politiki dveh sistemov. Najbolje pa jo je odrezala skupina naših novinarjev, ki se je v nekem lokalu pri pokušanju pašta šute zapletla v pogovor z mladimi agronomi. Stvar se je končala tako, da so zjutraj komaj še pritekli pravočasno na kolodvor, še vedno okrašeni s papirnatimi klobučki in pod •vtisom veselega razpoloženja. Brž ko so študentje zvedeli, da so Jugoslovani, so jih namreč povabili na brucov-ski večer, jih tam predstavili rektorju in profesorskemu zbo- ru ter sploh z vsem svojim obnašanjem kazali toliko iskrenih simpatij in prisrčnosti, da človek res ne ve, s čim smo si Jugoslovani pridobili v malem mestecu toliko simpatij. Tega nismo doživeli nikjer na poti, ne prej ne kasneje. Razen seveda pri povratku spet v Co-neglianu, tokrat sicer samo za pičlo urico in brez brucovskega večera. Tako je ekipa jugoslovanskih novinarjev na miroljuben način osvojila Conegliano, mestece, ki se sredi najhujše zime ponaša z zelenimi drevoredi in s prav takšnim gradom, kakor je ljubljanski, vendar smo sklenili, da - ga bomo zaradi prijateljskih odnosov še naprej pustili sosednji Italiji. poletnega dne: po kopanju se malo drsanja na umetnem DRSALIŠČU 2ICNICA NA FALORIO (2122 m). V OZADJU MONTE CRISTALLO. ' > ..f "■ : .a;: - - ■■ EOGLED NA ZASNEŽENO GORTINO Če bi me vprašali, kaj sodim o Gortini, bi rekel, da nudi to slovito italijansko športno letovišče gostu prav vse, kar si utegne poželeti, prav tako pa. mu tudi pobere — če svoje denarnice ne zapira dovolj skrbno — vse, kar je prinesel s seboj. Temu pravijo turizem in ta turizem prinese Italiji letno nekaj čez 300 milijonov dolarjev, ki se jih tukaj gostinci — iz ne vem kakšnih razlogov — ne branijo. Sicer pa je Gortina samo eno izmed 138 letovišč, ki v provinc1 Belluno, sredi Dolomitov preži na turiste. V dolinici reke Piave in njenega pritoka Valle d’Ampezzo v skupni dolžini slabih 100 km predstavlja vsaka vasica turistično letovišče, kjer razen poštarjev in železničarjev, žive menda vsi ljudje izključno od turizma, kajti ozka soteska je brez industrije, brez gozdov, brez polja. Od česa so živeli ljudje poprej, ko še ni bilo turizma — ne vem. Morda od živinoreje. Morda pa sploh niso živeli, ampak le životarili. Seveda so vsa ta letovišča namenjena predvsem domačim turistom, ki visokih cen v mondeni Gortini ne zmorejo. Hoteli tretje in četrte kategorije,’ gostilne, gostišča. Motil pa bi se, kdor bi mislil, da v teh majhnih vasicah ne srečujete tudi športnih objektov, žičnic, bazenov, drsališč, igrišč za tenis, proge za bob, motornih čolnov in jadrnic. Sama Gortina leži v bližini avstrijske meje, skoraj čisto na koncu doline, kjer se le-ta v višini 1224 m nekoliko razširi v okrogel amfiteater. Prav kakor Kranjska gora ali, recimo. Velo polje, le da so nekateri vrhovi, ki jo obdajajo, za nekaj sto metrov višji od naših. V tej dolinici in na najbližjih pobočjih je raztresenih 57 hotelov, da gostišč niti ne štejemo. Cene penzionov od 5000 lir pa navzgor do vrtoglavih višin. Bari in nočni klubi, kjer stane turška kava 350 lir in čaša piva 400 lir. Trgovine, trgovinice in spet trgovine, kjer je vsaka stvar vsaj trikrat dražja kakor nekaj kilometrov prej ali nekaj kilometrov kasneje. Za smučarje pa pomeni pravi eldorado 19 žičnic, ki se kakor niti pajčevine razpredajo na vse strani, na nižja in višja pobočja, nekatere izmed- njih pa ponesejo smučarja ali izletnika pod same vrhove tritisočakov, kakor na primer žičnica Tofana z gornjo postajo Pomedeš v višini 2340 m, njej nasproti na drugi strani doline drsi gondola prek strmih prepadnih sten na Falorio (2122 m), od tu na Ton-di (2343 m), najdaljša in najvišja pa je brez dvoma žičnica, ki pelje s Son Force (2113 m) na grebene Motite Cristalla, čigar vrh se vzpenja 3216 m visoko. Vsega skupaj se potem spušča v dolino 24 registriranih oskrbovanih smučarskih prog, med katerimi je le]J<5‘ število takih, ki imajo ob vstopu označbo: 8 km, 8,5 km, ena celo 9 kilometrov. Vsaka proga je označena z določeno črko ali številko, ki jo smučar na progi še večkrat uzre, postavljeno na vidnem mestu, da ne bi zašel. Sploh je sistem smučarskih prog podoben cestnemu omrežju s »-cestarji«, ki proge vzdržujejo, z varnostnimi in opozorilnimi znaki in s kažipoti na križiščih, kjer se proge križajo ali cepijo. Prav zaradi množice žičnic, smučarskih prog in hotelov človek nima vtisa, da bi bilo turistov precej, ker so pač raztreseni na površini nekaj deset kilometrov. Povsod dobite prostor, nikjer ni treba dolgo čakati. so zlati časi novinarskih tekem minili. Kajti danes srečujemo na startih vedno več rutiniranih tekmovalcev, celo bivši državni reprezentantje se pojavljajo med njimi, a kar je od vsega najbolj presenetljivo — povprečna raven večine udeležencev se je premaknila daleč navzgor. Ljudje v zrelih letih, ki si pred nekaj leti še niso bili povsem na jasnem, kako se sonožno zavije v desno ali levo, danes vijugajo skozi vrata, kot da vse svoje življenje ne bi počeli ničesar drugega. Odstopil ni nihče, razen simpatičnega Amerikanca, ki je moral »odstopiti« po službeni dolžnosti. Na predvečer tekmovanja v smuku, bilo je ravno ob izbruhu alžirske krize, je prejel od svoje redakcije kratko brzojavko s suhoparnim sporočilom: SEDI NA PRVI VLAK IN ODPOTUJ V ALŽIR - STOP. Pospravil je kovček in se odpeljal namesto skozi labirint '»■' ' ' ' ^ SMUČARJU TUDI NA PLANINSKIH VRHOVIH NI TREBA TRPETI ŽEJE. ZA POSKRBIJO PRIJAZNI PLANINSKI DOMOVI. Sele ko smo zvečer prisostvovali hokejski tekmi med Gortino in Milanom je nepregledna množica avtomobilov pred olimpijskim umetnim drsališčem prepričljivo govorila, da je turistov dovolj. Novinarske smučarske tekme imajo svojo zgodovino tudi po športni strani. Spominjam se še tekmovanja v Kranjski gori. Imel sem precej visoko startno številko in tako sem jo mahal proti startu, ko so članice že končale tekmovanje in so pričeli s tekmovanjem člani. Sredi poti sem srečal neko tujo novinarko. Beseda je dala besedo, dobrih deset minut sva kramljala o konjih (bila je namreč velika ljubiteljica konj). Ker me je čas priganjal, sem se moral posloviti, tedaj je tudi ona vzdihnila: »Saj res, tudi jaz sem se predolgo zadržala!« Nataknila si je rokavice in se previdno spustila do najbližjih vrat. Sele tedaj se mi je posvetilo, da še vedno tekmuje, čeprav so bile njene kolegice že zdavnaj zbrane na cilju. Prav nič je ni motilo, da so mimo nje švigali člani, mirno je nadaljevala svoj »sestop«, se vmes prijazno pogovarjala z gledalci, pokadila nekaj cigaret in prispela na cilj ob navdušenem pozdravljanju — natanko po 1 uri in 45 minutah. Od tistih dob se je veliko spremenilo. Lahko bi rekli, da slalomskih vratc v veliko bolj zapleteni labirint francoske kolonialne politike. Nekako praksa je že postalo, da prihajajo z novinarskimi reprezentancami na tekme tudi njihovi trenerji, da bi svojim varovancem nudili pomoč še v zadnjih trenutkih. Letos so pripeljali trenerja s seboj tudi Avstrijci, ki nikakor ne morejo preboleti, da se kot predstavniki tako slovite alpske smučarske države ne morejo uvrstiti na bolj častna mesta, kaj šele na sam vrh. Že lani v Zakopanih je na slavnostnem banketu njihov kapetan izkoristil svoj govor za izčrpno pojasnjevanje, zakaj niso dosegli tega, kar so očitno vsi pričakovali od njih in se v imenu svoje ekipe opravičil za doseženo tretje mesto, kakor da bi jim to kdo zameril. Letos so trenirali še bolj zagrizeno. Študirali in preizkušali so progo, se posvetovali — in zasedli šesto mesto. Slavnostnega banketa in govorov ni bilo, zato se najbrž njihov kapetan tudi ni opravičil... Jugoslovanski novinarji smo tokrat prismučali lep pokal. Pili pa iz njega nismo Lacrime Christi niti »sfumante«. Sklenili smo, da bomo počakali in ga krstili z rebulo ali silvancem. Sta cenejša! In če povem'še, kateri trenutki so bili na tekmah zame najbolj razburljivi. Prav gotovo tisti, ko je pri tekmovanju v smuku »dopotoval« na cilj zadnji tekmovalec z jugoslovanske startne liste ves obložen s snegom in s precejšnjo zamudo seveda, tako da je bila njegova mlada žena vsa iz sebe, ko ga je zagledala. Planila je k njemu in ga objela z vzklikom iskrenega olajšanja: »Miri, samo da si mi živ došao!« Ko sem prvega dne po prihodu v Gortino sedel na vrhu Col Druscie (vrh, dobrih 200 m višji kakor naš Vitranc) in v poznem popoldanskem soncu opazoval vrbove, na katere so polzele živobarvne kabine, od koder so se spuščale v dolino smučarske proge in po njih drobne pikice, sem se spomnil glasov, ki so se oglasili pri nas, ko smo pričeli govoriti o športno turističnem centru na Velem polju.'‘Vsak, kdor se je vsaj malo spoznal na planine in smučanje, je skušal takrat prispevati svoj delež k argumentom, ki bi govorili proti. Ta je menil, da je lokacija prenizka, drugi, da je preveč odročna, tretji, da bodo vse skupaj že prvo zimo pobrali plazovi, četrti se je ustrašil predora, ki bi ga bilo treba napraviti, če bi hoteli tja gor speljati cesto, kdor pa ni vedel drugega, se je oprijel vetra, nekdo celo povodnji, ki spomladi, ko se sneg prične topiti, baje preplavi dolinico. Gledal sem od poznega popoldanskega sonca ožarjeno dolino, po kateri je hitel električni vlak in se poganjal iz predora v predor, ne da bi se ustrašil snežnih zametov ali gora, ki so mu zastavljale pot; zavrtal se je vanje in se prikazal spet na drugi strani in poslušal sem tiho šelestenje žičnice, ki je vozila iz doline prek neprehodnih škrbin vedno nove in nove turiste. Ce človek takole premišljuje, postanejo Gortina in njene naravne lepote veliko manj zanimive. Onale žičnica z gondolami, ki se v enem samem prosto visečem loku vzpenja na Falorio, je kot umerjena, da bi jo potegnil izpred Tičarjevega doma na Vršiču na Mojstrovko. Verjetno bi kakšnih 100 m jeklene žice še ostalo. Tiste štiri žičnice, ki delajo zgoraj na pobočju Falorie bi povsem verno pristojale travnatim pobočjem, ki se razprostirajo vrh Mojstrovke. Vse ostale žičnice, gondole in sedežnice sem prepustil Velemu polju in Kredarici, le Komni sem nazadnje na prigovarjanje prijatelja še odrinil nekaj sedežnic in vlečnic. In tako mi je v pičlih desetih minutah uspelo neopazno demontirati kompletno omrežje jeklenih vrvi in ga prestaviti na povsem odgovarjajoče terene doma. Prosim le, da tega nikomur ne omenite, lahko bi stvar namreč prišla na uho našim vrlim planincem, športnikom in turističnim strokovnjakom, pa bi v trenutku nastala tako žolčna diskusija o tem, kako je vse zavoženo, kako bi morala stati ta žičnica čisto nekje drugje, kako bo lepega dne naredilo »penk« in se bo vse skupaj sesulo in končno — kako sploh vse skupaj ni izvedljivo! Zato, prosim, prst na usta! MILAN MAVER PISMO IZ STOCKHOLMA Francoska atomska bomba V soboto, 13. februarja, ob sedmih zjutraj Je v Sahari eksplodirala prva francoska atomska bomba. Potresomeri mnogih dežel so zaznamovali potresne sunke, ki jih je sprožila prva jedrska eksplozija po novembru 1958, ko so^ se tri atomske sile sporazumele, da bodo začasno opustile poskuse. Predsednik republike de Gaulle je osebno izdal ukaz o sprožitvi atomskega mehanizma v Regani. Na splošno prevladuje prepričanje, da ima Prva francoska atomska bomba predvsem politični cilj: vključiti Francijo v »atomski klub«. Eksplozija prve francoske atomske bombe je naletela po svetu na zelo neugoden odmev in na. proteste. Svetovna javnost je obsodila Francijo zaradi prekinitve jedrskega miru in pa zato, ker ni spoštovala resolucije ZN in upravičenih protestov sosednih afriških ljudstev, ki jim grozi nevarnost atomskih padavin. Iz protesta je sklenila maroška vlada preklicati diplomatski sporazum s Francijo iz leta 1956. Hkrati je odpoklicala svojega veleposlanika v Parizu. Vlada Gane je sprejela sklep, da bo v znamenje protesta in kot jamstvo za odškodnino blokirala francosko lastnino v svoji deželi. Govor Ferhata Abasa Predsednik začasne alžirske Vlade Fer-hat Abas je izjavil v sredo po tuniškem radiu, da noben vsiljen status ne bi mogel prispevati k sklenitvi miru v Alžiriji, niti zagotoviti bodočnosti tej severnoafriški deželi. To je mogoče doseči le z lojalno uporabo pravice Aižircev do samoodločbe. V razlagi ciljev boja alžirskega naroda je Ferhat Abas dejal, da alžirska vstaja ne pomeni vojne Arabcev proti Evropejcem niti vojne muslimanov proti kristjanom. Se manj je to Vojna alžirskega ljudstva proti francoskemu. Gre za vojno, ki so jo alžirskemu ljudstvu vsilili. Zato je že čas, da dojamejo pravi značaj našega boja, kakor tudi zakonitost tega boja, je dejal Ferhat Abas. Ko je Ferhat Abas omenil evropske pri seljence v Alžiriji, je opozoril na enakost vseh ljudi Alžirije ne glede na rasno ali versko pripadnost ter jih pozval, naj se pridružijo naporom Alžirčev za graditev neodvisne, svobodne Alžirije. V neodvisni LONDON — Ne mine dan, da ne bi v angleško glavo mesto pripotoval zastopnik ene izmed afriških dežel. Na fotografiji vidimo štiri predstavnike iz Kenije ob vhodu v hišo predsednika angleške vlade. Napredek na konferenci o Keniji Po, dobrih štirih tednih pogajanj je zaznamovala lolidonska konferenca o Keniji prvi pomembni napredek, ko so predstavniki vseh pogajajočih se strank razen skrajne kolonialistične sprejeli kompromisne predloge britanskega ministra za kolonije. Po tem predlogu bi v Keniji ustanovili ustavodajni svet z afriško večino, ki pa bi jo izvolili na temelju omejene volilne pravice. Čeprav so si pogodbene stranke pridržale določene rezerve grede tega načrta, so ministru obljubile, da se bodo zavzemale za uresničenje teh predlogov, ki jih bo minister predložil vladi v dokončno odobritev, tako da bodo potem v jeseni razpisali volitve v Keniji. NEW DELHI — Predsednik sovjetske vlade Hruščev je minule dni uradno obiskal Indijo. Obiskal je tudi Burmo. Na fotografiji: predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev sega v roko predsedniku dr. Rajendru Prasadu ob sprejemu. alžirski republiki bo dovolj prostora za vsa je dejal. Nova država ne bo poznala rasnih omejitev in verskega sovraštva, spoštovala bo vse vrednote, vse , legitimne interese. Pomembne spremembe v Venezueli Venezuelski predsednik Betancourt je se znanil javnost z novimi ukrepi, ki jih je. iz vedla vlada za nadaljnjo krepitev notranjega socialnega in gospodarskega sistema ter nacionalne neodvisnosti. Objavil je, da začenja ve Ijati zakon o zemljiški reformi, da tujim družbam ne bodo več dajali koncesij za izkoriščanje petroleja, da bodo ustanovili nacionalno petro lejsko družbo in da bodo aprila sprejeli štiriletni plan za gospodarski razvoj dežele. Sklep, da tujim družbam ne bodo več dajali koncesij, je eden izmed pomembnih vladnih korakov, saj je Venezuela eden največjih proizvajalcev petroleja, to njeno bogastvo pa izkoriščajo v glavnem tuje družbe. Nehru je povabil Cu En Laja Predsednik indijske vlade Nehru je prebral v ponedeljek v parlamentu najnovejše listine, ki so jih poslali kitajski vladi v zvezi z obmejnim sporom, in sicer premierovo pismo predsedniku kitajske vlade Ču En Lajn z dne 5. februarja in noto indijske vlade Kitajski, poslano 12. februarja. Predsednik Nehru predlaga Ču En Lajn, naj pride v drugi polovici marca na razgovore v New Delhi, dodaja pa, da so »gledišča obeh vlad o vprašanjih, ki bi jih bilo treba obravnavati, tako različna in si tako nasprotujejo, da je le malo upanja za koristnost razgovorov«. Vendar pa — je dalje rečeno v pismu — si bo Indija tudi v prihodnje prizadevala, da bi našli možnost za mirno poravnavo spora in omogočili prijateljske odnose. V odgovoru predstavnikom opozicije v parlamentu je Nehru izjavil, da njegovo vabilo, naj pride Ču En Laj na sestanek v Indijo, ne pomeni spremembe v indijski dosedanji politiki. KAIRO — V glavnem mestu ZAR so pred dnevi organizirali velik mladinski festival, ki so se ga udeležile številne množične organizacije mladincev in mladink. Na fotografiji: mladinke s puškami v paradi. »DVE SILI ZA USPEH: ENOTNOST IN IZOBRAZBA« Stockholm, februarja Misel v naslovu je izrekel pionir švedskega izobraževanja Johan Sandler. Čeprav se je ves predal znanosti, se je Sandler že v začetku tega stoletja udejstvoval v švedskem delavskem gibanju. »Za razred, ki živi v gospodarski revščini in negotovosti, je en sam izhod, ena sama pot. Dve sili bosta gradili to pot: enotnost in izobraževanje.« To je bila ena izmed Sandlerjevih tez, s katerimi je postavil temelje bodočemu Združenju za delavsko izobraževanje (ABF), zdaj največjo svobodno in prostovoljno organizacijo za izobraževanje odraslih. - ABF so ustanovile leta 1912 Zveza sindikatov Švedske (LO), Socialnodemokratska stranka (SAP) in Zadružna zveza (KF). Zdaj je v ABF včlanjenih sedemnajst organizacij s skupno 3,5 milijona člani, kar je skoraj polovica vsega ^vedskega prebivalstva. Razen omenjenih organizacij članic ABF je treba omeniti tudi Zvezo socialnodemokratskih žensk, Zvezo socialnodemokratske mladine, Zvezo mladih orlov (delavska organizacija za otroke), Centralno delavsko organizacijo Švedske (sindikalisti), Združenje pljučnih bolnikov, Združenje invalidov, Organizacijo abstinentov in Združenje slepih. Številka 3,5 milijona članov sicer lahko v določenem obsegu ustvari napačno predstavo, ker so mnogi člani ABF hkrati člani več organizacij, včlanjenih v ABF. Splošno in obvezno šolanje so uvedli na Švedskem že leta 1842. Odtlej mora vsak otrok za šest let v šolsko klop, brž ko dopolni sedem let. Na ta način ima Švedska že več kot sto let dobro organizirano šolo, zato v tej deželi že Zahodnonemški list ><-Welt der Ar-beit«, centralno glasilo Zveze sindikatov Zahodne Nemčije (DGB), je objavil 12. februarja članek Hermanna Behr-manna, v katerem pisec graja namen vlade, da bi spremenila sistem zdravstvenega zavarovanja v škodo delavcev. Objavljamo izvlečke iz tega članka »Dne 17. februarja 1960 bodo v Bundestagu prvič brali vladni osnutek o reformi zdravstvenega zavarovanja Predlogi zvezne vlade, zlasti pa predvideni prispevek zavarovancev k stroškom zdravniških obiskov, zdravil in zdravljenja v bolnišnici, so zbudili v podjetjih veliko vznemirjenost. Zveza zahodnonemških sindikatov je pravočasno razložila svoje predloge. Kljub vsem protestom je zvezna vlada predložila Bundestagu zakonski osnutek o reformi zdravstvenega zavarovanja, ki grozi, da bo postal nevaren eksperiment za narodno zdravje. Zavarovanci in člani njihovih družin, torej štiri petine vsega prebivalstva, se bojijo, da jih bo tak zakon spravil v primeru bolezni v ekonomsko neugoden položaj. Protesti proti zasnovani reformi naraščajo, nemir v podjetjih pa postaja čedalje očitnejši. Številni predlogi, naslovljeni na poslance Bundes-taga, nedvoumno izražajo nasprotovanje namenom zvezne vlade. Celo zdravniki so opustili svoje nepristransko politično stališče. Namen zvezne vlade odobravajo, samo delodajalci. Ti vidijo, da se tudi na področju socialne politike počasi, dolgo ne poznajo nepismenosti. Po sodobnih švedskih merilih pa so bile prve šole slabe, pouk pa omejen, tako vsebinsko kakor po obsegu. Učili so se čitati, pisati in računati in komaj še kaj več. Kljub obveznemu šolanju je bilo bogato področje za prostovoljno izobraževanje v delavskem razredu. Najprej so to delo organizirali, kolikor je bilo potrebno za uspešno opravljanje zadev v organizaciji. Delavski razred je moral sam organizirati to dejavnost. Ni mogel več računati s posameznimi' progresivnimi ljudmi iz buržoazne sredine. Zato je povsem naravno, da je ABF že od začetka štela kot najvažnejšo nalogo usposabljanje lastnih kadrov za potrebe in cilje delavskega gibanja oziroma za socializem, demokracijo, za poznavanje organizacije, za knjigovodstvo in sestavljanje drugih dokumentov. Razen tega so proučevali tudi druge predmete, potrebne za praktično dejavnost v skupnosti: komunalne probleme in komunalno dejavnost, zgodovino, funkcije družbe, sprejemanje zakonov, gospodarstvo in proračunsko politiko. Razen teh »za vsakdanje življenje koristnih predmetov« so težili tudi za tem, da bi napravili »kulturne vrednote dostopne vsem državljanom v obliki svobodne, prostovoljne ter od stranke in religije neodvisne izobraževalne dejavnosti«. Približno tak je program še zdaj, dejanska vsebina pa se je v minulih petdesetih letih občutno spremenila. Na Švedskem kakor tudi v drugih deželah so imele delavske organizacije velike težave, kadar je šlo za zagotovitev potrebnega denarja za finansiranje vendar zanesljivo uresničujejo njihove zahteve, da bi se otresli socialnih obveznosti do delavcev. DGB, ki se zaveda svoje odgovornosti za ohranitev zdravja delavcev, je že pred nekaj leti seznanila javnost s svojimi predlogi za reformo. Vladni osnutek je prezrl bistvene zahteve delavcev. Zato je DGB večkrat opozarjala, da je treba z reformo zdravstvenega zavarovanja zagotoviti zakonite pogoje za zdravstveno zavarovanje, ki bo ob-seglo vse. To izhodiščno točko politike skrbi za zdravje so povsem prezrli. Prav nobene osnove ni, da bi v primeru bolezni omejili pravice delavcev do zakonske zaščite. DGB mora odkloniti zahtevo, da bi del delavcev in nameščencev izključili iz skupnosti obveznih zavarovancev samo zato, da bi privatno zdravstveno zavarovanje moglo sklepati kupčije. Dodatni prispevek k stroškom obolelih zavarovancev pri zdravnikih, v lekarnah in med zdravljenjem v bolnišnicah je eksperiment, ki resno ogroža zdravje in ki naj bi ga plačali zavarovanci. Ta predlog priča o pomanjkanju odgovornosti do zavarovancev in njihovih družin. Delodajalci ne dajejo dodatnih prispevkov več kot šest sto milijonov nemških mark. Vladni predlog jim na ta način »podarja« več sto milijonov, ki naj bi jih plačali bolniki. Dodatni prispevek k stroškom ne glede na obliko ni združljiv s socialnim zdravstvenim zavarovanjem, ?ato ga mora DGB odkloniti.« teh dejavnosti. ABF je že od vsega Z® četka gradila svojo notranjo ekonomij na članarini. Zdaj dobiva ta organi2® cija dotacije od države in komun. Pr bližno polovico proračuna pokrijejo državnimi in komunalnimi prispevk*' V številkah je to takole: od skup®" letne vsote, ki znaša 22 milijonov šve® skih kron, dajo država in komune lovico, torej 11 milijonov. Samo P01" drugi milijon pride s članarino. hodki od udeležencev tečajev in štu dijskih krožkov znašajo okoli 9,5 nu®' jona kron. Ta sprememba v finansh®' nju ABF je na svoj način odsev spr®” memb v odnosih v švedski družb® Medtem ko se je združenje poprej b®" rilo za eksistenco, je zdaj priznan de’ moderne družbe, pomemben činitelj 2® izobraževanje, in sicer ne le za delaV'' sko gibanje, temveč za švedsko dem0' kracijo nasploh. Na tisoče Švedov se med letom obražuje in izpopolnjuje v krožkih/® na predavanjih ABF. Po najnovejši® podatkih je bilo leta 1958 nad 30.10° krožkov z 290.465 udeleženci in skup®0 849.760 urami. Predavanjem je pri®0* stvovalo 58.884 slušateljev v 954 se®' cijah s skupno 7710 urami. Za izobr®' zevanje voditeljev študijskih krožko^ in inštruktorjev organizirajo dvotede®' ske tečaje v izmenah s skupno l/ udeleženci. ABF ima tudi lastne knji2' niče po vsej deželi. Kaže pa se težnja* da bi se čedalje več knjižnic združilo z mestnimi knjižnicami. Kiju® temu deluje zdaj 497 knjižnic ABF, i® sicer v glavnem v manjših naselji®* kjer iz raznih razlogov ni bilo mog°' če ustanoviti krajevne 'knjižnice* Knjižni sklad je znašal leta 1958 oko® 458.000 izvodov. Svere-Ame Stahke, popularni vodi' telj ABF, je v intervjuju izrazil op®' mizem za bodočnost gibanja z našle®' njimi besedami: »Na položaj gledam® z jasnejšimi perspektivami kakor kdaj koli doslej.« Stahle ima dovolj razlog® za optimizem. Število članov organi2®' cije nenehno narašča, izbira predme' tov študija se giblje v dobri smeri’ Leta 1948 je bilo 45.000 udeležencev« ki so proučevali družbene vede, l6^ 1958 pa 75.000. Hkrati nazaduje števi' lo slušateljev tako imenovanih »2® vsakdanje življenje koristnih« pred' metov, medtem ko si je predmetn® skupina »umetnost in književnost« pri' dobila večjo popularnost. Torej razv0j’ o katerega vrednosti bi seveda lahk® razpravljali. Lansko jesen sta bila dva tečaja« in sicer »Član se srečuje« in »Idejna smer 60«. Oba sta naletela na velik odziv. Strokovna smer naj bi d°®e®r? večjo strokovno dejavnost na široki fronti. Na drugem tečaju, katerega program so izdelali ob sodelovanju ® Socialno-demokratsko stranko, naj ® se člani bolj zanimali za idejno vse* bino teženj delavskega gibanja P° novi, boljši družbi, katere osnova ® bilo sodelovanje in medsebojna pom®0. Pomembno je, da je dobila medna' rodna odgovornost v programih obe® tečajev pomembno mesto. Švedsko d®" lavsko gibanje in švedsko delavsko i®' obraževanje stopata v novo desetletje z večjim zanimanjem za tisto, kar 1® bilo že spočetka osnova gibanja: 2® ideološke težnje. Te internacionalish®' ne težnje poprej niso bile dovolj m®®' ne. zdaj pa nas močni razlogi utrjuj®" jo v prepričanju, da se bodo ti začeti® praktičnega intemacionalizma v pri' hodnjem desetletju čedalje bolj razvi' jali. To naše prepričanje pa nas naV' daja z optimizmom! Na ta način b^ ABF znatno razširila število predm® tov, ki vsebujejo tako idejne kak® tudi praktične elemente, prav to P®-1« tisto, kar vedno zanima delavski de švedskega ljudstva. Siguard Klosson KAJ PRAVIJO DRUGI ali bodo plačali Večer ni obetal nič posebnega. V vrsti vabil na sprejeme, zborovanja in pogovore med velikim športnim tekmovanjem v Torinu ni zbujalo vabilo športne zveze Italije nobene posebne pozornosti. Sli smo kakor vedno dotlej v želji, da bi bilo čimprej konec. Dolgo smo se vozili po ulicah na robu mesta. Šofer, ki so nam ga poslali, je povedal, da se peljemo v delavski klub, »circolo«, ki je last komunistov. Zlezli smo iz avtomobila. Nič bleska in sijaja velikih poslopij, kjer prirejajo slavnostne sprejeme. Skromen delavski dom in vrt okoli njega, do zadnjega kotička pol ljudi. Ko smo vstopali in se pozdravljali z gostitelji, je nekdo v naglici sporočil po zvočniku: »Pozdravljamo Jugoslovane, ki ta trenutek prihajajo med nas!« Močno, dolgotrajno ploskanje. Gnetli smo se skozi gost špalir članov »cir-cola« in zavzeli določena mesta. Radovedno sem gledal gnečo glav naokoli. Večinoma starejši ljudje. Vedejo se svobodno, neprisiljeno, kramljajo v pričakovanju začetka. To me nenavadno spominja na zborovanje kake naše osnovne organizacije Socialistične zveze. Prišli so še predstavniki drugih dežel. Slavnost se je začela. Govori, darila, zdravice prijateljstvu, formalni del je bil brž pri kraju, z vrta smo šli v'klubsko dvorano. Obkrožila me je večja skupina. Vsak bi mi rad stisnil roko, povedal besedo. Poslušal sem imena: Rismondo, Giovan-ni, Primo, Nicolo .:. Stari delavci, stari komunisti. Kakor sem pričakoval, so me brž zasuli z vprašanji o tem, kar jih je naj- bolj zanimalo, o delavskem upravljanju pri nas. Živo so se zanimali, še na eno vprašanje nisem odgovoril do konca, že je prišlo drugo. »Vzemimo, da pridem v tovarno in imam enake pravice kot direktor,« je splošni vrvež prevpil starček. Njegove besede je pospremil smeh, ljudje'so se suvali s komolci. »Glej ga, pa kar takoj direktor!« »In rečem: ti, Rismondo, boš imel tako in tako plačo, ti, Giuseppe, toliko,« in je kazal na svoje tovariše. Spet medklici na njegov račun. Pa smo se le resno menili tudi o najmanjših podrobnostih. Prijetno je s takimi ljudmi govoriti o nečem, na kar si P°' nosen. »Zakaj vas kar naprej napadajo?*1 sem slišal hripav glas. Njegov ton je bil več kakor vpraša' nje. Morda po tem prisrčnem razgč' voru celo obsodba tistega, kar posluša, pa le malo ve o vsem. To je pokazal tudi nadaljnja razprava. Tem navad' nim ljudem, starim komunistom, ®® očitno tuje grobe besede in obsodbe, fc* jih slišijo od nekod, kadar kdo omeni Jugoslavijo. O tem imajo svoje mne' nje. Tisti glas se ni strinjal z mnenjem onih drugih od nekod, to sem spoznal ob zaključku pogovora po nenavadnem zaupanju. Nekdo me je prosil, naj se mu pod* pišem za spomin. Prav rad sem ustre* gel. Tisti trenutek mi je že druga roka nekaj ponudila v podpis. Nisem priča* koval. Bila je izkaznica člana Koma* nistične partije. Zdrznil sem se. »Kam?« sem vprašal. Pokazal je na hrbtno stran knjižice, V rokah sem imel drobno reč, ki jo ie nedvomno ,varoval dolgo vrsto let. K° sem jo gledal, je druga roka vzela *2 žepa še eno, spet druga, še več jih j® bilo pripravljenih. Morda se mi je roka malce tresla, ko sem prvič podpisal. Potem pa je bij že v nekaj knjižicah podpis v cirilici, Tako so v znamenje prijateljstva in za* upanja želeli njihovi lastniki. T. Qs INTEGRACIJA VZHODNOEVROPSKIH DEŽEL DOIITETI p dežcltih Vzhodne Evrope in v ZSSR si čedalje bolj L^evajo za združevanje gospodarstva z ustreznimi jPecifičnimi oblikami, ki so značilne za državno in , ^zueno ureditev ter za sedanjo razvojno stopnjo teh ,ezei. To združevanje gospodarstva vzhodnoevropski! e,zel zbuja čedalje večjo pozornost po svetu in še ]po govor SO sklenili tudi o delitvi razširitvi mednarodnih gospodarskih proizvodnje kamionov in potni- »tikov, da se čedalje bolj izgublja stari ških avtomobilov, traktorjev, ?,naCaj °blča]na trgovinske izmenjave. , , . . , ’ , ' , Prav tako se kaže potreba po prema- kombajnov in druge kmetijske gcvvanju ekonomske zaostalosti, pode-- - - opreme, železniških prometnih dovane iz prejšnjih obdobij. Pod dru- ;va vzhodnoevropskih sredstev, težke električne opreme, gimi pa razumejo potrebo po decen- zadnje čase pa tudi orodnih stro- tralizacijl proizvodnje zaradi drugih, jev, nekaterih kemičnih proizvo- na Primfr voiaS^. strateških in dru- ^ ni V, -f »rž 1 r 1111H trcomi Pecifičnimi oblikami, ki so dež ' eno ure^^ev ^er za sec^‘ dež sebej pri na^ j^gj, je (u(Ji razumljivo, saj Jugoslavija na štiri dežele iz tega okvira. opozorili na nujnost koordinacije na- problemov. Uveljavljanje admini-^aruževanip 2Dqnodar«;tev ozi- To <;o do^^^li sklpnitviio vpc'- cionalnih gospodarskili planov za ob- straUvno planskih metod, ki baie te-torna intpovo t !iP° i vr . 1° SO dosegu S SKlemtVijO vec dob 1956_1960 ln sprejeU resolucijo meljijo na ».znanstvenem ugotavljanju EVr u|tegracija dežel Vznodne stranskih sporazumov o razdelitvi 0 potrebnosti koordinacije dolgoroč- objektivnih zakonitosti«, povzroča do-1940 ^ ZSSR se je začela leta proizvodnje med posamezne de- n-ih perspektivnih planov KO so ustanovili Svpt za _______« narodnega gospodarstva d dov itd. Na VIII. zasedanju leta 1957 so gih razlogov. Kljub vsemu temu, kljub sodelovanju, ki o njem pravijo, da je vzorno, pa niso uredili še mno- ločene težave. V tej zvezi ni zadovo- so ustanovili Svet za žele. Te pogodbe so uveljavili s ^p^eč^čno^ravijo!^ ti Vendar pa niso ustrezno rešili posa-gospo- meznih problemov, ki so življenj- • ustdnovin ^vei zu jeje# ^e pogodbe so uve času .•lno ekonomsko pomoč. V koordinacijo nacionalnih ^ i.vjjcij- -— Včin nJeSove ustanovitve so bile darskih programov Koordinacija skega pomena za razvoj medsebojnih banja v St°Pnjahe _ deže!e ,na različn.ih je obsegala spočetka le nekatere ekonomskih stikov. Tako na primer c,ro< njim^ '-oslovaška, pa OStale b- 1 ^ t Ji CMjOAJt AAV^VV. i-**. Alb > kakršna je bila na primer izvodne skupine in na panoge v dili sistem olajšav 'klah 1''3' Skora'i v vsek de- rploti. Vendar so koordinaciio kot preveč statično In pravijo, da bi jo bilo treba dopolniti z ocenami gi-perspektivi. Svet za ekonomsko sodelova- r__________ j___ HI t____________ ______ _______ ________o_ ________ nje vsklaja ralvoj proizvodnje po so bile nekatere že gospodarskih panog, in sicer skega ^sistema ^plačevanja),^ čeprav so nacionalnih planskih organih in , v.„ ju(j. po sveta za eko- nomsko in znanstveno-tehnično medsebojnem sodelovanje. V panogah ima komisije in posebno ekonomsko ko- gospodarskega razvoja, proizvodne skupine iz m rešen problem medsebojnega pla-posamez- čevanja (nimajo nobenega večstran- -------- --------- iii.il š-,wo vz\_tcil. oiviii k/ciiiv-'^. in ---— -------- *---- CGškosTol^ZVite’ k.°Vna zlasti težko. industrijo. Postopno da 3e to treba tudi zelo za- se je razširila tudi na nove pro- zasedanju razijo kil® Prav tnko velike uveljavljali s »tehniko«, ki se ob- so šele na XII. določenem obsegu ure-_ _ jlajšav v koordinacijo blagovnem prometu. stopnji gospodarskega futno približuje planskemu ad-a- Glede tega ni izstopala ministrativnemu razdeljevanju okvira niti CSR. te ®den izmed ciljev ustanovitve sveta je bil, zagotoviti po- goje in usmeritve sedanjih objektov v določene vrste proizvodov. Kaže se želja, da bi se sedanja misijo, ki naj bi poskrbela, da bi politika integracije v okviru vzhodno- . j J. ,_______• • • evropskih dežel razširila na ves so- P1*1 delu komisij prevladalo sirs cialistični tabor in da bi našli ustrez- ekonomsko gledišče nad čisto in ►»•preskrbovalnim«. 2a bolj vsestranski ekonom- sUfn, razvoj in za razvoj sociali- proizvodnje prek določanja novih no teoretično razlago v obliM medna- tehničnim rodne socialistične delitve dela. Ugotavljajo pa določena nasprotja v stališčih med posameznimi deželami. Tako se je. na primer CSR borila proti tako imenovanemu paralelizmu v razr Za to politiko je bilo pomemb- Po. e družbe na bazi ideološkega ™ ‘ ''jnir.V".;.. 1 ■ • .. m enuiiomsK.o auueiovdnje junija 1;^ vec treba, da bi vsaka socialistična ^ala dnja’ kl ^a ]e v SlavnLrn 1957. Takrat so poudarili, da je S5 m&°yjetska zveza. Prav tako treba posvečati posebno teh da za uresničenje nost zaostajanju v izkoriščanju *av CUjev nuina trdnejša pove-j.,.,3 gospodarstev - n°va ločitev Predlogi za delitev proizvodnje so posvetovalnega značaja, zdaj pa poudarjajo, da se je utrdila disciplina glede, spoštovanja teh priporočil. Svet je zdaj dobil tudi „ , J , statut, ki naj bi omogočil vklju- dežela nujno razvijala vse panoge .. . v, ,. . vxlanl-pn„ Pri pozor- težke Industrije. Po drugi strani je cltev aezel, m niso včlanjene. 1 ri bila - kakor so ugotovili - splošna tem verjetno mislijo zlasti na ne-težnja kopiranja gospodarske struk- ueg- -------- MiicLijsice piuizvuunje. rs.ijuu lc- 'očite ^osP°darskega sistema. Ta mu pa razvoja težke industrije in v na eni in medsebojno kmetijske proizvodnje niso povsem uredili. O tem so se poga- surovin in goriva. Sklenili SO po- ture Sovjetske zveze s težiščem na —J1-- — -------------razvoju težke industrije. Romuni na primer so poudarjali, da mora biti iz- teh dežel in godbe za razvoj metalurške in od kapitalistič- kmetijske proizvodnje. Kljub te- J^Uževanje na drugi strani sta Oihorr„x,,. Je Ucl ULUB1 vsem uredili, u tem so se poga- PoiavoCdi’ cla se. mal° kasneie jali v minulih treh letih. Na XII. Soke razvojne stoprij lova .a ^uck Itsta znana Stali- zasedanju tega sveta. tr„." teorija o »dveh svetovnil lisr' ’ u kapitalističnem in socialnem svetovnem trgu. Dejavnost Sveta za medseboj- hodlščna točka za sodelovanje zagotovitev polnega razvoja vsake dežele In da drugega stališča ni mogoče , „ . , . , , _ , sprejeti, v Csr se je kazala težnja sodelovanje z drugimi deželami. katere dežele tabora, dalje na nekatere ekonomsko nerazvite dežele, ki so se širše povezale s posameznimi deželami tabora, kakor tudi za zagotovitev osnove za __________ _____ _ _____ ki je bilo dveh svetovnih ianj decembra v Sofiji, so se sporazumeli o razdelitvi in razvoju kl Izhaja e. Iz vl- Težnja širše gospodarske povezave med posameznimi nacionalnimi gospodarstvi je tedaj odvisna tako od proizvodnje posameznih blagov- nelkono^kih^mTelfev. pS^prvM nih skupin. Znano je, da so do-o razumemo predvsem razvijanje so- ZAKAJ PODPIRAJO TRHLO KOLIBO 1? ekonomsko nomoč se deli v sporazum o razvoju meta- dobne Industrijske tehnologije, kl “umsko pomoč se ueu v ° vodi k množični proizvodnji ln spe- oh,Vriem v dve fazi. Prva zajema lurske proizvodnje, zlasti jekla in dauzaciji, i2 eesar izhaja tudi potreba uQobje od 1949 do 1955. druga nekaterih kmetijskih panog. Do- po razvoju kooperacije in po taki je c*!?8 P° tem letu. V prvi fazi Seh i težišče na razvijanju med-trg •e trgovine in na opuščanju ton?V*nskih zvez z ostalim sve-žav1’ zJasti s kapitalističnimi dr-u arn'- V drugi fazi pa so se r;iz -ik Predvsem v vsklajevanje s , v°ia proizvodnje, kar izvajajo tj. ^rdinacijo nacionalnih gospodih planov. gla^ Pbd fazi - že leta 1953 - so v MtVe "fbidosegll osnovne cilje razši-Ufhenjave med vzhodnoevrop-Zavz * deSelami ln ZSSR. Tisto leto je V nav ala medsebojrta trgovina 70 ln skut> ter!l1 deželah še več odstotkov °dswga izvoza, komaj 30 in še manj Zun-^ev pa je prišlo na trgovino z *°žai m svetom- beta 1948 je bil po-1955 t sk°raj povsem nasproten. Leta lev i? se sPež bolj trudili za razširi-hSr trSovine s kapitalističnimi In z '958 ZVltlml deželami. V letih 1957 in ra,,, — vse pa kaže, da se bo to iz-n v podatkih o letu 1959 in še TRUJILLOVA REPUBLIKA Vil0 vSl v. Prihodnjih letih - se je trgo-Bvetn ože' Vzhodne Evrope z ostalim orn Ponovno razvijala. konv°, deenah Evropske ekonomske blat!, le ZN (avgust 1958) je znašala Vzh„l,Vna menjava v letu 1957 med kit^dnoevropsklml deželami, ZSSR in tftbr,^0' torej znotraj socialističnega biMt °koll 8,5 milijarde dolarjev, evro,??1. Itd 3e dosegla z zahodno-lijar?slcimi deželami le okoli 1.8 mi-blaaa ‘ V skupni svetovni menjavi neka, zna®a skupni izvoz iz tabora tn0 1 Pad 10 Ce pa upoštevamo sa-tabor eg izvoza in ostali svet izven hi na' ta odstotek znatno nižji ra,-,,.Presega številke tri. Tako slabo lami trgovinski odnosi med deže-svetn SOcia''stičnega tabora in ostalim dejak1! kažejo, da so bile te dežele bila1* ° izolirane. Ta osamitev je bloka Posledica politike zahodnega VMIv 111 80 1° izvajali zlasti pod Ekab?!11 ZDA, delno pa tudi ekonom-taboiP^iiiikO' ki jo je začrtal vzhodni Zada, leta 1955. Potem so si začeli pri-kov L®11 za razširitev ekonomskih sti-mj Pted taborom in drugimi dežela-Zagn* a i® ^1o vzporedno z napori za PoliHa tev ugodnejšega splošnega Ačan, nega vzdušja, ki pelje k popu- anitt napetosti! Žir nda^ teži^e na razvijanju ^*bke6a kreditiranja s strani sinh 'n vzhodnoevropskih dežel po razvitim deželam po svetu, av tako pa na sodelovanju na anstveno-tehničnem področju s -.Vitalističnimi deželami. Seda-kg Politika je tembolj pozitivna, t b zajemajo gospodarski plani sna do*el razširitev ekonomskega oaelovanja z ostalim svetom in Zadnji val množičnih aretacij v Dominikanski republiki je pomenil novo krčevito prizadevanje enega najbolj črnih režimov v Latinski Ameriki, da bi si ohranil desetletja grajeni despotski položaj. Čeprav so si dominikanski diktatorji prizadevali, da bi prikrili obseg aretacij — poročali so le o majhnem številu aretiranih zarotnikov — so v svet prodrle novice, da so spravili kakih 2000 ljudi v koncentracijska taborišča v bližini glavnega mesta. Priče trdijo, da se mnogi teh ljudi niso mogli držati na nogah, tako so bili pretepeni in mučeni. Pod ključem so se znašli tudi člani mnogih znanih in zaupnih »režimskih« družin, več zdravnikov, inženirjev, advokatov in drugih. Če vemo, kakšen sistem ima oblast na tej otoški republiki, se upravičeno vprašamo. v kolikšnem obsegu je ogrožen vladajoči režim in kakšen strah ga muči. ker s> prizadevajo, da bi gospo- , ,rsk° sodelovanje postalo v Jr«ncm obsegu stabilno. Prav to je ta politika zanimiva tudi nerazvite kapitalistične dežele. Kakor je znano, je potekal j! 0ces integracije gospodarstev ®z.el socialističnega tabora v prvi azi v glavnem po »sferi pro-eta«, in sicer s sklepanjem dvo-s ranskih dolgoročnih pogodb, ki n° urejale probleme preskrbova-ia z osnovnimi surovinami in s j. Stalno opremo, manj pa s po-s usnimi dobrinami. Pokazalo pa ® Je, da integracija po sferi prometa ne zagotavlja dovolj možno-1 za skladen gospodarski razvoj taboru in da je treba upošte-ati tudi skladnost razvoja v pro-•zyodnji. Zato je po letu 1955 za ntegracijo značilna »višja oblika P anskega zagotavljanja propor-med socialističnimi deže- Režim v Dominikanski republiki spominja v mnogočem na srednjeveški fevdalni sistem absolutne oblasti. Je anahronizem našega časa, zasmeh sodobnega sveta. To je najbolj zaostali in naj-mračnejši izmed treh preostalih diktatorskih režimov v Južni Ameriki. To je šne le oblast enega samega diktatorja, marveč absolutna politična in ekonomska oblast družine Trujillo. Pred tremi desetletji — leta 1930 — je prišel v Dominikanski republiki na oblast Rafael Leoni-das Trujillo Molina, sin živinskega trgovca. Oče tega oblastnika je bil znan samo po tem, da je moral zaradi tatvine hoditi v okovih po glavni ulici San Dominga. Sin je kasneje rehabilitiral očeta s tem, da mu je pripravil pompozen pogreb. Rafael se je sčasoma dokopal do najvišjih vojaški činov, leta 1952 pa se je proglasil za genera-lisima. Njegov brat Hector je postal predsednik republike. Da bi ne bilo sence na bratovski slogi, so vnesli v ustavo določilo, po katerem sta oba brata kot šefa države enakopravna. Ostali družinski člani imajo poglavitne položaje v republiki. Drugi Rafaelov brat na primer je bil vojni minister, zdaj pa je poslanec, medtem ko tretji brat kontrolira televizijo. Eden izmed sinov je načelnik generalnega štaba, drugi je pri letalstvu, najmlajši, ki mu je šele štirinajst let, pa že ima čin polkovnika! Dominikanska republika je na vzhodnem delu otoka Hispaniole v Karibskem morju. Zahodni del zavzema republika Haiti. Na površini 49.500 kvadratnih kilometrov živi 2,8 milijona prebivalcev, večinoma potomcev španskih priseljencev, sužnjev in gusarjev. Večina prebivalstva se peča s kmetijstvom, medtem ko je industrija slabše razvita. Ekonomska bremena, ki jih prenaša prebivalstvo zaradi nenehne bogatitve vladajoče družine, so se povečala v letu 1959 zaradi izdajanja čedalje večjih vsot za oborožitev. Strah, zlasti po zmagi revolucije na Kubi, je prisilil oblastnike, da kupujejo v Evropi velike množine orožja. Trujillo, ki je kupoval francoske tanke in reaktivna letala tipa »Mystere« in angleške reaktivce, je moral izdati znatno večja sredstva, kot jih je predvideval proračun. Medtem ko je bilo v proračunu od skupnih 150 milijonov dolarjev predvidenih za oborožitev 25 milijonov, so izdali v ta namen dejansko 88 milijonov dolarjev, torej nad polovico skupnega proračuna. Septembra so ustanovili nacionalni obrambni sklad, v katerega so se stekala prostovoljna sredstva za obrambo dežele. Do konca leta so zbrali nad milijon dolarjev, jasno pa je, da ta sredstva še zdaleč niso mogla pokriti povečanih izdatkov. Čeprav je režim odločno zanikal, da so sredstva pokrili s kreditom iz tujine, je v javnost prodrla novica, da so dale kanadske banke kredit v znesku 40 milijonov dolarjev. Prvič v vrsti let je prišlo do resnega primanjkljaja v plačilni bilanci — nad 50 milijonov dolarjev. Mit o »finančnem emancipa-torju naroda«, kakor se je Rafael Trujillo rad imenoval po izplačilu zadnjih dolgov tujini leta 1947, je izginil v pozabo. Januarski dogodki so spet obrnili pozornost na Dominikansko republiko. Množične aretacije je režim pojasnil z odkritjem največje »zarote« proti državi. Baje je bilo predvideno, da bi napra- Če bo to osnova za širše sodelovanje na ekonomskem in na drugih področjih, bo to vsekakor prispevalo ne le k splošnemu napredku po svetu, temveč še po-se.be j zagotovilo hitrejši razvoj dežel, ki težijo za graditvijo socialistične družbe. Franjo Itaknič vili 21. januarja atentat na gene-ralisimusa, dan pred atentatom pa so zaroto odkrili in zarotnike pozaprli. Uradno so sporočili, da so zaprli samo 123 ljudi. Na največje kazni — 30 let ječe — pa je bilo v začetku februarja obsojenih na tajnih razpravah 120 ljudi. Razen dejanskega strahu pred zaroto je imela ta Trujillova poteza še drug namen. Spričo napetih odnosov med ZDA in Kubo je bilo treba pokazati ZDA, kakšna nevarnost grozi prijateljskemu režimu v Dominikanski republiki. Prav tako so znani veliki poslovni interesi ameriških družb v Dominikami, družb, ki se bojijo, da bi se moglo s padcem Trujillo-vega režima zgoditi tudi v Dominikanski republiki nekaj podobnega, kot se je na Kubi. Spričo tega je težko sprejeti trditve ameriških vojaških šefov, da nedavno izkrcavanje ameriških mornariških enot v dominikanski republiki le po naključju sovpada z resnim položajem v tej deželi. Po teh trditvah dajejo vsako leto po rednih zimskih manevrih v Karibskem morju pripadnikom mornarice nekaj dni dopusta, ki ga lahko izkoristijo v deželi, kjer so tisti trenutek. Tako je to pot dobila skupina 3500 mornarjev in oficirjev dovoljenja, da se izkrcajo v Dominikanski republiki. Na Kubi je to izkrcavanje povzročilo nemir, ker razlagajo to dejanje kot podporo režimu, katerega protikubanske akcije so znane, podpora pa je prišla prav v trenutku, ko ta režim doživlja resno krizo. Po množičnih aretacijah je prišlo do resnega nezadovoljstva v deželi in v tujini. Šest dominikanskih begunskih organizacij v ZDA se je združilo in organiziralo skupno protestno akcijo. Večja skupina demonstrantov je v Nevv Yorku blokirala dominikanski konzulat, potem pa se je napotila pred poslopje ZN in protestirala proti nečloveškemu ravnanju Trujillovega režima. Na zahtevo Venezuele so sklicali zasedanje Sveta organizacije ameriških držav, na katerem proučujejo položaj v Dominikanski republiki. Vendar je dvomljivo, da bo svet mogel storiti kaj več, kakor obsoditi najnovejši postopek Trujillovega režima. Vendar so zlasti v Venezueli prepričani, da bi razprave v tem svetu in množični protesti v mnogih deželah lahko pospešili padec Trujillovega režima. T. Olič Z RAZNIH POLDNEVNIKOV Kongo pred neodvisnosti o savubuja, voditelja Ahako, organizacije Spodnjega Konga, katero oporišče jc v Lčopoldviiiu, in levega krila Nacionalnega gibanja Konga, katerega voditelja Patricija Lumumbo so na zahtevo nekaterih udeležencev konference pripeljali za »okroglo mizo« naravnost iz zapora. Ko je začela konferenca razpravljati o tem, kako bi prehodili kratko pot do neodvisnosti in kako urediti odnose med Belgijo in Kongom, je prišlo do resnih nesoglasij. Za sedaj so v ospredju volitve pred razglasitvijo neodvisnosti. Po mnenju predstavnikov Konga bi bilo tre-a zagotoviti demokratično kontrolo. Zato nekateri predlagajo, da bi poklicali predstavnike OZN, katerih navzočnost bi jamčila, da bi bile volitve izvedene demokratično. Na belgijski strani pa menijo, da tak ukrep ni potreben in da je treba sprejeti koledar poglavitnih etap. Po tem koledarju bi trajala predvolilna kampanja od 15. aprila do 15. maju, pokrajinske volitve in volitve v predstavniški dom bi bile od 16. maja do 6. junija, volitve v senat pa 15. junija. Prva vlada neodvisnega Konga bi bila sestavljena 20. junija, parlament, ki bi proglasil neodvisnost, pa bi se sestal 50. junija. Temu belgijskemu načrtu je najostreje nasprotoval Kasavubu, ki že nekaj dni bojkotira delo konference. Na tiskovni konfe- Ceprav bruseljska konferenca »za okroglo mizo« o Kongu še ni končana, so že izrekli odločilno besedo. Zadnjega juniju bodo zaplapolale zastave neodvisnosti dežele, ki se je doslej imenovala Belgijski Kongo (za razliko od mnogo manjšega Francoskega Konga), enega največjih in najbogatejših afriških teritorijev. Ta skiep; ki je zbudil med 44 predstavniki Konga vsestransko zadovoljstvo, je prišel hitreje, kot so mnogi pričakovali. Še tik pred bruseljsko konferenco, ki se je začela 20. januarja, so bila namreč tako v Belgiji kakor izven njenih meja razna ugibanja o prihodnosti Konga. Nekateri so celo menili, da bodo razgovori o zagotovitvi neodvisnosti šele odprli daljše obdobje pogajanj in celo izsiljevanja. 2e prvi dan konference pa je potrdil, da so bile takšne napovedi zgrešene. Predsednik belgijske vlade Aiskens je izjavil takoj v začetku, da bo Kongo neodvisen. Nekaj dni kasneje so sporočili tudi dan proglasitve neodvisnosti. S tem se jc belgijska stran vsekakor izrekla za realizem in pokazala, da trezno presoja sedanji položaj in medsebojne odnose. Ce bi ne bilo potrebnega realizmu, bi mogla dobiti drama, ki sc je začela prve dni lanskega januarja v Leopoldvillu in se nadaljevala v minulih mesecih, nezaželen, krvav epilog, kar bi vsekakor ne bilo v interesu niti ljudstva Konga niti Belgije. Odgovorni ljudie v Belgiji so skrbneje spremljali barometer razpoloženja v koloniji in spoznali, da je treba spremeniti prvotne načrte o dajanju neodvisnosti po stopnjah, na obroke, ker bi v nasprotnem primeru zapravili vse možnosti za bodoče prijateljske odnose med bivšo metropolo in neodvisnim Kongom. Ni še dolgo tega — bilo jo lani oktobra — je belgijski minister za kolonije govoril o eta-ah na poti k neodvisnosti. Malo asneje — decembra — so bilo v skladu z načrtom volitve krajevnih organov oblasti. Toda zaradi bojkota nekaterih močnih političnih organizacij Kongu in zaradi poraza Stranke progresa, (katere voditelji so blizu kolonialni upravi in se zavzemajo za »zmerne« zahteve), pa je bilo že tedaj jasno, da so se volitve spre-menile v zadnje merjenje sil. Velika večina prebivalcev Konga je gledala na volitve izključno s teh pozicij in jih odklonila kot prvi člen v dolgi verigi na poti k neodvisnosti. Tisti Belgijci zlasti naseljenci v Kongu, ki so sc trmasto branili pogledati resnici v oči, so se po volitvah zanašali na drug na nesoglasja med najmočnejšimi političnimi organizacijami Konga in tudi znotraj teh organizacij. Njihovi računi so bili zasnovani na neoporečnem _ dejstvu ■— na obstoju več močnih političnih organizacij, ki so vse samo regionalnega značaja. Pri tem pa so prezrli prav tako neizpodbitno zeljo večine po čimprejšnji neodvisnosti. Ta želja je prevladala nad omahljvim stališčem plemenskih vodij in »zmernih«, in sicer iz preprostega razloga: domače prebivalstvo se je zgrnilo okoli tistih, ki so zahtevali, da bodo sami odločali o svoji usodi. Ko / le belgijski kralj konec decembra uradno obiskal Kongo, ga je deset tisoče domačinov sprejelo z gesloma • »Hočemo neodvisnost« in »Takojšnjo svobodo Kongu«. Brez nepotrebnih ostritev in sovražnosti, vendar dovolj odločno so s tem povedali vse. Za bruseljsko mizo pogajanj so zdaj predstavniki treh grupacij Konga. Res je, glede števila delegatov ni najbolj posrečeno sorazmerje, ker imajo prednost tisti iz vrst »zinernth«, vendar je imelo že takoj od začetka glavno besedo združenje nekaj najbolj reprezentativnih organizacij pod vodstvom Josepha Ka- l E: renči v Ličgcu je Kasavubu razložil svoj načrt, ki zahteva takojšnjo sestavo začasne vlade, sedanje bruseljsko zborovanje pa nuj bi se spremenilo v ustavodajno konferenco. Po njegovem načrtu bi imela začasna vlada tri naloge: izdelati federalno ustavo, ki bi jo ljudstvo Konga z refe-rendumom sprejelo ali pa odklonilo, izvesti nepristranske volitve in začeti z beligjskimi predstavniki pogajanja o prihodnjih odnosih med obema deželama. Po vsem sodeč niso tega Kasa-vubujevega stališča sprejele druge, v združenju zastopane politične organizacije, zato je Kasavubu izstopil. Po poročilih iz Bruslja so na njegovo mesto izvolili predsednika socialistično usmerjene Narodne stranke Ngu-vuluja. Tudi v organizaciji Abake so bila mnenja različna, v ospredje pa sta prišla dva tokova. Večina abakovskih delegatov na konferenci se je odvrnila od svojega šefa in odklonila njegove zahteve. Kasavubujevo stališče je napadel v Leopoldvillu tudi list »Kongo«, ki ga ureja Kanze, sin podpredsednika Abako. Po poročilih iz Konga pa so pristaši Abako s kamenjem obmetavali hišo Daniela Kanze, po čemer sodijo, da Kasavubu uživa podporo abakovskih množic. Hkrati prihajajo tudi poročila o spopadih med nekaterimi rodovi v Kongu in o neredih v nekaj mestih. Prve informacije pa ne pojasnjujejo pravih razlogov in ozadja sedanjih nemirov. Očitno je, da bi razcepljenost med predstavniki političnih orga-nizali Jtontrain spopadi v deželi lahko otežkocih uspesno delo bruseljske konference. To bi lahko v Belgiji in v Kongu ohrabrilo tiste sile, ki so stavile prav na to karto v prizadevanju, da bi odložile proglasitev neodvisonsti. Čeprav kaže, da o proglasitvi neodvisnosti sploh ne bo več razprav, pa bi prav gotovo lahko nastopili nezaželeni zapletljnji, če bi bodoči dogodki pokazali resno vrzeli v »fronti Konga«. To pa ni vse. Sedanja in prejšnja nesoglasja in tokovi znotraj skoraj desetih političnih organizacij in gibanj Konga (ta številnost je edinstvena v afriških deželah) vsiljujejo zaključek, da bo treba še precej truda in dobre volje, preden bo dobila bodoča stavba neodivsnega Konga trdne temelje. To pa je nedvomno skupni interes vseh domačih prebivalcev Konga. B. R. Zmaga »čiste« liniie Šestega februarja so bile v Burmi parlamentarne volitve. Slo je predvsem za to, katera izmed dveh frakcij bivše vladajoče Antifašistične lige narodne osvoboditve Burme bo nasledila vojaško vlado generala Ne Vina. Volivci naj bi se odločili ali za tako imenovano »čisto« krilo s prvim premierom U Nujem ali za »trdno« z bivšim predsednikom ln podpredsednikom vlade U Ba Svejem in z bivšim podpredsednikom vlade U Čo Nje-nom. Za glasove so se potegovale še nekatere druge stranke, med njimi Nacionalna združena fronta, ki se zavzema za stališča in linijo Komunistične partije, ki je od leta 1948 v ilegali zaradi oboroženega odpora proti vladi antifašistične lige z U Nujem na čelu. Antifašistična liga narodne osvoboditve Burme se Je razvila med drugo svetovno vojno kot enotno gibanje patriotov in naprednih sil Burme v boju proti japonski okupaciji. Po vojni Je bila na čelu ljudskega gibanja proti angleškemu kolonialinemu gospostvu In za ustanovitev neodvisne Burme. Njen boj Je kro*-nal uspeh ob ustanovitvi Burme v začetku leta 1948. Enotna antifašistična liga Je posta’a vodilna politična sila v novi neodvisni Burmi. Vsa povojna leta je imela v parlamentu večino, njeni predstavniki so bili na čelu vlade. Njen program je predvideval graditev socialistične družbe v Burmi, v zunanji politiki pa aktivno koesistcnco in boj za uveljavljanje načel bandunške konference. Vlada Antifašistične lige se Je borila z vrsto težav in problemov: kako ČimpreJ rešiti deželo iz ekonomske in kulturne zaostalosti, kako likvidirati upor komunistične partije In nekaterih nacionalnih skupin, kakšno pot ubrati pri graditvi socialistične družbe ter kakšno stališče zavzeti do budizma kot vero večine burmanskega prebivalstva. O teh vprašanjih so se izoblikovala v Antifašistični ligi različna stališča. U Nu ln tisti voditelji, ki so ga podpirali, so menili, da so za likvidacijo upora, najboljša politična pogajanja z uporniki in ponovna legalizacija Komunistične partije po miroljubni likvidaciji upora. Glede ekonomskega razvoja je bila U Nujeva skupina proti prevelikemu poseganju države v gospodarstvo. Menila je, da je treba privatnemu kapitalu dovoliti široko področje za dejavnost. U Nu je sam prepričan budist, zato se je zavzemal tudi za razglasitev budizma za državno vero. U Ba Sve in U Ce Njen, voditelja socialistične stranke, kl je bila sestavni del Antifašistične lige, sta zagovarjala glede teh vprašanj nasprotna stališča. Zavzemala sta se za odločne vojaške ukrepe za likvidacijo upora, za večjo udeležbo in poseganje države v gospodarstvo, hkrati pa se nista strinjala z razglasitvijo budizma za državno religijo. Zaradi teh političnih nesoglasij je prišlo v začetku leta 1958 v ligi do razkola. Po sporazumu predsednika vlade U Nuja in vrhovnega komandanta Ne Vina je bila ustanovljena vojaška vlada s predsednikom Ne Vinom. Vlada naj bi uredila po>ložaj v deželi in ustvarila pogoje za svobodne volitve. Bilo je nekaj teženj, da bi vojaško vla-dip spremenili iz začasne v stalno, Ne Vin pa se ni strinjal s temi težnjami in je razpisal volitve, ki so bile 6. februarja. Kakor kažejo rezultati, je prepričljivo zmagala U Nujeva »čista« liga. Doslej so znani rezultati iz 164 volilnih okrajev od skupno 250. U Nujeva skupina je dobila 134 poslancev, kar pomeni, da si je v novem parlamentu že zagotovila večino. U Ba Svejeva skupina je dobila doslej dvajset mandatov, kar je mnogo manj, kot so pričakovali. Nacionalna združena fronta, kl Je imela prej fc>koll 40 poslancev, bo imela v novem parlamentu le kakih 10 predstavnikov. D. Trebješanin VARUJTE SE SRN Pri mariborski založbi »-Nova obzorja-« je v prevodu Herberta Griina izšla druga knjiga v Ameriki živeče nemške pisateljice Vicki Baum »Varujte se srn«. Če je prvi prevod »Hotel v Berlinu« zanimiv vsaj po tematiki (nacistična Nemčija — soldateska), za drugega niti tega ni mogoče reči. Dogaja se v San Frančišku in tudi na habsburškem Dunaju. V stilu ganljivih ljubezenskih romanov za močne živce nam pisateljica že takoj v začetku opiše glavne značaje, zatem pa na 300 straneh retrospektivnega pisanja zvemo, da so bili vsi res taki. Neverjetna doslednost. Samo vprašujemo se, komu je potrebna? V svetu pa je toliko znanih, pomembnih pisateljev, ki jih poznamo prav tako komaj po dveh, treh prevodih. M ŠEST NAJBOLJ BRANIH SLOVENSKIH KNJIG Posegli smo po zadnji knjigi na naši polici najbolj branih knjig. Po podatkih iz knjižnic smo izbrali šest knjig, ki so našle največji odmev med bralci širom po Sloveniji. V kratkih sestavkih smo zbrali nekatere značilne podrobnosti o in okoli nastanka teh knjig, istočasno pa na kratko prikazali življenje in delo njihovih ustvarjalcev. Pri tem smo upoštevali tudi knjige, ki so predpisane za šolsko čtivo dijakov in učencev. Tudi se nismo omejili samo na eno leto, temveč smo izbrali knjige, ki so na prvih mestih že daljšo časovno dobo. Lahko bi še nadaljevali, saj je še dovolj kvalitetnih del slovenskih književnikov, ki morda niso nič manj priljubljena, vendar pa smo se morali omejiti na določeno število. V prihodnji številki pa bomo pričeli s serijo podobnih sestavkov o najznačilnejših umetninah največjih slovenskih slikarjev. Pravli ica o resnici i i i Zdi se mi, da je literature d la Vicki Baum v naših knjižnicah za prvo silo dovolj, manjka pa nam sodobnejših del, ki nam odkrivajo psiho današnjega človeka in pomagajo zbližanju med narodi. Komu pa koristi solzavo (in niti to ne dosledno) pisanje o nesrečnih ženah, ki so premalo izrazite in zanimive, da bi lahko vzbudile sočutje. Tridesetletno spletkarjenje, posredno morilstvo glavne junakinje se na koncu sprevrže v rahel kes, ki pa tudi ni iskren. In da bi to zvedeli, moramo prebrati 375 strani dolg roman. Škoda časa! —t CHOPINOV VEČER Pojutrišnjem, 22. februarja, se bo izteklo natanko 150 let, odkar se je rodil Frederick Chopin. Z njegovim imenom vežemo dandanes že vrsto pojmov in oznak (poet klavirja, največji poljski skladatelj, pesnik slovanske duše itd.), ki naj nam ponazorijo pomen njegovega dela za tedanji in današnji čas. Karkoli si že mislimo o takih izrazih, vsekakor ne moremo mimo dejstva, da je bil Chopin resnično eden največjih pianistov svojega časa in izredno tankočuten skladatelj, najsi že sodimo o pomenu njegovega dela za današnji čas tako ali drugače. In nemara bi že zdavnaj odpadel tudi ta poslednji pomislek, če ne bi morali prav s Chopinovimi skladbami vred jemati--tolikokrat v zakup tudi gore solzavosti, sentimentalnosti, pa vsega tistega, kar nam skušajo vsi- liti z višine koncertnega odra pod firmo romantike. Zakaj dandanes nam mora biti vendarle že jasno, da ves kulturni svet ne časti' in spoštuje Chopina zaradi njegove salonske »občutljivosti« ali česarkoli podobnega, temveč zaradi resnične in trajne vrednosti njegove glasbene zapuščine. Prav zato se moramo resnično zahvaliti Koncertni poslovalnici, da nama je za proslavo tega pomembnega datuma pripravila dva večera Chopinovih del s pianistom Aleksandrom Uninskim. Težko si je namreč predstavljati bolj verodostojno, pri tem pa muzikalno tako skrajno strogo, skoraj asketsko interpelacijo, kakor nam jo je predstavil Unin-ski. To je bil resnično Chopin, kakršnega si želimo danes: iskren in ne solzav, globok pa ne sentimentalen, ves poln možatosti — toda nikoli patetičen. Koncepcija in izvedba Sonate v b-molu in Zazibalke sta bili veliki, vrhunski umetniški stvaritvi! In prav zato nam bo ostal ta večer (sobota, 13. februarja 1960; velika dvorana Slovenske filharmonije) med našimi najlepšimi koncertnimi spomini! —u— STANE KREGAR V MALI GALERIJI Vsi skupaj smo pravzaprav nasičeni z likovno umetnostjo: razstave, ki se vrste pri nas ena za drugo, nas utrujajo, hkrati pa so dvignile nivo in z njim tudi naše zahteve: povprečje nas pri najboljši volji ne gane več. Ob toliki množici slik, ki nam jih postavijo na ogled, razumljivo pričakujemo nekaj novega, nekaj, česar še nismo videli v številnih izvedbah na tujem in doma, pogrešamo izvirnosti in novih idej: kajti čas hitro beži in včerajšnja moda je danes že zastarela. No, verjetno smo krivični do naših umetnikov, ker zahtevamo od njih preveč, nekaj, česar nam ne morejo dati. Prevečkrat neupravičeno primerjamo izrazne možnosti in uspehe, ki jih imata fotografija in film, ki sta močno zožila področje udejstvovanja likovne umetnosti in tudi uživata pri občinstvu neprimerno večje zanimanje. Moderna slika se vedno bolj in bolj umika v ozadje, postaja sicer elegantna, toda tiha in neosebna dekoracija, ki daje ton nekemu prostoru. Stane Kregar (roj. 1905 v Šentvidu nad Ljubljano) je dovolj znan med našimi slikarji. Njegova moč sicer ne leži ravno v originalnosti, je pa pred leti močno razburil našo javnost in povzročil številne polemike in debate s svojimi abstraktnimi slikami po francoskem vzoru. Za tiste čase so bile njegove slike za nas nekaj novega, danes pa je njegove abstraktne kompozicije razvoj že prešel. Dvanajst velikih slik, ki jih razstavlja ta teden, je nastalo lansko leto. So razmeroma velikih formatov v rdečih, modrih, rumenih, sivih in črnih barvah, katerim moramo priznati eleganco in okus, čeprav so v bistvu nekam mrzlovoljne. Barve so tisto, o čemer se da govoriti pri Kregarju, literarni naslovi slik kot »Morje in sonce«, »Po žetvi«, »Zorane njive«, »Orfej« bi prav lahko izostali. Bežno ugodje za oko, odlična osnova za stenske dekoracije, vendar to pot premalo za tesnejši kontakt z umetnikom. P. Z. IIIIIII!III!I!II!III!I!IIIIIII1I!IIIIIIIII!!IIIIIIIIIIIIII!I!IIIIIIIIII!IIII!I!IIII1III>IIIIIIII>IIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIII!I!IIIIIIII!I!I!IIIIIIIIIIIIII!IIIII Mesec je doma na Bladovici... Nekdo mi je rekel: »Saj to je pravljica! O pravljicah pa pravimo, da so za otroke. V njih spremljamo dobre in zle junake po čudovitih in neizmernih poteh fantazije. Nikoli se ne pripeti, da bi zlo premagalo dobroto. Lahko pa so ljudje še vedno dobri in pošteni, pa so v sebi prešibki, da bi znali in hoteli zmagovati, da bi se odločno spoprijeli s trdo vsakdanjostjo, ki jih obdaja in v kateri živijo. Potem to ni več pravljica za otroke. Ko pa prebiraš črtice Miška Kranjca v njegovi knjigi ,Mesec je doma na Bladovici4, se ti včasih še vedno zazdi, da bereš pravljico, a pravljico posebne vrste. Zelo človeško, mestoma lepo, mestoma trpko pravljico za odrasle.« dobro se spominjam svojih razgovorov z njimi. Spremljal sem vsak korak ljudi okoli sebe, si ga zapomnil, podoživljal in zgodbe so se nabirale same od sebe.« -Predvsem je bil moj namen, da bi spremenil stvarnost v nebolečo podobo, ki nikogar ne žali in ne prizadene.« Tako je kar brez uvoda začel pripovedovati pisatelj, ko je končno le našel malo časa za pogovor o tej svoji knjigi. -Ce sem vnesel nekatere fantazijske značilnosti pravljice — a teh niti ni toliko — je jedro še vedno zelo realno. Ljudje izpod Bladovice, ki so jo brali, v njej sploh niso videli nič drugega kot resničnost brez vseh drugih oblikovnih in vsebinskih dcw datkov.« Ljudje, ki jih Kranjec opisuje, niso pravljični. So samo preprosti delavci in kmetje, starčki In otroci, polni dobrote, ki jim vse tegobe življenja ne morejo ubiti njihove pripravljenosti, da bi se nesebično razdajali soljudem. Po svojih najboljših močeh skušajo reševati medsebojne odnose, pa jih okolica vedno ne razume. V svojem preprostem hotenju po življenjski sreči so zaradi svoje človeške nemočnosti osameli, se ne znajdejo in so potisnjeni v stran. Za svojo dobroto niso poplačani, a kljub temu nikoli ne obupajo nad življenjem. Pisatelj trdno veruje, da bodo najmlajši med njimi, otroci, znali premagati svojo nebogljenost in da jih življenje jutri ne bo več razočaralo. Slabost teh ljudi je samo v njih samih in posameznikih okoli njih. Družba kot celota ni več ovira za njihovo uveljavljanje in preobrazbo v aktivne spremljevalce in soustvarjalce življenja. Spomnil sem se, da sem v neki predvojni Kranjčevi knjigi bral: ,Dan je dnevu enak, z majhnimi spremembami morda. Zivlienie se ne snreminia* 1 -To je bilo takrat. Danes pa se življenje spreminja in še kako. Počasneje se spreminja samo človek v svojih drobnih lastnostih in željah. In te drobne stvari, ki so včasih tako pomembne za človeka in njegov razvoj, sem videl in opisal. Zato, ker so resnične, kot je vsaj v osnovi resnično vse, kar lahko preberete v knjigi.« To, da se Bladovica resnično imenuje hrib v bližini Jošta pri Kranju, sem vedel. Kaj pa ljudje? -Živijo ali pa so živeli. Niti imen jim nisem spreminjal. Minka s Franovega je res stara 60 let in sama mi je pripovedovala svoje življenje in dogodke, ki so se dogajali v njeni okolici. Tako tudi drugi. Še danes imam pred očmi otroke, ki so prišli v gostilno. In Ostal je še mesec. Samoten se je preselil z višav v dolino, pisatelj ga je sprejel z odprtimi rokami, ga oživel kot pravljičnega junaka in ga postavil ob sebe in svoje ljudi. Dopolnjuje jih, spremlja, bodri, modruje in se hudomušno norčuje. Vse drugo dogajanje v knjigi pa je omejeno na ljudi in dogodke, katere je pisatelj ali videl ali sam doživljal med svojim bivanjem v Javorniku pod Bladovico, ki mu je postala neke vrste drugi dom. Dolga leta smo Miška Kranjca poznali kot opisovalca Prekmurja, kateremu je posvetil vse svoje zrelo pisateljsko delo. Nedvomno je najizrazitejši opisovalec te svojske slovenske pokrajine. Tu se je pred 52 leti rodil, tu je živel vse do vojnih let. Po mladostnih iskanjih je postal zavesten in aktiven predstavnik predvojnega naprednega rodu, bil vedno na strani zatiranih malih ljudi, predvsem prekmurskih kmetov in sezoncev, katere je s tolikšno toplino znal prikazovati v svojih delih, pa se tudi boril za njihove pravice kot politični delavec in urednik predvojne-Ljudske pravice« ter sodelavec drugih naprednih časopisov in revij. Po vojni je znova zajemal snovi za svoje pisateljsko ustvarjanje iz aktualne stvarnosti, še vedno navezan na svoje Prekmurje. Zadnja štiri leta pa je spoznaval novo pokrajino. Pomislil sem, da je moral biti ta prehod iz Prekmurja na Kranjsko za pisatelja nekaj povsem novega. -Za mene je vsaka stvar, k: me preseneti, nova. In Kranjska me je presenetila. Zato sem hitel spoznavati njeno življenje, ki mi je bilo malce tuje. Danes pa mi je ta kot že postal popolno nadomestilo za Prekmurje. Doma, v Prekmurju, nimam več kaj opisovati. To, kar je bilo, je minilo.« Ob tem sem se spomnil njegovih besed, ki jih je napisal v neki svoji črtici: .Prekmurec je človek, ki ne ve, od česa živi, ki pa vendarle hoče živeti... Ne sonce, ne dež, ne vetrovi ne morejo pregnati te bede, ne morejo je zmanjšati, ne zaceliti ran. A vendar — tudi to bo prešlo, moralo bo preiti.1 Prekmurje je bila zemlja obupnih revežev, sezonskih delavcev, zatiranih od družbe in narave. Danes je marsikaj prešlo, se spremenilo. -Na Kranjskem pa je vse drugače. Kmetje se nezadržno spreminjajo v delavce, ljudje so aktivnejši, življenje ni samo bolj ali manj pasivna borba za kruh. Ostanejo res samo še ljudje med seboj. Pred vojno sem obtoževal družbo za krivice, ki so jo po njeni krivdi morali trpeti Prekmurci. Danes je nemogoče pisati obtožbe, ker ni kaj obtoževati. Kvečjemu lahko človek čuti odpor proti osebni krivičnosti, ki zatira hrepenenje in pripravljenost preprostih in omahljivih ljudi, da bi pravično in koristno uveljavili svojo dobroto, svoje pravice do življenja.« Pisatelj je v letih svojega bivanja v Javorniku sam preživljal življenjsko krizo, sam se je spopadel s krivico, pa se je zato še bolj čutil povezanega z malim človekom. Še bolj je prišla do izraza njegova ljubezen do njega in še prizadeteje je občutil vse njegove težave. Zato je tudi lahko nastala knjiga kot je »Mesec je doma v Bladovici«, knjiga, ki sodi v vrh Kranjčevega ustvarjanja. To je slika stvarnosti, pravljičnosti in lirike, vse obenem, vse prepleteno med seboj. -Pisal sem res zelo prizadeto,« je nadaljeval Miško Kranjec -Morda je to ena mojih najintimnejših knjig. Kljub temu pa še nobenega dela doslej nisem v tako kratkeni času napisal. — Nekaj več kot mesec dni sem delal. Seveda, tako gladko, kot pripovedujem, vseeno ni šlo. Z vsako novelo — če lahko to tako imenujem, saj v bistvu je to zaključen, povezan, čeprav svojevrsten roman — sem imel sprva dokaj preglavic. Tudi do deset začetkov sem napisal za vsako, preden sem našel zven, ki zapoje. Delal sem šestnajst pa tudi do dvajset ur na dan.« — Začudil sem se. Kako je to sploh mogoče zdržati? -Kadar delam, delam vedno tako. Saj to se menda vidi na meni?« Nič utrujenosti ni bilo videti na njegovem obrazu. Nasprotno. Vsako besedo so spremljale živahne kretnje. »Ne smete misliti, da je pisateljevanje lahek in enostaven posel. Marsikdo verjame, da nastane vse kar mimogrede in da pisateljsko delo sploh ni delo. Pa še zdaleč ni tako. Roman o štirinajsti diviziji sem na primer pisal štiri leta, gradivo pa zbiral že od leta 1945. Dolga in naporna je pot, preden res nastane vsaj v glavnem tisto, kar človek hoče. Pa še potem ni prepričan, da je vse prav. Verjamete, ne?« Ni vzroka, da ne bi verjel, saj je dokaz tega njegovega dela tudi zbirka njegovih knjig, ki jih je doslej izšlo že 31. Sama številka je dovolj zgovorna. -Nikoli pa ne delam na silo. Če mi zmanjka fantazije, takoj preneham. Grem drugam. K sosedu ali v Ljubljano. In pričnem zopet, ko se m' fantazija povrne. Moj edini ^ stalni spremljevalec sta le rad' ali gramofon. Brez njiju teže de" lam« Nikako nisem mogel vskk1' diti radia z ustvarjanjem. "Jk verjamete? Pa je le res — radi mi poje ves dan. Če ne najde111 prave glasbe — rad poslušam vse’ razen modernega jazza — si n®' vijem gramofon. Glasba dop?1' njuje in povečuje mojo fantazij0. Pa ne dojemam samo zvokov' Vem, kaj igrajo in celo vremen' sko napoved si zapomnim. Sp!°n me hrup pri delu ne moti, seve* da, če ni prav peklenski.« , . Mesec je doma na Bladovk* je izšel leta 1958. Takrat je P|' satelj ustvarjal roman o štirinal' sti diviziji. Zanimalo me je, kak° je v tej dobi, med drugim deloPt lahko nastala ta knjiga, ki se P° načinu in vsebini tako razlikuj® od pisateljevih širše zasnovani*1 in bolj realističnih del. -Glede na moje delo bi reS moral postati popoln realist. nisem. Tak način opisovanja, W je značilen za Mesec, je del moj® literature, ki gre z menoj že ve® čas. Narekuje ga notranja P0^, ba v meni. Obstaja neki svet, ki ga ne moremo opisati v romanu-Ni pa to nič novega. Nekaj dobnega je že v ,Macesnih nad dolino1, kjer stvarnost ni vec zgolj samo surova stvarnost. Mesec je le korak naprej. Sicer Pa se take in podobne zgodbe nabi' rajo v meni. Ljudje hodijo min10 mene, z menoj. Moja pomanjkli1' vost je, da mi vsak takoj, ko rn0 prvič vidi, pove vse o sebi, pa o drugih. Če se samo enkrat P®' Ijem z vlakom, bi lahko s tega potovanja napisal vsaj tri zgodb®-Snovi imam dovolj za petnajst let, pa če ničesar več ne doživim A čas — tega ni.« Zmanjkalo ga je tudi za naji® pogovor. Hotel sem zvedeti še kal več o pisateljevih načrtih. Drugi®; mi je obljubil. Sicer pa to niti n> najvažnejše. Dovolj je, če vernOi da pisatelj dalje piše in ustvarja-Kaj in kako bo povedal, pa bom® zvedeli kasneje. Videl sem n® mizi odtise strani njegovega do" slej najobširnejšega romana 0 štirinajsti diviziji. Do poletja b® izšel. Morda bo takrat čas za no? pogovor. Mišo Samid® a iSEi V59 M , V sredo, 17. tega meseca, je bil delovni sestanek predsedstva Zveze delavskih in ljudskih univerz Slovenije. Referat o idejno-politični vzgoji — tega v celoti prina- m novi pogledi na izobraževanje Kot poroča dnevno časopisje, je Trgovinska zborna LRS začela ustanavljati šole za visokokvalifici-®ne kadre v trgovini. Poslovodske šole v Kranju in . i .u so. začele s svojim delom, medtem ko so se na ljubljansko vpisali prvi slušatelji. Če se poglobimo v sam namen šole in če le površno Preletimo vesti o osnovanju teh šol, so naši vtisi dokaj zadovoljivi. In zato beremo v Prosvetnem delavcu štev. 1 z dne 6. januarja 1960 pod naslovom »Šolanje 'Jsokokvalificiranih kadrov v trgovini« naslednji sta-y.ek: »Čeprav bo še naprej obstojala možnost oprav-Jjanja strokovnega izpita za visoko kvalifikacijo v trgovini, je vendar z ustanavljanjem rednih šol storjen Precejšen kakovostni napredek in ugodeno dolgoletnim željam trgovskih delavcev.« V tem svojem prispevku sicer nočem uničevati lepega vtisa, ki ga zapuščajo vse te vesti, hočem pr SaBio izreči nekaj misli o novih pogledih na šolanje v°dilnih kadrov in se obenem nekoliko pomuditi ob Programu, ki naj bi ga imela poslovodska šola. POGOJI ZA VPIS Vj,Iz Predloženega načrta je raz-ano, da se lahko vpišejo v po-ovodsko šolo vsi kvalificirani lavci trgovinske ali kake druge roke, ki imajo vsaj štiriletno y a«so kot kvalificirani delavci, je torej določen povsem ad-'nistrativno in so njegova dolo-a celo strožja kot določila za Pis na ekonomsko fakulteto ali boru komercialno šolo v Mari- k. Ob tem pa se mi zdi, da naj v ,Za vzgojo poslovodskega kadra , elJalo tako pravilo, ki ne bi bi-Vezano na pogoje, ki veljajo a redno šolanje izven proizvodna procesa. Poslovodja namreč Postane tisti, ki pokaže določeno planje — katerega si je verjetno dobil v zadostni meri v va-^ski šoli — in ki si je obenem Pridobil osebne sposobnosti za ^ksen položaj v praksi. Zato bi azalo, in bilo bi tudi mnogo bolj imulativno, če hočemo dobiti °ber kader — praktično uspo-oljen — če bi za to šolo veljali mo takšni pogoji vpisa, ki so Že Por°k. da gre poslovodja le . Po dopolnilno znanje, brez ka-reSa se ne more izpopolnjevati p svojem delovnem mestu. Ce t6 bi tako postavili vso stvar, po-se mora bistveno menjati v aka šolanja z vso dosedanjo ®bino in dobo trajanja. DOLŽINA ŠOLANJA , »Pouk v poslovodskih šolah ala dve leti, od 19. septembra januarja in od 15. febru-^ do 15. junija, skupaj 34 ted-h V’ tedensko po tri dni in dnev- 408 Po štiri učne ure. Letno je to ur pouka in seminarjev ali dveh letih 816 ur.« , Tolikšna doba šolanja pa ne-ate vzbuja pomisleke, zlasti ko ? 6 za šolanje vodilnih kadrov v v Pvmi. Vsi vajenci, ki želijo .topiti v trgovino kot bodoči t abficirani delavci, morajo pred rh Uspešno dokončati osemletno k P°vno šolo. Nato gredo v pra-< .° *P ob njej vzporedno obisku-r j? Po periodičnem sistemu teo-jj.trpPi pouk. Ta znaša v treh le-Približno 2016 ur. Na tej šoli “bijo vajenci mnogo teorije, po $e°Jern mnenju že toliko, da predajo zahtevno znanje prodajal-’ Pa drugi strani pa spet tako alo praktičnega in specifičnega aPja, da da šola vendarle pre-j ato znanja za dobrega proda-ka v določenem tipu trgovine. . at° je po mojem mnenju dovolj t0^e že v vajenski šoli in si uho bolj ne morem odgovoriti a vprašanje, čemu še novih 816 teorije za tisti kader, ki je na delovnem mestu že uspel, ki ime za seboj nekaj let prakse in ki se hoče samo še specializirati ir izpopolniti za povsem konkretno delovno mesto. Če bi zahtevali od takšnega poslovodje samb dopolnilno znanje, specializirano za njegovo delovno mesto, potem bi prav gotovo zadoščalo za polovico manjše število ur teoretičnega pouka. Razen tega pa se mi zdi čudno tudi to, da pri vsaki n s novo ustanovljeni šoli izrekamo dvome o kvaliteti prejšnje šole in tako »za vsak primer« takoj podaljšamo obvezno dobo pouka. Mislim pa, da bi se morali sedaj oprijeti drugačnega stališča v vzgoji strokovnih kadrov prav na vseh področjih našega gospodarstva in da tudi naša trgovina ne bi smela zaostajati, sicer bo v obratnem primeru to šolanje zelo drago in čez dve leti se lahko primeri, da kadri, ki smo jih šolali, ne bodo dobili tistega, kar smo želeli. UČNI NAČRTI Trgovinska zbornica sama postavlja v uvodu v obravnavo učnega načrta' pravilni namen poslovodske šole: »Cilj šole torej ni, da bi vzgajala komercialista, knjigovodjo in podobne poklice, ker je delovanje poslovodij usmerjeno v opravljanje operativnih poslov prodajaln, trgovin, oddelkov v podjetjih. Njih delovno področje je predvsem v nabavi in prodaji blaga, odkupovanju pridelkov itd___Torej je na- men pouka v pripravljanju ljudi za opravljanje vodstvenih operativnih poslov v blagovnem prometu.« Prav zaradi tako dobro postavljenega namena poslovodske šole, ki je vsekakor dodobra pretehtan, pa me malce preseneča sama sestava in osnovna obdelava učnega načrta za to šolo. Sicer naslovi v predmetniku še ne izgledajo tako nesmotrni kakor sama vsebina posameznih predmetnih področij. Skozi ves učni načrt pa se vleče tista tipična klasična šolska nit, ki dela naše šolstvo zelo nesolidno, in ta je, da snov vseskozi ponavljamo in prav ničesar ne prepuščamo zaupanju, da morajo kandidati, ki so končali osemletno osnovno šolo (nižjo gimnazijo), triletno vajensko šolo in imajo štiri leta prakse, tudi že nekaj znati. In če so tudi že kaj pozabili, kar ni izključeno ob neuporabnosti nekaterih predmetov, pač ni naloga poslovodske šole, da ponovno obnavlja že pred leti pridobljeno znanje. V učnem načrtu poslovodske šole bi tako lahko mirno opustili poglavje o organizaciji državne uprave, zato pa posvetili malo več pozornosti drugim, bolj aktualnim temam s področja družbenega upravljanja. Naravnost neodgovorno pa se mi zdi sestavljen učni načrt za predmet obča in gospodarska geografija. Mislim, da bi se tudi lahko omejili pri poglavjih iz zunanje trgovine in pri poglavjih o bančni službi. Se slabše je s predmetom blagoznan-stvo. Tudi seminarji so napačno zastavljeni, kajti namen seminarjev po mojem mora biti, da se lahko študenti na njih specializirajo. Trgovinski obrati so, če upoštevamo raznovrstnost blaga, zelo različni in bi gledanje filmov — na primer o raznih predelavah, izdelovanjih (piva, sladkorja, itd.) — prav nič ne koristilo strokovni izobrazbi in strokovnemu izpopolnjevanju poslovodje. Največ zablod pa je v učnem načrtu za slovenski jezik, o čemer mislim citirati le nekaj vrstic in še te brez komentarja. Menim namreč, da bo vsakdo sam že na prvi pogled presodil uporabnost takšnega načrta. »Poudarek moramo dati jeziku. O glasovnih prvinah zadostuje, da poznamo samo bistveno: samoglasnike slovenskega izbornega govora (široka o, e, ozka o, e, polglasnik e), pri soglasnikih pa le tiste pojave, ki vplivajo na pisavo (gristi-grizem, lesti-lezem, z bratom) itd, pisanje narekov itd.« Mislim, da so se sestavljavci tega učnega načrta oprijeli prav tega, kar že vsa' leta ugotavljamo pri naših starih učnih načrtih, da se vse preveč oklepajo ravno teoretičnih predmetov. To je tudi vzrok, da se ne morejo otresti klasične oblike pouka, ki pa prav malo ali skoraj nič ne pomaga k strokovnemu dvigu slušateljev. Mislim, da gre ob tako zastavljenem učnem načrtu spet le za formalno šolsko kvalifikacijo in spričevalo. SISTEM. POUKA Ker je poslovodska šola namenjena izključno praktikom in samo po sebi razumljivo odraslim, je takšen ssitem rednega šolanja skozi dve leti, po razrednem sistemu in frontalno urejenem predmetniku skoraj nevzdržen. Če hočemo le količkaj upoštevati nove oblike in metode pri izobraževanju odraslih in če želimo biti vsaj nekoliko sodobni, potem bodimo dosledni, vendar ne z uvajanjem preživelih oblik šolskih tradicij, temveč dosledni v izvajanju novih načel izobraževanja strokovnih kadrov, to je v našem primeru poslovodij. Ob koncu še to: zdi se mi, da zamisel poslovodskih šol ni slaba, vendar jo je treba postaviti v pravi okvir, ji dati pravo vsebino, zato ji je tudi napak obesiti katerikoli program oziroma učni načrt. Karel Kos 2ap|aki zapi)3Ži: zapiski zfipiški zapiski* zapiski* Zapiski zapiski zapiski zapiski zapiski O delu Združenja psihologov FLRJ Kakor drugod, se tudi pri nas uporabna psihologija zadnje Čase ‘Cpo razvija, kar je vsekakor zasluga psihološkega inštituta v Ljubljani, skrbi za strokovni naraščaj, saj je zadnja leta vzgojil lepo šte-cii psihologov. Kakor mar- sikatera znanstvena inštitucija ali f^P^tveni zavod na Slovenskem, je Jhdi naš psihološki inštitut pridobitev nove dobe, ki naj poleg znanstvenega dela tudi praktično vzgaja psihologe za naše gospodarstvo, a hič manj tudi šolske in prosvetne ustanove. Lepo število diplomiranih psihologov se je vklju-cl.lo v službo poklicnega usmerjajta in svetovanja, mnogi so se od-točiii za delo na področju indu-Ske Psiilol°£ije, le malo pa se Jih je — pač zaradi naj b od j neugod-hih pogojev — usmerilo v šolsko Prakso, v kateri naj bi se udejstvo-va.i kot šolski psihologi. Reforma Šolstva je nujno sprožila tudi vpra-sanje šolskih psihologov in vse okoliščine kažejo, da bomo morali prav temu perečemu problemu že v bliž-hji bodočnosti posvetiti vso pozornost. Mnogi razlogi so zahtevali ustanovitev organizacije, ki bi združevala psihologe vse Jugoslavije in po posameznih ljudskih republikah. Tako so pred nekaj leti ustanovili Združenje psihologov FLRJ s sekcijami v posameznih republikah. Združenje ima v svojem programu poleg znanstvenega in strokovnega izpopolnjevanja svojih članov ter pospeševanja psihološke znanosti in prakse na terenu tudi skrb za pravice poklica psihologov. V težkih pogojih, v katerih delajo slovenski poklicni psihologi, se delo slovenske sekcije psihologov zadnja leta ni moglo dovolj razmahniti. 15. decembra minutega leta so na občnem zboru v Ljubljani izvolili nov odbor, ki ga sestavljajo psihologi: prof. dr. Anton Trstenjak, Leopold Bregant, Slavica Toličič, Anka Celeari, Andrej Dolinar, Metka Kramar, Vid Pečjak, Albin Pod-javoršek, Borut Šali; nadzorni odbor sestavljajo Jakob Meško, Pavle Kogoj, Vinko Skalar. Slovenska sekcija Združenja psihologov FLRJ pripravlja bogat zbornik razprav in člankov s področja raznih raziskav svojih članov. Cela vrsta perečih problemov v zvezi z delom psihologov pa čaka na razpravo in rešitev, kajti obravnavati In rešiti jih bo treba v jugoslovanskem merilu (n. pr. sta- tus psihologa, ureditev staža, profil liosameznih psiholoških služb, vodstvo posameznih področij uporabne psihologije, organizacijo centra za industrijsko psiholqgijo, problem šolske psihologije, prakse študentov psihologije, ureditev problema podiplomskega študija in strokovnih izpitov diplomiranih psihologov itd.). Vsekakor pa moramo ob tolikih važnih vprašanjih načeti tudi najvažnejše: mesto in vloga psihologa v socialistični družbi. Našo javnost bo gotovo zanimalo tudi poročilo, da je bila 26. januarja 1960 v Ljubljani letna skupščina Združenja psihologov FLRJ, ki so se je razen mnogih povabljenih gostov in psihologov udeležili delegati posameznih sekcij iz vseh ljudskih republik. Na tej letni skupščini so bili izvoljeni v odbor univ. prof. dr. Mihajlo Rostohar, asist, dr. Ivan Toličič, asist. Vid Pečjak, nadalje predsedniki republiških sekcij Dora Vinska (LRH), Vlada Petrovič (LR Srbija), dr. Anton Trstenjak (LRS); v nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Zdravko Neuman, dr. Branka Lazič, N. Ivančevič. Med sklepi te skupščine bi omenili med drugim ustanovitev komisije za ureditev poklicnega položa- ja psihologov, ki jo vodi docent dr. Boris Petz iz Zagreba. Vodstva republiških sekcij so bila zadolžena, da poskrbijo za pogostejša strokovna predavanja ter znanstvene sestanke, seminarje ipd. za svoje člane ter da podpro Psihološki bilten, časopis jugoslovanskih študentov psihologije. Odbor zveznega združenja naj posreduje pri za'*-konodajnih zveznih organih, da bi se primem*o uzakonil polo a j psihologov. Eden najvažnejših snopov glavne skupščine pa je bil, prirediti v dneh od 12. do 14. maja letos na Bledu srečanje vseh jugoslovanskih psihologov (I. kongres jugoslovanskih psihologov) z vrsto predavanj, referatov itd. o znanstvenem delu in znanstvenih izsledkih jugoslovanske psihološke znanosti. Letna skupščina je na predlog občnega zbora sekcije LR Slovenije potrdila izvolitev tov Jožeta Debeljaka, direktorja Republiške uprave za delo pri Sekretariatu za delo LRS, za častnega dana Združenja psihologov FLRJ, da bi mu s tem priznala njegove zasluge pri razvijanju psihologije v okviru poklicnega svetovanja in industrijske problematike. a. P. bogate razprave in uvodnega referata povzemamo »namesto uvodnika o idejno-politični vzgoji« nekatere naj-bolj tehtne misli in ugotovitve. Idejno-politična vzgoja — sistematična vzgoja Tudi doslej smo veliko izobraževali, vzgajali po načelih Marxa, Engelsa, Lenina, zajemali smo iz Programa ZKJ in tako kovali novega proletarca-socia-lista. Toda to naše dosedanje izobraževanje ni bilo vselej tako načrtno, ko bi bilo treba. Naše sile so se pogosto drobile, tako da tudi znanje, ki smo ga skušali dati slehernemu državljanu naše družbe, ni vselej zadostilo dejanskim potrebam delavca-upravljavca. Zato tudi ni čudno, da so se nam sadovi takega dela včasih izmuznili kot pesek med prsti, da naše vzgojno delo ni imelo vselej takega učinka, kot smo pričakovali. Danes pa, na sedanji stopnji proizvajalnih sil, je postalo množično in hitro usposabljanje kadrov prvi pogoj za nastajanje novih proizvajalnih sil, eden primarnih pogojev za napredek na prav vseh področjih našega druž-beno-ekonomskega in idejno-po-litičnega življenja. Današnji družbeni odnosi terjajo čim temeljitejšo idejno-politično usposobljenost slehernega člana naše skupnosti. Komunisti bi zato morali postati pobudniki in organizatorji idejnega dela za najširše kroge. Razvijati bi morali čimbolj raznovrstne oblike idejnopolitične vzgoje. Zato bodo morale osnovne organizacije tudi v prihodnje še poglobiti svoje idej-no-vzgojno delo, toda predvsem v tistih oblikah, ki člane seznanjajo in jih združujejo za konkretno delo na področju organizacije. Idejno-politična vzgoja naših državljanov se v neki meri začenja že v spremenjenih družbenih odnosih, to je v tistih odnosih, v katerih se slehernega dne srečujemo drug z drugim. Toda samo pri tovrstni vzgoji, ki tako rekoč rase in se razvija povsem samoniklo, ne moremo ostati. Vgoja naj bi postala čimbolj zavestna, smotrna, na široko razpredena. Idejno-politično izobraževanje je treba čimbolj približati slehernemu državljanu, treba ga je širše zastaviti in dosledno izpeljati tako v rednem šolskem sistemu kot v izvenšol-skem sistemu izobraževanja. Lahko rečemo, da so naše politične organizacije prenesle torišče svojega dela navzven, v najširši krog državljanov. Ta premik pa je nujno povzročil tudi premik od izobraževanja navznoter v izobraževanje navzven. Vse politične organizacije pa seveda še niso enako razumele in pripravile tega prehoda. Zato je danes tudi nujna različna intenzivnost in smotrnost idejno-poli-tične vzgoje. Množični porast večernih političnih šol v poslednjem obdobju ie vsekakor dokaz velikega zanimanja in velikih potreb po idejno-političnem izobraževanju. Samo v Sloveniji je letos teh šol že 53, obiskuje pa jih približno 1800 slušateljev. In lahko rečemo, da predstavljajo prav te večerne politične šole najzahtevnejšo in obenem tudi najbolj sistematično obliko idejno-političnega izobraževanja v občini. Seveda pa tudi tu še ni vse tako, ko bi si želeli. Izbira kadrov za šole se bo morala čim-prej izboljšati. To pa bo možno le tedaj, kadar bomo začeli skrb-neje spremljati razvoj vseh aktivnih ljudi v našem družbenem življenju. V večerno politično šolo naj gre predvsem tisti, ki mu je to znanje potrebno in ki ga tovrstna problematika privlači. Samo zadolžiti nekoga, da obiskuje večerno politično šolo, še zdaleč ni dovolj. Program večerne politične šole naj bi vseboval minimum političnega znanja, ki je nujno potrebno, da bi slušatelj dobil zaokrožen vpogled v celoto socialističnega razvoja pri nas in v svetu. Merilo za ta minimum pa je program ZSJ s tistim osnov- nim poznavanjem načel znanstvenega socializma, ki omogoča razumevanje programskih postavk. Razen tega splošnega okvirnega programa pa ne bo moč sestaviti enotnih programov. Ti programi namreč morajo biti prilagojeni krajevnim potrebam, temeljiti morajo na utripu življenja neke življenjske sredine — v tem primeru občine — pripravljeni morajo biti v skladu s socialno sestavo in delovnim področjem prebivalcev. Torej tudi zanje velja osnpvno načelo: iz posplošenosti v konkretnost in iz konkretnosti v posplošenost. Sedanji razvoj je tudi pokazal, da je nujna večja vsklaje-nost med večernimi političnimi šolami in delavskimi univerzami. Zato bi bilo zelo smotrno, ko bi se večerne politične šole združile z delavskimi in ljudskimi univerzami, pri čemer pa naj bi obdržale določeno mero samostojnosti. Kjer pa univerz še ni, naj bi prav te šole postale zametek teh izobraževalnih ustanov. Ob večernih političnih šolah oziroma ob ideološko-politič-nem sektorju naj bi delavske univerze zbrale ves kader, ki je zmožen izobraževati na tem področju. Medtem ko bi delavske univerze poskrbele predvsem za metode pouka, za ponazorila, učne pripoinočke, učila, za vzgojo predavateljskega kadra, pa so dolžne, politične organizacije poskrbeti . za predavatelje m za izbor tistih, ki jim je šola namenjena. S tem namreč, da se delavske univerze usposobijo za kvalitetno idejno-vzgojno delo, so si naše politične organizacije ustvarile samo sposobno telo, ki vsklajuje razpoložljive moči, niso pa s tem še preložile dela na delavske univerze in se otresle odgovornosti zanj. V prihodnje tudi ne gre za to. da bi ustanavljali le nove večerne politične šole, da bi bilo to edino torišče idejno-politične vzgoje, temveč zato, da začnemo razvijati ideološko-politično izobraževanje v čimbolj pestrih oblikah, na različnih stopnjah, tako da bi zadostili najrazličnejšim željam in potrebam držav-Ijanov-upravljavcev. Zato ustanavljajmo v bodoče politične šole le tam, kjer je to potrebno, kjer bo šola delovala dalj časa in ne bo njeno delo zamrlo že po enem letu ali pa celo še prej. Kjer pa ni pogojev za ustanavljanje večernih političnih šol, naj za idejno-politično izobraževanje poskrbe delavske univerze oziroma politične organizacije, strokovna združenja. Ob taki razvitosti idejno-politične vzgoje pa se bo nujno moral razviti tudi politični tisk. kajti nekaj je že sedaj gotovo: povpraševanje po njem se bo močno povečalo. Treba bo ustanavljati nove knjižnice — delavske knjižnice — predvsem v občinskih središčih, katerih namen bo tovrstno izobraževanje našega državljana. In končno, treba bo v prihodnje veliko bolj načrtno zasledovati uspehe idejno-političnega izobraževanja. Doslej so imele regled nad tovrstno vzgojo in adrovanjem v politične šole in seminarje predvsem ideološke komisije občinskih in okrajnih komitejev ZK, bilo pa bi tudi zelo smotrno, ko bi si tak natančen pregled ustvarile tudi delavske univerze. Doslej se je namreč pogosto primerilo, da smo izobraževali vedno iste ljudi, pri tem pa nismo 'imeli pregleda niti nad tem, katere šole oziroma tečaje so že absolvirali, kaj šele, da bi vedeli, v čem se morajo še izpopolniti. Delavec-upravljavec pa se mora sistematično idejno-politično vzgajati za svoje delovno mesto, zn organe družbenega upravljanja v gospodarski organizaciji, v občini, okraju in republiki, za svoje družbeno - politično udejstvovanje. Bojan Samarin Onstran Atlantikp. je te dni zaporel olin}pijsif,i ogenj, okrog njega so se zbrali športniki iz vseh delov sveta, slavni in manj slavni, da si v tovariški borbi pomerijo svoje moči in svoje spodobnosti. Prvič po dolgih letih sodelovanja jugoslovanskih smučarjev ni zraven; ostali so doma, ker so slabo prU pravljeni, da bi lahko častno zastopali jugoslovanske barve. Tako se glasi sklep Olimpijskega komiteja in Smučarske zveze Jugoslavije- Nimamo vzroka, da bi dvomili v upravičenost takšnega sklepa, saj je prišel od našega najvišjega smučarskega organa, ki gotovo najbolje ve, kolikšne sadove je obrodilo njegovo prizadevanje za dvig kvalitete, se pravi, kolikšna je pripravljenost naših smučarjev. Zato se nismo pridružili tistim, ki so oporekali sklepu Smučarske zveze in ki so hoteli na vsak način izsiliti odhod naših smučarjev v Squaw Vdlleij. Zdi pa se nam, da bi zdaj, ko se je prvo razburjenje poleglo, morala omenjeni sklep in še bolj njegova upravičena utemeljitev, sprožiti v smučarski organizaciji globlje razglabljanje o vzrokih, zakaj so naši smučarji po letih častnega in dostojnega sodelovanja na največjih smučarskih prireditvah (Praček, Mulej) zdrseli tako daleč navzdol, da so morali slednjič ostati doma?! Zdaj je čas, da odpravimo vsaj tiste vzroke, za katere so pogoji dozoreli, da ne bo treba Smučarski zvezi Jugoslavije ob prihodnji olimpi-adi spet s težkim srcem ugotavljati, da so naši smučarji nepripravljeni. Morda hi bilo prav, če bi zaradi pomiritve javnosti in neutemeljenih namigovanj, spregovoril predstavnik Smučarske zveze in podrobno pojasnil javnosti, kaj vse je v zadnjih letih Smučarska zveza storila za dvig kvalitete in kaj za množičnost, kakšen je njen perspektivni načrt in kaj je po njenem mnenju glavni razlog, da v tej športni panogi nazadujemo. Povprečen državljan, ki nima vpogleda v podrobno problematiko Smučarske zveze, namreč ne more razumeti, kako da naši mladinci-ska-kalci na mednarodnih nasto^ pih že vrsto let nepretrgoma osvajajo prva mesta. Torej se ne moremo pritoževati, da nimamo talentov, Resničnih, dobrih talentov! Toda čim ti mladinci dorastejo in postanejo člani, ko pridejo v fazo, ko bi morali pričeti s sistematičnim treningom, se pravi, ko drugod skušajo izkušeni trenerji iz talentov izoblikovati športni* ke velikega formata — takrat včerajšnji zmagovalci na vsem lepem svojim inazem* skim tekmecem niso več kos; zaostajajo in se končno izgube med onimi, ki nimajo več upanja, da bi lahko svojo domovino častno zastopali. Tu nekaj ne bo v redu. Podobno nam je med alpskimi smučarji ugasnil talent, kakršnega v vsej naši smučarski zgodovini še ni bilo; ugasnil je, ne da bi mogel zablesteti na smučarskem nebu z vsem tistim sijajem, za kakršnega je v sebi nosil pogoje. In prav letos je pričel ugašati drugi in ugasnilo nam je že nešteto majhnih zvezdic, ki verjetno ne bi ni- koli blestele, bi pa nam prijetno sijale. Prepričani smo, da se tega zaveda tudi Smučarska zveza Jugoslavije in da je kot najvišji smučarski forum o vsem tem že gotovo temeljito razmišljala. Pa vendar se ji v celo desetletje dolgem obdobju upadanja ravni jugoslovanske smučarije ni posrečilo poiskati izhoda iz te zagate! To dejstvo samo na sebi je veliko bolj zaskrbljujoče kakor razburjenje ob odpovedi naše udeležbe na zimski climpiadi. Nihče ne dvomi v prizadevanje Saveza, da bi smučarskemu športu kar najbolj pomagal; žal pa nas samo prizadevanje, pa najsi bo še tako iskreno in dobronamerno, ne more zadovoljiti, če ne obrodi vsaj minimalnih sadov. To bi končno morali uvideti tudi tovariši iz Smučarske zveze Jugoslavije, saj zaradi očitanih neuspehov ne upada samo raven jugoslovanske smučarije, ampak tudi nji* hov lastni ugled in zaupanje članov v sposobnost svojega vodstva. Jugoslovanska smučanja ima še vedno svoje naravno zaledje, tako v kvaliteti kakor v masovnosti, predvsem v Sloveniji, saj je smučanje naš nacionalni šport štev, 1 Prav zato smo glede njega toliko bolj občutljivi, kar vse bi moralo biti razlog več, da bi Smučarska zveza Jugoslavije sama odstopila odgovornost za razvoj tega športa tistim, ki so za njegov nadaljnji razvoj najbolj zainteresirani in končno na svoji lastni koži najbolj občutijo nespospbnost sedanjega upravljanja. S tem pa bi tudi odstranili pogoje, kipa nepotrebnem zastrupljajo ozračje in iz katerih se cesto porajajo veliko bolj škodljive in nezdrave posledice, kakor je samo športni neuspeh, Nerazumljivo pa nam postaja tudi, kako je mogel naš republiški smučarski forum, ki je neposredno povezan z delom na terenu in potemtakem seznanjen z vsemi slabostmi in pomanjkljivostmi desetletne dejavnosti, vsa leta sodelovati, ne da bi energično posegel vmes in pogumno postavil zahteve po premestitvi sedeža smučarske organizacije v Slovenijo?! TINČEK MULEJ, EPEN IZMED REPKIH JUGOSLOVANOV, -KI SI JE UTRL, POT MED EVE-TOVNO SWCARSKO ELITO asBi Oho, zares huda. V zveznem hokeju so zadnje dni zaključili s prvenstvom, pri tem pa poskrbeli za marsikatero presenečenje. Najprej so gledalci na derbyju med Jesenicami in Ljubljano v Ljubljani postregli s celo serijo najraznovrstnejših inačic »bontona«, nato so Jeseničani natisnili zares vzoren propagandni letak in ga — med drugim — poslali igralcu Ljubljane Mihi Zupančiču celo na dom, kasneje so Ljubljančani v snežnem metežu izgubili z Beo, gradom, nakar so Jeseničani odpravili Segesto s 46;1, naposled DRŽAVNO PRVENSTVO V SLALOMU JE LETOS PONOVNO OSVOJIL VEČKRATNI DRŽAVNI PRVAK LUDVIK DORNIK, ELEKTROMONTER TOVARNE ISKRA V KRANJU. NAS VRHUNSKI SMUČARSKI ŠPORT POTEMTAKEM LE NI TAKO ODMAKNJEN OD DELOVNEGA ČLOVEKA, KAKOR SE ZDI NEKATERIMI ' 'k-- S por t n 1 :f K r e b u s AKO?« I Vsem nam je jasno, da se koristna uporaba okolice, prosti čas, izkoriščen za počitek v prirodi, urejeni parki in igrišča, aktivno sodelovanje v kateri koli športni panogi — da se vse to odraža tudi v delovni sposobnosti, v delavčevem razpoloženju in njegovem delovnem učinku. V industrijsko razvitih deželah stopa v korak z intenzivnim ritmom dobro organiziranega delovnega procesa tudi prizadevanje za prijetno in osvežujoče razvedrilo in oddih. Tudi pri nas vse hitreje nastajajo stanovanjska naselja okoli velikih industrijskih središč, obenem ko iščemo odgovarjajočo obliko rekreacije, kulturnega in prijetnega razvedrila za prebivalce teh novih naselij. pa je slednja od same žalosti predala še preostalo tekmo Beogradu k^ar brez boja. Pa še naj kdo reče, da v našem hokeju ni živo... Aha, že spet razvada. Tokrat jo je treba pripisati nekaterim našim najboljšim smučarskim skakalcem, ki od tekme do tekme manj zanesljivo doskakujejo. In tako je že kar običaj, da najmanj trije od peterice reprezentantov vsaj pri enem skoku — padejo. Spočetka je bilo vse to kar zanimivo, glede na bližaj o-čg ge tekme na veliki planiški skakalnici, pa je že tudi nevarno. Oho, zakaj le v tujino? Tako so se vprašali udeleženci letošnjega državnega prvenstva v Kranjski gori. Zakaj bi hodili Kako? To je vprašanje, katerega srečujemo vse pogosteje, saj smo se doslej v glavnem ukvarjali s tolmačenjem »zo-kaji<, zakaj so razvedrilo, rekreacija in aktivni počitek potrebni in koristni. V naslednjih vrsticah nekaj konkretnih nalog, ki so si jih zastavili odbori za delavske športne igre za leto 1960 in ki bi lahko v marsičem pomagali našim športnim delavcem, V prvi vrgti nameravajo v novem letu prirediti čimvee netekmo-valnih oblik telesne vzgoje. Sicer bodo tudi v prihodnje podpirali razne igre, prvenstva in turnirje neregistriranih sindikalnih tekmovalcev, vendar hočejo k vsemu temu dodati še taborjenja, izlete, potovanja, pešačenje, organizirati kolesarstvo, življenje v naravi, ribolov, lov, orientacijske pohode itd. Podprli bodo številne skupine amaterjev-geologov, botanikov, zoologov, speleologov, skratka, poiskali nove oblike »povratka v naravo«. Takšen program lahko delovni kolektiv uspešno poveže z njegovim zaledjem. Delovni kolektiv tovarne cementa v solinskem industrijskem bazenu prireja nedeljske izlete s športnim programom v vasi, v katerih stanujejo njihovi delavci. Tako je njihova športna dejavnost decentralizirana in prenesena iz enega samega centra — njihovega delovnega mesta — v vso bližnjo in daljno okolico ter je na ta način velikega propagandnega pomena za tekmovat na tuje, v wengensko meglo in kitzbuhelski snežni metež, če pa imamo take tekmovalne pogoje tudi doma. In pri vsem je pri nas tudi prijetnejše: ni treba potnega lista in tudi prvo mesto zanesljivo ostane — Jugoslovanom. Aha, pa še nogometna. V vsej državi je brcarje prijela vadbena vnema. Sezona prvenstvenih tekem se namreč bliža in je zato že treba preizkušati znanje. Vsakdo pa je ubral posebno pot. Eni dajejo poudarek vadbi skupne igre, drugi razvijajo odlike posameznikov. In Odred, boste gotovo vprašali. No, ta pa se privaja najvažnejšemu: žs trening izgublja tekme, da potem v prvenstvu ne bo presenečenj in razbujanja... razvijanje športa, zlasti med mladino okoliških krajev. Kolektivi naj bi si v prvi vrsti zadali nalogo, da organizirajo čimbolj pestro in zabavno vsako uro, namenjeno oddihu in razvedrilu, še posebno oddihu ob koncu tedna in za časa letnega dopusta. Kopališča, izletne točke, vsi domovi oddjha, vse to bi morali biti centri ne samo počitka, temveč načrtne črtne rekreacije. Načini zabave in razvedrila so različni. Vemo, da niso samo športni, kljub temu pa jim mora biti osnova življenje v naravi, umik iz organiziranega mestnega življenja, iz vsakodnevnega delovnega ritma, daljše ali krajše slovo od asfaltiranega pločnika in vsakodnevnih skrbi ter dolžnosti. Popolno organizirana rekreacija v delovnem kolektivu naj bi zajela tudi vaje na delovnem mestu. Ta oblika aktivnega oddiha se postopoma uvaja predvsem v tistih delavnicah in tovarnah, kjer serijska proizvodnja zahteva pogostne, vedno iste kretnje, ki s svojo enoličnostjo še posebej utrujajo delavca. Utrujajo živce, oziroma centralni živčni sistem, manj pa mišičevje v običajnem smislu besede. Ob najbolj primernem času se delo prekine za pet do deset minut, delavci in delavke pa izvajajo tiste telesne vaje, ki so jim najbolj potrebne in ki najhitreje zbrišejo posledice prejšnjega enoličnega gibanja, Izkuš- Uspešno rnoitvo Člani kolektivov gradbenih podjetij že vrsto let tekmujejo med seboj v raznih športnih panogah. Med temi kolektivi zadnja leta pridno sodeluje tudi sindikalna podružnica SGP Pionir Novo mesto. Pred leti o kaki športni dejavnosti ni bilo slišati, danes pa že lahko povemo, da je dejavnost kegljačev tega kolektiva tolikšna, da za-stopajo barve Dolenjske na republiškem tekmovanju, Tako se je njihov trud do neke meje že poplačal, mislimo namreč na trud, ki je bil potreben, da so v razmeroma kratkem času vzgojili kader dobrih in discipliniranih kegljačev. Kako ste uspeli doseči takšno kvaliteto? — Ko smo sami doma zgradili svoje lastno igrišče, se je zanimanje za to vrsto športa pri nas precej dvignilo. Ni bilo dneva, da se ne bi »metalo«. In to je privabljajo vedno več ljudi, tako da je danes dosežena ne le kvaliteta, ampak tudi množičnost. Eden poglavitnih pogojev za uspeh pa je brez dvoma discipliniranost članov, brez katere si ne moremo zamisliti tega. kar smo že dosegli. Ce vse skupaj povežemo — lastno igrišče, požrtvovalnost, vztrajnost in disciplina — uspeh. Kakšen cilj ste si zastavili? — Naša skrita želja je bila, da bi se plasirali na republiško prvenstvo. Ta želja se nam je zdaj uresničila. Seveda pa so zdaj pred nami nove želje, da bi se na tem tekmovanju čim-bolje plasirali, Poleg tega se tudi zavedamo, da moramo še bolj razgibati športno dejavnost med našimi delavci, s tem si bomo zagotovili tudi sveži dotok Kandidati za naslov Na vseh petih sindikalnih frontah boj za skupinsko zmago, v prvi pa še za naslov sindikalnega šahovskega prvaka Ljubljane noče niti najmanj ponehati. V glavni skupini je po peti rundi še vedno kar troja moštev v sedlu, kar tri ekipe še vedno segajo po prvem mestu. Komu bo uspelo? To bodo pokazala nadaljnja kola, se pravi, da bo finiš kar se da razburljiv in napet, da bodo vsi trije favoriti — Elektroprojekt, 0 ŠPORTNI REKREACIJI VSE PREVEČ GOVORIiO, ZAKAJ JE POTREBNA PREMALO PA 0 TEM, KAKŠNA NAJ BO, DA BO ZARES KORISTNA nje so pokazale, da po taki kratki vadbi teče delovni proces še mnogo uspešneje, z manjšim na' porom in z večjim delovnim učinkom. Tudi to je del dovršene rekreacije, samo da v dosedanjem pomanjkanju strokovnjakov za telesno vzgojo in šport nastaja najbolj pereče vprašanje: kdo?! Kdo naj strokovno vodi vse to? Najlaže je pojasniti »zakaj" sta nam telesna vzgoja in športno razvedrilo potrebna, Z nekaj truda in volje je mogoče poiskati, »kako« se dosegajo koristni učinki športne rekreacije, najteže pa je odgovoriti na vprašanje, kdo bo to strokovno sistematično in uspešno izvedel v delovnem kolektivu. O tem vprašanju pa bi morali razmisliti tudi sami kolektivi in pravočasno poskrbeti, da mesto referenta za Šport in rekreacijo postane sistematiziran0 delovno mesto in da to mesto zasedejo ljudje s potrebnimi strokovnimi kvalifikacijami. Drž. sekretariat za notranje zadeve (ki ga je prejšnje kolo malo zamajalo) in PTT poskušali iz vsakega dvoboja iztisniti čimveč, zlasti pa še iz medsebojnih srečanj, ki so še vsa na programu. Po petem kolu I. lige je razvrstitev takale: Elektroprojekt 20.5 (D, PTT 20, DSNZ 19,5 (1), DOZ 16,5, Železničar 14,5 (1), Inštitut »Jožef Stefan«, »Karel Jeraj« in Litostroj 12,5 (1), RTV 10.5 in Narodna banka 6 (1). sil, saj bomo potrebovali še vrsto mladih igralcev, če hočemo redno nastopati na kvalitetnih republiških tekmovanjih. Sicer pa, kot rečeno, ne posvečamo pozornosti samo našim najboljšim, ampak tudi ostalim, ki se udejstvujejo bolj s športno rekreativnega stališča. Z željo, da bi nas še večkrat prijetno presenetili s svojimi uspehi, smo se poslovili od mnogo obetajočih kegljačev, članov sindikalne podružnice SGP Pionir. S. D. NOVOMEŠKI GRADBINCI — TOKRAT KOT KEGLJAŠKA VRSTA »KK PIONIR« potrebno, če ne želite.•« *jh.ako naj potem sodelovali?^ *T 2 obveščevalni oficir,^ je rekel Iso. % hočete podatke?«< ^k0 Kolikor mi je anano, imate tudi vi ^I^ei0, 2ato veste* l£aj me zanima.-« V Štahi prav takžh°. podobno pa res. Delam ’ se Pravi v pisarni.-« se vse izve.« ».■FiH vas na primer zanima?« vPraš,!r0, kar ranima, tudi vas, kadar po->»jete po nas.« Je. ® Pravi, koliko nas je, kje smo, orož- ,fterav^loža*jJ» razvrstitev enot, utrdbe, na-Ko °PeracJje proti nam.« ^ le ?so to dodal. je bil že prepričan, hohil, kar je hotel imeti. 11 Je to vse?« ^ raliian Je Ogovoril to vprašanje, ki je ‘jlv0 , ° zmedlo. Zdelo se mu je posmeh-• celo cinično. Premagal se je in dodal; svoj** Vse! Lahko bi mi povedali imena Jih ,1= Agentov na naši strani, pa vem, da sJumLjh^ie. Ali vsaj imena ustašev. Pod hm poveljstvom ste, enaki ste.« harti2J^anh očitno ni bilo všeč, da ga je ^aj dah primerjal z ustaši, zato je začel ne-^iauoPoved°vati. Nazadnje sta se sporazu-Ske ga primerjava lahko drži za italijan-v Abio ls*e’ ne Pa ^ vse Italijane, ki so Sirani °Iinijevi armadi, v glavnem mobili-Proti lastni volji. le 3U(h jaz pred vojno nisem bil oficir,-« ?a«lo- 1,iste fašist?« **tike L1 fašist hiii komunist. Ne maram po-1 Her nobena ni dobra.« hjev^hdar pa ste proti zatiranju in zasuž-nm ljudstva, vseeno katerega.« nasprotnik vojskovanja, ker vem, °Jna prinaša samo nesrečo?« ha Svrt*zani se horimo proti zlu in nesreči točka No, vidite, pa sva našla stično • Celo zelo važno.« Vai^^ijahski oficir in partizanski obvegče-Sob0 Sta se Pogovarjala skoraj celo uro. V ri hi J* Prihajala tema. Sonce je zašlo. Sta-Ho Je klical vnukinjo, ki je takoj odšla ghpnieati. ^tie? ni mogel reči, da je dosegel kaj do-Jai ^ , razen tega, da se je dolgo pogovar-«avo. hiti^avno kot Človek sem se sklenil pome-Jn* ? vami, ne pa kot vojak. Moja unifor-hie KuVa^ sovražnik. Tega se zavedam. Vi Vas ,?hUo zavoljo' tega še ubijete, vendar se iavrJif hojim, ker vas nimam za razbojnika. uniforme ne bi nikoli ubijal. $V;Iajor Je govoril to držeč Iso za roko. toho Qal Gruja želeč seči tudi njemu v ha J?lneraj sem delal tako kot sem mislil llo ^ Prav, pa bom tudi zdaj, pa čeprav bi za mojo glavo.« — je razmišljal Grujo. mani šlo Stopil je naprej in stisnil Italijanu roko toda v duši se je počutil osramočenega. Ni mu gledal v obraz, marveč nekam če? ramo. Pri tem ni rekel ne bele ne črne, ker bi najraje zgrabil majorja za vrat. »Zaradi uniform tudi mi ne ubijamo, gospod,« je dejal Iso, »toda dobro bi bilo, ko bi slekli tole vašo fašistično uniformo, če želite biti človek.« »Najbolje je, če grem proč!« je odvrnil Paolo. Major se je urno zasukal na peti in odšel. Partizanski obveščevalec je stal na pragu in gledal za njim. Slišal je samo nekaj besed, ki jih je spregovorila Ankica z njim. Minuto ali dve za tem je zabrnel motor in avto je zdrvel po cesti. »Kaj pa zdaj?« je vpuašal Grujo svojega predstojnika. »Kje si bil — nikjer. Kaj si počel — nič. Takole je z nama « Iso je bil zamišljen. Samo obrnil se je in ga pogledal. Ni vedel kaj naj mu reče, zakaj v resnici je imel prav- Toda njemu se je zdelo spričo tistega, kar je Italijan govoril, da vendarle ni bilo vse zaman. »Da, da, moj Iso. Torbo na ramo in v brigado, pa se bomo pomenili .. .« »Kaj se boš tam menil?« se je zdrznil Iso. »Kaj? Mar naj poveva, kako sva . . . Saj nisva prifrknjena, da bi se nama smejali v brk in še kdo ve kaj drugega počeli.« »Prifrknjena bi bila, če bi pripovedovala, da sva se pogovarjala z italijanskim majorjem, ki nas je izigral, in da sva mu še stisnila roko. Prav gotovo se tega bojiš in nočeš, da bi o tem govorila, kaj ne?« je rekel Grujo. »Jaz bom odločil o tem, ti pa moraš ubogati in ti ne sme biti mar za tuje reči!« je ukazovalno rekel Iso. »Ubogal bom, če je tako, toda . . .« »Nobenega toda ni. Jasno je, da sva doživela neuspeh. Vendar mislim, da nisva ničesar izgubila. Mar se s sovražnikom ni možno pogajati? Sicer pa pojdiva, zdaj se že noči« Stopila sta k učiteljici, ki jima Je pripravila jed. »Vem. da se vama mudi, toda nekaj morata pojesti. Tako sem bila preplašena.« »Vse se je dobro končalo, tovarišica, kakor vidiš. Le temu sc ne morem načuditi, kako si to izpeljala. Kaj si mu rekla?« »Naj pride k nama!« je pripomnil Grujo. »Sila kola lomi. Bala sem se. da vidva ne bosta na vsem lepem prišla dol, kot je vajina navada. Tedaj bi bilo po meni. Sicer pa sedita in malo založita. Ostalo pa pustimo ob strani. Prosim vaju le . . .« »Da ne bi več prihajala, )caj?« ji je segel v besedo Iso. »Vsaj dotlej ne, dokler ne bo vojne konec . . .« »Bolje je, če rečemo: dokler vas ne osvobodimo teh zoprnikov!« Je rekel Grujo, ki je že sedel in začel jesti kruh. »Ko bi le bilo tako . ..« »Bogme, pogumna sl! Ko bi ne imela tega starna, bi te vzela s seboj.-« »Morda ne bi nasprotovala, če bi njega ne bilo.« Za popotnico jima Je dala še pol hlebca kruha in kos slanine Jer se prt tem oprostila, češ da nima več. Bila sta zadovoljna in zahvalila sta se ji, proseč jo oproščenja, ker sta jo vznemirila iri ji nakopala preglavice na glavo. »Nič ne de. Izteklo se je bolje, kot sem sl bila mislila. Se nekaj vama moram povedati: vidva ne bi prišla k meni, če ne bi bilo našega sorodnika.« »Kakšnega sorodnika?« se Je začudil Iso. »Tistega z zeleno čepico in sploh — logarja,« je tiho rekla učiteljica. »Pozdravita ga!« je pripomnila in odhitela v hišo tako, da ji nista mogla več ničesar reči. V tem grmu torej tiči zajec. On je vse to skuhal. Iso je zmajeval z glavo in hitel za Grujem, ki je že zavil okoli hiše, da bi čimprej prišel na njive in pod vartsvo noči. Obveščevalec je vso pot, prebijajoč se skozi trdo temo, skozi oblačno noč. ko je dišalo po dežju, premišljeval o vsem, kar je doživel v enem samem dnevu. Logar se mu je kar naprej motal po glavi. Rad bi ga bil obiskal in vprašal kako to, da učiteljica pozna njihovo zvezo. Toda njegova hiša je bila bolj vstran in zato je moral misel na obisk opustiti, Mudilo se mu je v brigado. Ko sta imela za seboj tretjino poti, sta se ustavila pri studencu in pogledala, ali je kaj v menažki. Skrivni partizanski nabiralnik je bil prazen. Sla sta dalje po hribih in dolinah In skozi gozdove. Ko sta šla okoli Crvene grede, sta iz dalje zaslišala streljanje. Pri-šedši na jaso sta se ozrla na desno in opazila rakete na nebu. Vedela sta, da je to iingirani partizanski napad ali pa so preplašeni Italijani streljali zato, da bi si nabrali poguma, kot so imeli navado. »Zemljica moja, kako bi zdaj legel nate in spal, spal kakor krokodil!« je zavzdihnil Grujo, ko je vstajal z bruna, na katerem sta za trenutek počivala. »Misliš, da jaz ne bi?« je s trudnim glasom odvrnil Iso. »Ne vem, ti moraš razmišljati o raznih rečeh in zato ne vem. ali bi mogel zaspati. »Ti, pa, to sem ti že rekel, drži jezik za Jaz pa . . .« zobmi, zakaj vem, na kaj misliš!« »Dobro, Iso, pojdiva, če tako hočeš. Ti si komunist . . .« »Sem! In kaj hočeš s tem reči?« »Nič. Samo zdi se ml pravilno biti k°-munist in pri tem prikrivati pekatere napakice in molčati o njih.« ’ »Blebetaš, kaj, Grujo? Ti bi s prsti spregovoril, če ne bi imel ust.« »Pod vpliv kapitalistov prihajaš, malo-meščanov in pred ktkljami se klanjaš, kot prej-le tistim Italijanom. Pa si videl, v kaj naju je spravila kiklja?« »Mar je greh spoštovati žensko?« »Ni, toda nobeni se ne bi klanjal, pa čeprav bi bila iz čistega zlata. Da bi bil kakor tisti Italijan ... Ali pa tak kot ti, ki si ravnal prav tako!« »Daj no, Grujo, izmisli si kaj pametnejšega, glej raje, kod hodiš, ker se bo« kam zaletel in se polomil.« Iso se je že malce jezil, ni mu bilo do govorjenja. »Prav praviš, toda o tem se bomo pogovorili na partijskem sestanku!« ga je vztrajno zbadal spremljevalec. »Da, da. bilo bi kar prav... Se boS vsaj enkrat oglasil, ko pa sicer molčiš kot mutec.« »Pazi na besede, Isan, sicer bom zares povedal tisto z Italijanom!« mu je zagrozil Grujo. »AH brbljaš te reči zaradi tega. da ne bi zaspal?« »Ne, pač pa zato, da bi tebe zbudil.« »Pa počljva in prižgiva, če si že tako dober in zvest tovariš.« »Kaj se bojiš, saj vidiš, da se šalim! Le potegnil sem te.« Tako je rekel Grujo in obstal, takoj potem pa nadaljeval: »Mar res misliš, da bi kje pripovedoval o tisti najini nerodnosti? Ali imaš kako narejeno pri roki, da mi ne bo treba brskati po žepih za tobakom in časopisnim papirjem?« »Imam, tule . . .« Po počitku je Grujo vsakikrat težko vstal, zato sc je raje ■ odpovedal včasih zelo potrebnega oddiha. Imel je tesne hlače nekoga italijanskega častnika, grizie so ga v zgibih pod kolcni. Opraskan je bil, kot bi ga z nožem obrezal. Kadar koli je vstajal, je čutil bolečine, vse dokler se ni odtrgala krasta. To pot niti ni nameraval sesti, pa sta ga premagala utrujenost in vonj po cigareti. »Eh. Isan, kako me mučiš!« je zagodrnjal in sedel k tovarišu. »Spet te tvloje hlače! Sleci jih že in Jih vrzi za prvi grm.« Samo še enkrat sta počivala, preden sta prispele v brigado. Prav takrat, ko se je danila. Spali so vsi razen straž in kuharja. Sla sta v intendanturo, da bi sc prijavila Trubaču, tršatemu, močnemu voditelju pra-teža. Možakar je imel brke kot kraljevič Marko. Kakih petdeset let mu je bilo, malce je šepal zaradi rano, ki jo Je dobil na tirolskem bojišču, Vsi so ga imeli radi, »Le kod hodita?« je zaklical, ko ju je opazil. Kot po navadi je stopil k njima in ju potrepljal po plečih. Iso je imel občutek, da je njegova dlan velika kot lopata. »AH ne veste, da sem že ukazal, naj vaju zbrišejo s seznama za hrano?« »2e sto in stokrat sl naju dal zbrisati, pa sc naju ne boš iznebil!« mu je odvrnil obveščevalec. »Zares se naju ne boš, vse dokler boš nosil kotel na plečih!« jo dodal Grujo. »Se ti se boš norca delal iz mene, ti, ki brez kotla še koraka nevstoriš« mu je vrnil stari Trubač. Se so zbijali šale, medtem pa je Trubač razmišljal, s čim bi jima postregel, ker je vedel, da sta lačna. Iso in Grujo pa sta j: \ sl želela predvsem počitka. Cimprej bi rada s šj legla, stisnila bi se nekam, kjer ju ne bi ii nihče vznemirjal. Prebudila sta se pozno popoldne, ko so delili drugi obrok hrane. Obrila sta se in umila, da ne bi bila podobna četnikom, kakor je po navadi govoril Grujo. Gosto črno brado je imel Isov spremljevalec Grujo in naglo je poganjala- Iso se je odpravil v štab. Poročal Je o vsem, kar je izvedel in opazil, le doživljaj In pogovor z Italijanskim majorjem je zamolčal. »Tole lepo uredi, Iso, potem pa naj pisar pretipka na stroj in pošlje v divizijo. Pohiti, sicer bo kurir odšel. Svojemu šefu sporoči, če imaš še kaj drugega, ker ga gotovo ne boš videl kak teden aU dva. Jutri gre brigada na pot. Proti zahodu se bomo premaknili. Pravijo, da moramo preprečiti ustaško-domobransko prodiranje proti osvobojenemu ozemlju. Vse kaže, da Italijani ne bodo več napadali. Utrjujejo se, to pa je prav zanesllivo znamenje, da ne nameravajo sem. Divizijski komisar je rekel, da se Italija maje in da smo morda pred zelo važnimi dogodki. Prav zato se nemara hočejo zavarovati pred ustaši, ki bi radi zasedli tiste kraje, koder se Italijani ne držijo vleč tako krčevito kot poprej. Vi obveščevalci bi lahko ta spoznanja strnili v posebne zaključke In začeli delovati v smislu teh napovedi. Mislim, da bi bilo treba izvedeti kaj o morebitnih spremembah na sovražnikovi strani.« Medtem ko je 'komisar to govoril, ga je načelnik brigadnega štaba molče poslušal. Sele ko je komisar utihnil, je načelnik dodal: »To bi nam mogel povedati le kak višji italijanski oficir, toda kako priti do njega?« Isu se je zataknilo v grlu. Zdelo se mu je, da ga načelnik štaba gleda naravnost v oči. »Le na kaj meri?« ga je prešinHo. Spored Radia Ljubljana za teden od 22. do 28. februarja PONEDELJEK 8 05 dne 22 februar^a davnine, Marjan -Kozi-Davnina, Matija Brav-^icar; Kralj Matjaž, Blaž ^•rnič: Ples čarovnic — 8.4n t^fonična pesnitev mladinski mešani giininazije Celje p. 8.oo Ir ?S°na Kuneja gas podlistek — Stephen f^tter; Kako koga preli-9.20 ~ I- 10.10 a .vJak zabavnih zvokov iz oper G. Pucoi- >«.3o gJa »•00 M filmov in gliosbenih c ' ,;i urobne skladbe za klavir H-aoS, Violino Dodaja za otroke a) Dra-S? Kumer: Veselka, b) Jfiasbena oddaja za otro-— Instrumenti se po-la.oo f^arjajo Vaški kvintet z Reziko in ^.is i?nj? Radijska kmečka univer-za — Tone Bantan: Spra-{kib z njiv in travnikom «nko še bolj megandei- 12,2= pam° Popevk za pet pev- i2 4n UeV Joseph Haydn: Koncert ^ combaiio in orkester v 13.30 duru i? „ folklornih zapiskov l3.5o Tv^0incke Maroltove "torton Gould: Oklahoma 14.00 r-^akbeni odlomki) Robert Schumann: Gozd- 1420 5G sUke fammivostl iz znanosti in 14.31 Našj poslušalo! čestitajo l5.4n Pozdravljajo testi jz domače književnosti Svetlana Vetmairjan- 16.00 Večerja i7.1n svetu opernih melodij “tečno vožnjo! (Šoferjem 18 o« £a P°t) dijaka univerza — Dkw>;ro Nagaya: Nove 18.11 V, 'i® 0 snegu in ledu 10 Marjan Lipovšek: Domovina — simfonična pesni-la tev 2S IS0«111 tefinik Portreti z Broadwaya — 20 4= J- , oddaja Rudolf Friml **zsr&sgr ^ orkestra Slovenske Fiihar-23 in S,oaliie Pol ure s piiesnim orke-».40 n: RTV Ljubljana Klaž Arnič: Godalni kvartet TOREK dne 23. februarja 8.05 Jutranji spored solistične glasbe 8.30 S popevkami naokrog 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Veš, mama, lepo je, depo je živeti 9.25 Londonski baročni ansambel igra dela Josepha Haydna in Carla Dittersa Dittersdorfa 10.10 Izberite melodijo tedna 11.00 Naši pevci interpretirajo vjoge iz znanih oper 12.00 Alpaki zvoki 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Milica Oblak: Kako bo z jagodj.čjem v prihodnje 12.25 Ansambel Milana Stanteta izvaja pesmi In plese jugoslovanskih narodov 12.45 Poje kvintet Niko Štritof 13.30 Lahek spored izvaja Mariborski instrumentalni ansambed 13.50 Narodne v priredbi Cirila Preglja 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Namesto elektronke — tranzistor 14.35 Pesmi raznih narodov poje Komorni zbor RTV 15.40 Naši popotniki na tujem — Milorad Popovič: Venezuela 16.00 Izbrali smo za vas 17.10 Razgovor z volivci 17.20 F. Mendelssohn: Simfonija št, 3 v a-jnolu »škotska« 18.00 Iz zbornika spominov 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — skladatelji opisujejo naravo 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 20.00 Nastop vokalnega sekste-ta Luca Marenzio 20.30 Radijska igra — Honore de Balzac — Max Gun-dermann: Odpustljivi greh 21.17 Aontonio Vivaldi: Zima — odlomek iz ciiua štirje letni časi 21.27 »Tvoje je moje srce« — priljubljene melodije iz opere}: Franza Lebarja 21.45 Orkester Harryja Jamesa 22.15 Slavna dela iz komorno- glasbene literature — IX. 23.10 Jazzovski pianist Errolll Gamer na koncertnem odru 23.30 Novi posnetki vokalnega kvarteta The four Fresh-men 23.45 Aleksander Obradovič: Preludij In fuga SREDA dne 24. februarja 8.05 Mlada talenti Srednje glasbene šole v Ljubljani pred mikrofonom 8.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev) / 9.15 Zvočnf spektrum 10.ID Kratke scene iz slovanskih oper 10.35 Na obisku pri čeških zabavnih ansamblih 11.00 Sopranistka Zina Krelja in tenorist Mitja Gregorač pojeta samospeve jugoslovanskih avtor j ev 11.30 Oddaja za cicibane a) Bleanor Farjeon: Mali Piko — Clarence Mulford: Malt Riko b) Petnajst minut v glasbenem vrtcu 12.00 Trio Avgusta Stanka 12.15 Radijska kmečka univerza -r- ing. Franc Kervina: Posnemalne postaje 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja 12.45 Zabaval vas bo pianist Toni Erich 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Partizanske pesmi 13.45 Marjan Vodopivec: Jesenski ognji — štirje orkestralni pasteli 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Veš, mama, lepo je, lepo je živeti (ponovitev) 14.35 Zbor in plesni orkester Ray Conniff 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Novost na knjižni polici — L ion Feuchtv/atnger: Goya 16.00 Koncert po željah 17.10 Sestanek ob petih 17.30 Od tod in tam 18.00 Kulturna kronika 18.20 Iz slovenske solistične glasbe — VM. oddaja —* Marij Kogoj —. I. del 18.45 Domače aktualnosti 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Ples ob osmih 80.45 Cikjlua »Velike ure opere«: Verdijev Falsbaff v Milanski seali leta 1893 22.15 Ljubljanski jazz ansambel 22.30 Veliki uspehi skladatelja Irvinga Berlina 23.10 Moderna plesna glasba 23.40 Rudolf Kelterbom: Ele- gija za mezzosopran in pet inštrumentov ČETRTEK dne 25. februarja 8.05 Iz opernega sveta 8.35 Poje pevsiki žboir »Slavček« jz Trbovelj 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Namesto elektronke — tranzistor (ponovitev) 9.25 Kaie:doakop za zabavo 10.10 Glasba rdeče zemlje 10.40 Pet minut za novo pesmico a) J. Rousseau: Droben ptiček bi rad postal t>) Pozdravi mladim risarjem 11.00 Pol ure z evropskimi pCesndmi orkestri 11.30 Risito Savin: 4 skladbe za violino in klavir — Marij •Kogoj: Skica za klavir 12.00 Kvintet bratov Avsenik 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Nežka Snoj: Vrednost nosemaka. in zdravljenje čeba'. 12.25 Popularni operni dvospevi 13.30 Igra pihalni orkester LM p. v, Rudolfa Stariča 13.55 Zabavna ruleta 14.20 šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 S knjižnega trga 16.00 Pianistka Jelka Suhadoi-nik-Zalokarjeva in violinist Dejan Bravničar igra« ta skladbe jugoslovanskih skladateljev 16.30 Popevke se vrstijo 17.10 »Ena ptička priletela« — slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor 17.30 Plesni orkestri velikih radijskih postaj 18.00 Turistična oddaja 18.15 Spoznavaj amo naše umetnike — XIX. oddaja — Basist Tomislav NeraUč 18.45 Radijska univerza — ing. Janko Čuček: Predstav- il amo vam salonit 19.80 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Komorni intermezzo 21. Zabavne melodije — vmes ob 22.15 Prenos zadnjih minut četrtfinalnega srečanja za pokat evropskih košarkarskih prvakov med Olimpijo in Rigo (SZ) 8.10 Nočni koncert PETEK dne 26. februarja 8.05 Qiasibervo popoituvahje 9.00 Naš podhitejc — Steiphen Potter: Kako koga prelisičiti — II. 9.20 Zabavni orkester Norry P a ram or 9.40 Kotiček za mlade ljubi* telje gilasbe — Majhen koncert Dunaj&kih pevč-kov 10.10 U. Giordano: I. dejanje opere Andre Chenier 10.40 Godala v riitmu 11.00 Josef Suk: Štiri skladbe za violino in klavir 11.30 Družina in dom 11.45 Poje Ljubljanski ženski kvartet 12.00 ih o PeriŠič: Balkanske p it oreške 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Zvone Pelikan: Osnovni priključki • za oskrbovanje poljščin 12.25 Drobne skladbe — majhni ansam.b'. t 12.45 Anton Sshvvab: Dobro jutro in Zlata kanglica — Izvajajo: Ljubljanski komorni zbor in orkester RTV Ljubljana 13.30 Panorama popevk 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Frane Milčinski: Vesela povest o žalostni princesi 14.35 Aleksander Skrjabin: Pet pre.uddjev za klavir 15.40 Iz svetovne književnosti — Itoflo Gal vino: Steze k pa;j koviim gn ezdom 16.00 Petkov koncert ob štirih 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Zabavni potpuri 17.40 Poje vokaini kvintet Kranjčani 18.00 Človek in zdravje — Dr. Marija Dekleva: Nekaj o glistavpsti in njenem pomenu za človeško zdiravje 18.10 Vedri zvoki 13.30 Iz naših kolektivov 20.00 Napolitanske popevke — tenorist Giuseppe di Stefane 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Mozartovi koncerti — 14. oddaja -- Koncert za klavir in orkester št. 24 v c-molu 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Kvintet Jožeta Kampiča 22.30 Nočni operni koncert 23.10 Zabavni koktajl 23.40 Pevec Louis P rima v Las Veg asu SOBOTA dne 27. februarja 8.05 Za vsakogar nekaj 8.55 Radijska šola za nižjo Stopnjo (ponovitev) — Frane Milčinski; Vesela povest o žalostni princesi 9.25 Naši solisti igrajo priljubljene skiladbe 10.10 Ali vam ugaja? (Popevke in ritmi) 10.40 Pesmi in priredbe Zorka Prejovca poje Ljubljanski zvon 11.00 Obisk pri hrvatskih skladateljih —? Bruno Bjelin-ski: Serenada, za trobento, klavir, godala in tolkala 11.3*0 Pionirski tednik 11.50 Deset minut z Beneškimi fanti 12.00 Havajski napevi 12.15 Kmetijski nasveti — mg. Milko Trstenjak: Zaključki v proizvodnih poskusih v vinogradih leta 1959 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 12.45 Ansambel; Mojmirja Sepeta 13.15 Obvestilia in zabavna glasba 13.30 Arije z znanimi peved 14.05 Od polke do kola 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Rekl ame In zabavna glasba 15.40 Na platnu smo videli 16.00 V dvoranah »Svobod« in prosvetnih društev — X. oddaja — Poje Učiteljski pevski zbor Emili Adamič 16.30 Z glasbo v dobro voljo 17.10 Dunajski valčki 17.35 Priljubljene popevke 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Po naiši deželi. . . narodne in domače viže 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radij skl dnevnik 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.00 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Do polnoči v plesnem ritmu II. PROGRAM 22.15—23.00 Plesna glasba NEDELJA dne 28. februarja 6.30 Pihalne godbe v zabavnem ritmu 7.30 Radii j aki koledar in prireditve dneva 7.35 Popevke za nedeljsko jutro 8.00 MJladlnska radijska igra — Anton Ingolič: Tajno društvo PGC 8.45 »V Afriki je reka Nil . . .« Sailjive otroške pesmi. 9.00 Matineja za zabavo 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Angelca Kniflc-Barbka: V krem pij'ih gestaipa, Vinko Snoj: Prisegam 10.30 B. Smetana: Štirje orkestralni odlomki iz opere Prodana nevesta 10.50 »Hopsasa, rajsa&a, pustna nedelja!« 11.30 Štefan Kuhar: Iz malega raste veliko (reportaža) 13.30 Za našo vas 13.45 Drobne skladbe z zabavnim orkestrom Raphaele 15.30 B. Arnič: Pomladni vzkliki, C. Friedeman: Slovanska rapsodija št. 1 15.44 Klavir in hammend orgle 16.00 Humoreska tega tedna — Mirko Trišil er: K ritik 16.20 Glasbena medigra 16.30 Šestdeset minut športa in glasbe 17.30 Radijska igra — Christian Bock-Heinrich Reinecker: Naš očka se mora oženiti (prva izvedba) 18.40 Kvintet bratov Avsenik in Gorenj skl vokalni kvintet 19.00 Obvestita. reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik in športna poročita 20.05 Izberite melodijo tedna 21.00 Kaj veseli bi- ne peli (Veder operni in koncertni spored) 22.15 Zaplešite z nami! 23.00 Poročila in pregled tiska 23.10 Za ljubitelje popevk 23.35 V razgibanem ritmu do konca oddaje II. PROGRAM 12.00 Ne defl j siki simfonični koncert 13.10 Popevke za vsakogar 13.45 Popularne solistične skladbe 14.15 Plesni zvoki 15.10—16,00 Z našimi in tujim! pevci rJ 1 7 E 4 5 6 7 IJ 8 9 10 11 12 13 M 14 15~~ m w~ m V 18 1 n~ 2D~ 21 1 S 23 M 24“ m 25 2£ M tT 28 m I W~ 30 m ¥~ 32 M ŠT 34 ŠT 36 l1 1 58 m 39"| 1 m | Mi 42 43 hu 1 '45 □ m 46 Jpi 'mmsm S Kombinirajmo Spet zelo lahka naloga. Kar oglejte si pozicijo! V kakšni žalostni podrtiji je črni! Skrajno pasivno stoji, zato pa beli z vso artilerijo strelja v pravo smer. In res! Ena, dva — in črni mora razobesiti belo zastavo, ker ga je v nekaj nadaljnjih potezah konec. Beli: Kgl, Dc2, Tdl, Til, Lb2, Le4, Se5, Pa3, b4. c5, f2, g2, h3 (13) KRIŽANKA ŠTEV. 7. Vodoravno: 1. pripraven človek, 8. severnoameriška žival, vrsta medveda, 13. podzemeljski del rastline, 14. budistično svetišče, 15. predlog, 16. priprava za popravljanje ladij, 17. kosi kopne zemlje, ki se zajedajo globoko v morje, 19. delovni zanos, 20. palača turških sultanov, 22. vlečenje, 24. moško ime, 25. borišče, 27. bakterija takšne vrste, ki nujno potrebuje zrak za svoj obstoj, 29. perje pri repi ali korenju, 31. postavljam v vrsto, 33. velike posode jajčaste oblike, 35. šarenica v očesu, 37. kradljivec, 38. osebni zaimek, 39. arabski žrebec, 40. določati vrednost, 42. odvzeti komu občutek lastnine, 45. razprave, 46. sosednja država. Navpično: 1. čistilno sredstvo, 2. sosednja soglasnika, 3. policaj, 4. nasprotno od dvojen, 5. tropsko drevo z zelo trdim lesom, 6. enaka soglasnika, 7. angleški plemiški naslov, 8. staroegipčan- sko božanstvo, 9. turški nekdanji vojaški poveljniki, 10. revna hiša, 11. velika kača, 12. večkrat prinesti, 13. osariji, skupinske grobnice, 14. točke, 18. tujka za nogometno moštvo, 21. vrsta suk-na, 22. posoda za cvetlice, 23. pripadnik naše narodne manjšine, 26. tudi ne, 28. zavitki, 30. starogrški bog uničujočih vojna, 32. vrsta vulkanskega otoka, 34. prečni drog v kozolcu, 36. odsev ognja, 38. osebni zaimek, 41. osebni zaimek, 43. različna soglasnika, 44. sosednji samoglasnik in soglasnik. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. klobuk, 6. oknice, 11. le, 12. Krakatau, 16. iva, 18. hropem, 19. ona, 20. nart, 22. plot, 23. krak, 24. Ira, 25. ot, 26. mrk, 27. boji, 29. urnem, 31. kanu, 34. era, 35. trakar, 37. noj, 38. ta, 39. alizarin, 41. te, 42. Aleman, 43. Asirec. Črni: Kg8, Dd8, Tb8, TeS, Ld7, Ls7, Sa7, Pa6, b7, c6, d5, f7, g7, h6 U4) Beli na potezi dobi •pazatod qoAp a uio;eui z +iS:q os ouisp nsrrum od rpojs joif ‘spA os lu.to trt 1J:S 'Z 8JN ‘+Un 'I :aojisoh KUPON Sl Naša nagradna uganka Danes objavljamo drugo sliko iz serije naših nagradnih ugank »Slovenski književniki in njihova dela«. V štirih zaporednih številkah bomo objavili naslovne strani štirih poznanih slovenskih književnih del in portrete književnikov, ki so ta dela napisali. Ko pa smo pripravljali uganke, smo v naglici vse skupaj nekoliko pomešali med seboj, pa se nam je zgodilo, da smo združili knjigo enega pisatelja oziroma pesnika s portretom drugega. Vaša naloga je, da to zmedo uredite in vsaki knjigi določite pravega avtorja. Seveda bo treba počakati, da izidejo vse štiri uganke in ko boste imeli vse pred seboj, rešitev ne bo težka. Paziti morate samo na pravilen vrstni red ugank. Na današnjo uganko nam boste odgovorili takole: Druga uganka (objavljena v DE dne...): Priimek in ime književnika na fotografiji... Napisal pa je knjigo: ... Pravilne odgovore vseh štirih ugank nam pošljite skupaj na naslov: Delavska enotnost, Ljubljana, Kopitarjeva 2/IV. Rešitve pošljite najkasneje do 9. marca 1960. Na pisemski ovitek napišite: »Za nagradno slikovno uganko«, rešitvam pa priložite vse štiri kupone. — Čemu nam bo stroj za mletje kave, ko imamo vendar vajenca... — Ne, igel žal nimamo. Lahko pa vam postrežemo z lokomotivo. ...169. način za pošteno sodelovanje pa je sledeč SAMOPOSTREŽBA