Leto XLIV - §t. 19 - CENA 12 din GLAS Kranj, petek, 8. marca 1991 GLASOVA PREJA banka Kram Slovenci četrte priložnosti za samostojnost ne smemo zamuditi Gore..|sW W*» lače Danes pl: v Tekstilindusu ... Kr»nj, 8. marca - Kot je v sredo "a seji predsedstva Sveta kranj-sk'h sindikatov izjavil v. d. di-Jktorja Tekstilindusa Milan J^udobivnik, si tamkajšnji de-lavci lahko danes obetajo iz-P'ačilo januarskih osebnih domkov. Denar za plače, ki Postavlja problem že od decembra lani, bodo zagotovili iz različnih virov, o katerih se dogovarjajo s pristojnimi republiki organi. ^'ani sindikalnega predsedstva 0 [pkrat prvemu človeku Teksti-■nausa zastavili tudi več vpra-,a"J- zlasti v zvezi z beneficirano plovno dobo. Ta pripada 12.000 pitnim delavkam (tudi za na-aJ>> vendar bo Tekstilindus zmo-2axdenar le za dve tretjini. Do ,ac«ka stečaja, ki se obeta temu Arijske nu mu tekstilnemu velika- nirjl3. bo nakazal kranjski pokoj- s0 sin\'iCUpnosti- Za PreostaJe Pa nefiJ! •■ ' Podlagah, naj bi be-ža TC'i!0 .P°Placali 12 kupnine ("K .kstiliridusovo zemljišče v, j £1°"), vendar je po besedah $na . 'rektorja ta odločitev odvi-slcee od drugih, vsaj od kranj-ki j~ 12vršnega sveta in banke, sovo hlpoteko na Tekstilindu-t°krafemI-'-0" KranJski sindikat je tj;e tudi ocenil veliko priprava Tekstilindusovega vod-deia Za s°delovanje glede pravic *vSe^ V stečaJnem postopku. Šeni žal "imajo enakih izku-m0 'P°Polno nasprotje je deni-Eleka°dstvo Telekoma, Unitela in stran; -,0 čemer več pišemo na 2. • D. Ž. in v BPT PreHi'i "»»rca - V Bombažni je v 'lr"ci in tkalnici Tržič jim UsDelr,aV^em s Prilivi i" avansi so 2 'toliko denarJa> da ■*arnče de,aycem izplačali za-raj Dane P'ače za januar. Vče-aJno 4 Je tržiški Center za soci-08rožen-° socialno najbolj naročil • delavcem v obliki lorju rt'ce za nakup v Merca-moči p p0 500 dinarjev po-Uo 'dHrejel° jo je približno oba zlilavcev (samohranilke, sler, 7?K0slena v BPT, nezapo-le PoVeSski Partner). Kakor k°*> šS? V- d- direktorja Ja-^ratj l?0uc bodo zdaj skušali e' delav"31" Za februarske pla-*>ku J* .v stečajnem po-lutkj J? aj0 se zelo težki tre-Po i'0(J5obodo zanje prihranili ,0c»aine dlnarJev obljubljene lavci ve P,0rnoči. Včeraj so de-Pr°testirf.-at5rih delavnicah še Vsi- • M V DeS Pa S° delali Čestitamo vsem, ki danes praznujejo. Uredništvo 8. marec - dan žena Šibkejši spol Ta teden sem slišala več žensk negotovo povpraševati: ali dneva žena zdaj ne bo več, bomo slavile le materinski dan proti koncu marca?Smo tako kot z vso ideološko navlako pokojnega socializma pometli tudi z dnevom žena ? Nam je praznik, kakršnega smo leto za letom slavile v znamenju cenenih zabav, cvetja, sindikalnih izletov in proslav, res potreben ? V tem primeru gre kajpada za retorično vprašanje. Kaj pa vsebina dneva žena, ki ga je v začetku stoletja uveljavilo evropsko socialistično gibanje s pobudnico Klaro Zet-kin: zoper neenakopravnost šibkejšega spola, proti vojni, za mir? Vrednote, ki so tudi pri nas aktualne bolj kot kdajkoli. Danes nam je jasno, da je bila deklarirana enakopravnost žensk tudi v socializmu zgolj ideološka pozlata, da je imela ženska v javnem življenju manjše možnosti kot moški, da je v primeri z njim manj zaslužila, da ji tako imenovana družba ni skoraj v ničemer odvzela domačega bremena. Tudi v prihodnje se ji ne obeta nič dobrega: domala izrinjena je iz politike, obeta se ji izguba nekaterih pravic, na prihodnjem trgu delovne sile bo zaradi družinskih razlogov manj konkurenčna, manj mobilna delovna sila, uvajanje tako imenovanega evropskega delovnika jo spet potiska k domačemu ognjišču. Da, celo v svoji materinski vlogi ni zaščitena v tolikšni meri, kot bi ji šlo po zdaj veljavni državni ideologiji. Ji torej vsebina dneva žena, ki si prizadeva, da bi ženska ne bila drugovrsten državljan, res ni več potrebna ? Tudi to vprašanje je retorično! # D. Z. Žlebir 1» aJ nam obeta slovenska vlada °st je zapovedan ^JbW 8. marca ^terie l°Venske vlade Po > s,anci reksP°ze Pred > s Dne?ubliške skupščine Si so o IVom ati se začnemo pogo->tek12"mno- Mislil je8 !a-8osDodaOS?Jega Proračuna, ^^soc?^0 Politiko, raZ: ane boSLn dlaga,posta'ni->ia. tako dVševal- Navd«se- P" polnilcih repu- bliškega proračuna kot pri porabnikih, tudi nihče ni pričakoval, post pa je bil zapovedan in to strogi. Osnutek republiškega proračuna, ki naj bi bil po sodbi predlagateljev zgodovinski in izključno v funkciji osamosvajanja Slovenije, je bil z množico pripomb sprejet, prav te pa kažejo, da se moramo postiti in to vsi, čeprav nekateri porabniki, omenjeno je bilo področje obrambe in varnosti, še mislijo, da mora zanje še vladati čas izobilja. Napoved, da se bo letos družbeni proizvod v Sloveniji zmanjšal za 2 odstotka, velja za vse. Lov je odprt, je dejal Peterle na koncu svojega govora. S tem je ošvrknil predvsem kritike vladnega predloga proračuna. Če je kdo pričakoval, da bo šel proračun mirno skozi proceduro, se je uštel. V razmerah, ko je sedanja vlada marsikaj obljubljala, ko je prvič prišla pred skupščino (ne le pred Demos oziroma skupščinsko večino) s programom in ko je gospodarstvo v objemu katastrofe, je lov pričakovan in upravičen. Nadaljeval se bo še ves marec, do sprejetja predloga v skupščini. Seveda pa naj veljajo pravila poštenega lova, ne krivolovcev in prostih strelcev. (Več na 3. strani) • J. Košnjek Led se topi Proračunske razprave so vselej vroče, letos toliko bolj, saj jih prežema merjenje strankarskih moči, proračun je najpomembnejša stvar, ki jo mora oblast spraviti pod streho, da bo še naprej ostala v sedlu. Že po cefranju osnutka je moč sklepati, da Demos ni več tako trdna koalicija in da se led počasi vendarle topi. Tako je vsaj moč sklepati po svežem strankarskem vetru v kranjski skupščini, ki je po mnenju mnogih vzorec za slovensko, kot argument pa ponujajo zaplete s kranjskim radiom. Demosova večina v kranjski skupščini je krhka, dialogi med opozicijo in pozicijo pa tako ostri, da so doslej odmevali po Sloveniji, ne le po Gorenjski. Zato je merjenje strankarskih moči v Kranju toliko bolj zanimivo, uporabno za sklepanje, kako trdna koalicija je Demos. Po kopici pripomb, predlogov in vprašanj na osnutek proračuna na ponedeljkovi seji družbenopolitičnega zbora kranjske skupščine čaka kranjsko vlado izjemno težko delo, toliko bolj, ker ne more več računati na Demo- sov glasovalni stroj. Pripombe namreč niso deževale zgolj iz prenoviteljskih vrst, kar je bilo moč pričakovati, liberalni demokrati, ki v Kranju hodijo vse bolj po levi strani, tokrat niso imeli glavne besede, kar je bilo prav tako moč pričakovati, veter pa je privršal iz Demosovih strank. Poleg kranjskega bazena, ki za radiom postaja drugi kranjski grešni kozel, je bila najbolj sporna dotacija za proslavo 500-letnice kranjske župnijske cerkve. Oporekali ji niso le prenovitelji in liberalni demokrati, temveč tudi liberalci in socialni demokrati, torej predstavniki strank, ki sestavljajo Demos. Težko je verjeti, da gre zgolj za denar in da za tem ne tiči nasprotovanje krščanskim demokratom, ki v Kranju podobno kot v Sloveniji vodijo vlado. Slutimo lahko, da se led topi, ker se druge stranke bojijo prevlade krščanskih demokratov, ki korak za korakom, z jezuitsko tišino pridobivajo na moči. Sicer pa so liberalci drugod po Evropi jeziček na tehtnici med desnico in levico in s topljenjem Demosovega ledu se podobno strukturira politični prostor tudi pri nas. • M. Volčjak GAST ceni goste Sejemsko sodelovanje za zgled Kranj, 7. marca - Pred spomladanskim sejmom gostinstva in turizma GAST, ki bo v Celovcu od 16. do 21. marca, je bila minuli teden v hotelu Grad Hrib v Preddvoru novinarska konferenca, ki sta jo pripravili obe sejemski hiši; tako kranjska kot celovška, ki že nekaj let zelo dobro sodelujeta in bi si takšno sodelovanje lahko pravzaprav samo želeli tudi na drugih področjih. To se je tudi letos pred sejemsko prireditvijo v Celovcu potrdilo z ugotovitvijo, da iz Slovenije tudi tokrat ne bo nobene organizacije oziroma podjetja. Pojasnilo predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije je bilo tokrat glede "odstotnosti" naših razsta-vljalcev podobno kot že vsa leta doslej, slovenski minister za turizem Ingo Paš pa je bil prepričan, da interes prav gotovo je, vendar pa bi ga bilo treba uresničiti z drugačnimi oblikami. Morda na ta način kot to v praksi že nekaj let dokazujeta obe sejemski hiši - kranjska in celovška. Za kranjsko celo drži, da ji uspeva boljše sodelovanje s celovškim sejmom, kot pa sejemskimi hišami doma. Sicer pa je bila ta ocena tudi izpostavljena Import Export, d.o.o, Tržit Koroška 26, 64 290 Tržič tel : 064 50 348 fax.064 52-079 Mini Marjet Ste Marie aux Mineš 15, Tržič tel.: 064/50-439 VABIMO VAS NA OTVORITEV NOVE PRODAJALNE AUDIO - VIDEO - TV - HI-FI MINI MARKETA v ponedeljek, 11. marca 1991, ob 17. uri v Tržiču na DETELJICI - poleg Petrolove restavracije in za ljubitelje tenisa ŠPORTNI PROGRAM »FILA« in »PRO KENNEX« OTROŠKA KOLESA BMX PO UGODNI CENI! in posredno naslovljena kot prošnja na slovensko vlado ministru za turizem Ingu Pašu. Gorenjski sejem namreč ugotavlja, da se je dosedanjemu slabemu povezovanju sejmov v Sloveniju zdaj pridružil še svojevrsten nered, saj se pojavljajo tudi številne zasebne pobude, ki, če ne drugega, trenutno povzročajo nered in zmedo že pri koledarju posameznih sejemskih prireditev. Predvsem pa naj bi v vladi skušali zadevo spodbuditi tako, da morajo imeti sejmi v Sloveniji vendarle povsem določeno mesto in vlogo ali v okviru gospodarske zbornice ali pa kako drugače. Kar pa zadeva letošnji sejem GAST, je bilo poudarjeno povabilo celovškega prireditelja na to prireditev. GAST ceni goste oziroma obiskovalce. Na letošnjem sejmu bo gostinske, kulinarične dosežke, posebnosti in novosti, opremo oziroma vse kar sodi v "turistični program" predstavljalo 638 podjetij in 25 dežel na 34.000 kvadratnih metrih. Čeprav bo vstopnina na sejmu 80 do 100 šilingov, pa so za obiskovalce iz Slovenije vstopnice že naprodaj tudi na Gorenjskem sejmu v Kranju in sicer po 80 dinarjev, za skupine nad 90 obiskovalcev pa je cena vstopnice 60 dinarjev. • A. Žalar klub 46ufcno* @©®IiS3Sg^GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE KOŠNJEK Iskanje izgubljenega tropa Svetovni slovenski kongres konec letošnjega junija v Ljubljani oziroma Celju bo letošnji prvorazredni zbor slovenstva in Slovencev v matični domovini. Po sejah skupščinske komisije za slovenski kongres in odbora območne konference za Slovenijo slišimo napovedi, da se bo junija v Sloveniji zbralo nekaj tisoč Slovencev iz vseh koncev sveta. Domovina naj bi s tem pokazala, da se je notranje demokratično spremenila, da želi postati mati vseh Slovencev ne glede na svetovni nazor in da je vsak, ki želi priti domov, dobrodošel in varen. Svetovni slovenski kongres naj bi bil torej v prvi vrsti iskanje in združevanje po svetu razkropi/enega slovenskega tropa, v katerega je zgodovina kruto treskala in se je zaradi tega razbežaL Slovenci smo prisiljeni, kot je dejal na Glasovi preji predsednik slovenske skupščine in eden od pobudnikov za slovenski kongres dr. France Bučar, Sveti v diaspori, med drugimi narodi, ki je realnost in edem od način bivanja in ohranjevanja Slovencev in slovenstva. Ekonomska beda domovine in politika sta pognali Slovence po svetu, v katerem so večinoma padali v krut topilni lonec večinskih in vladajočih narodov. Slovensko identiteto so obdržali le najbolj močni, tudi gospodarsko, in najbolj narodno zavedni. Poiskati in povezati prav te ljudi, ki se zavedajo svojih korenin, je naloga svetovnega slovenskega kongresa. Pri zasnovi našega kongresa se zgledujemo po svetovnem judovskem kongresu, čeprav se z njimi ne moremo povsem primerjati. Judje so v svoji nacionalni zavesti veliko bolj trmasti, razen tega pa so bistveno bogatejši. Slovenci po svetu so večinoma nacionalno zavedni, glede kapitala pa smo bistveno slabši in tu ne kaže gojiti iluzij, da bo denar kar samodejno prihajal v Slovenijo. Poslovna logika pri ljudeh, ki imajo kaj pod palcem, še vedno prevladuje nad zavestjo. Slovenstvo odtehta lahko samo v primerih, ko bomo ponudili enake pogoje kot drugi. Do junija, ko bo kongres, moramo razčistiti vsaj še nekaj stvari. Najprej doma, kjer so pogledi na Svetovni slovenski kongres še vedno različni in izhajajo iz različnih strankarskih in ideoloških opredelitev. Levica, ki ji pritrjuje tudi borčevska organizacija, opozarja na enostransko vsebinsko usmeritev kongresa na desno, le-ta pa tovrstne strahove zavrača. Za Slovence, Slovenijo in kongres bi bilo najbolje, če bi se opredelili za nacionalno, nad-strankarsko in predvsem povezovalno vsebino s pogledom v prihodnost, brez ideološkega pogrevanja zgodovinskih pravic, resnic in napak. Članstvo v kongresu naj bo odprto za vse, ki jim je glavni cilj demokratična in gospodarsko močna Slovenija, vsestransko povezana s Slovenci in njihovimi organizacijami po svetu, ugledna ne samo med njimi, ampak v svetu nasploh. Nove delitve nas bodo spet postavile tja, kjer smo bili in kar hočemo prav na primeru Svetovnega slovenskega kongresa odpraviti. Naša notranja uglašenost ni potrebna samo zaradi nas, ki smo v Sloveniji, ampak predvsem zaradi Slovencev po svetu, ki še zdaleč niso enotni v pogledih na domovino in tudi med njimi samimi zevajo prepadi O nikakršni prevzgoji tega ali onega, o poenotenju mišljenja ne kaže razmišljati in upam, da tudi Svetovni slovenski kongres nima tega namena. Slovence moramo predvsem medsebojno zbližati, jih prepričati, da je odnos matične domovine do vseh enak, da so vsi spoštovani in dobrodošli člani razkropljenega slovenskega tropa in da Slovenija z vsem, kar počne doma in govori tujini, misli resno. Vzvode združevanja slovenstva imamo mi v rokah, tudi glede tega, kdo je uradni slovenski sogovornik Slovencev po svetu. Razen Slovenske izseljeniške matice, ki jo del Slovencev na tujem odklanja, ker je pač otrok starega režima, se v to vlogo postavlja ministrstvo za Slovence po svetu, sedaj pa še odbor za pripravo Svetovnega slovenskega kongresa. Dobro bi bilo sedaj najti usklajene relacije med temi organi, ki so vsi legitimni, saj bi družno, usklajeno, brez drobljenja moči in mogoče celo prestiža lažje uresničevali naloge na tem področju. 0 privatizaciji v torek Kranj, 8. marca - Stranka demokratične prenove Kranj obvešča, da bo razgovor s Francijem Križaničem o Zakonu o privatizaciji v torek, 12. marca, ob 18. uri v sejni sobi 14 kranjske občinske skupščine. Včeraj je bil razgovor zaradi zadržanosti gosta odpovedan. • J. K. Na golaž k Lectarju Občinski odbor LiberalBodemokratske stranke Radovljica vabi na golaž na vrtu gostilne Lectar danes, 8. marca. Družili se bomo od 12. ure naprej do praznega kotla, so zapisali na vabilo radovljiški liberalni demokrati. (GLAS Ustanovitelj ta izdajatelj: Časopisno podjetje GLAS Kranj, MoJe Pijadeja 1, 64000 Kranj_ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem PradaedaH Časopisnega sveta: Ivan Bizjak Direktor (V Glas in glavni urednik; Marko Valjam________ __ Odgovorna Bred niča: Leopoldi na Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jože KoSnjek, Lea Mencinger. Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik. Marija Volčjak, Cveto Za-plotnik, Danica Zavrl-2lebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler. Nada Prevc_ Lektoriranje: Marjeta Vozlič_^_ Tlak: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij. Ljubljana_ VrtšmUtvo: Može Pijadeja I, telefon: 21-860. 21-835, telefax: 23-163_ Uprava, propaganda, naročnine, oflaai: Cesta J LA 16. telefon: 28-463. ielefax: 25-366 Mali oglasi: telefon: 27-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.— 13.30. ob sredah do 16.30. Cena izvoda 12,00din; naročnina za I.kvartal 1991 300,00din (individualni naročniki 20 odstotkov popusta); cenik oglasnih storitev: 200.00 din/col cm; polletna naročnina za tujino: 70.— DEM oz. protivrednost v drugih valutah; žiro račun: 51500-603-31999. Časopis izhaja ob torkih in petkih. Po mnenju Republiikega sekretariata za informiranje 23/91 sodi časopis med grafične izdelke, od katerih se plačuje }% prometni davek. Rokopisov in fotografij ne vračamo. IZGORENJSKIHPARLAMENTOV Kopica pripomb in vprašanj na osnutek občinskega proračuna Kranjsko vlado čaka težko delo Kranj, 4. marca - Vsi trije zbori kranjske skupščine so se tokrat zbrali na ločenih sejah in se posvetili osnutku letošnjega občinskega proračuna, vsi trije zbori so ga sprejeli, vsaj v družbenopolitičnem zbora pa je moč pričakovati nič manj pozoran obravnavo predloga proračuna, saj so odborniki osnutek sprejeti s kopico pripomb in vprašanj, samo Edo Re-sman je zastavil 64 vprašanj. Najbolj vroča razprava se je razvnela o dograditvi kranjskega bazena, več pripomb je zadevalo rodi proračunsko dotacijo za proslavo ob 500-letnici cerkve v Kranju. Družbenopolitičnemu zboru je z zadnje seje ostal sprejem odloka o dodeljevanju posojil za pospeševanje drobnega gospodarstva, ki so ga z nekaj dopolnitvami skušali sprejeti, vendar je dobil premalo glasov. Dolgo so se zadržali ob kadrovskih zadevab, zlasti ob izvolitvi predsednika komisije za preiskavo povojnih pobojev in pravno dvomljivih procesov, saj je bila komisija izvoljena, predsednik pa ne. Po (ne)pravniškem prepričevanju, kakšen postopek je pravilen in nerodnostim pri štetju glasov, so sklenili, da bo komisija sama izvolili predsednika in ga dala v potrditev skupščini. Nato so izvolili še komisijo za medobčinsko in mednarodno sodelovanje, njen predsednik je Sašo Gove-kar. Potrebnega bo še dosti med-zborovskega usklajevanja, saj so bile na zadnje seje zborov ločene in sprejeli so deloma različne sklepe, zato so izvolili usklajeval-ne komisije. Osnutek občinskega proračuna je v družbenopolitičnem zboru predstavil Jože Javornik, ki je v kranjski vladi zadolžen za finance. Za javno porabo naj bi bilo letos v Kranju namenjenih 666 milijonov dinarjev, v primerjavi z lanskim proračunom je po tekočih cenah za odstotek manjši. po odštetju sredstev za naloge, prenesene na republiko, pa za odstotek večji, Znotraj proračuna je za klasično splošno porabo predvidenih 13 odstotkov več sredstev, za družbene dejavnosti 12 odstotkov več sredstev, za gospodarsko infrastrukturo 23 odstotkov manj sredstev, za investicije in vzdrževanje pa 26 odstotkov manj sredstev. Jože Javornik je odbornike pozval, naj ob tako pomembni stvari, kot je občinski proračun na stranskem tiru, pustijo strankarske zdrahe in se strokovno posvetijo razpravi ter vladi pomagajo kar najbolje razporediti sredstva. Njegov dobro- namerni poziv, kakor je kasneje dejal, je povzročil nekaj očitkov o vnaprejšnjem omejevanju razprave. Jidi Resman (SDP) je zastavil kar 64 vprašanj, ki se nanašajo posamezne postavke, med drugimi tudi na proslavo 500-Ietnice kranjske župnijske cerkve in izdajo vodnika Kranja. Predlagal nekoliko drugačno razdelitev sredstev, več naj bi namenili za družbene dejavnosti in manj za splošno porabo, le 350 tisoč dinarjev (namesto 952 tisoč) naj bi namenili kranjskemu radiu, kakor je bilo predvideno za drugo leto njegovega poslovanja, če razlike ne bo mogel zagotoviti s komercialno dejavnostjo, naj vlada nesposobno vodstvo zamenja. Sicer pa je osnutek proračuna označil kot mešanico birokratskega pristopa in čisto političnih opredelitev vladujoče koalicije, opazna je odsotnost reševanja so- Delegatska vprašanja so bila na sejo uvrščena na pobudo liberalno demokratske stranke. Borut Petrič je vprašal, ali so kranjski in tržiški obrtniki res dobili posojila za širjenje obrti, ki jih na skrivaj in po svoje deli minister Viktor Brezar, kakor je pisalo v sobotnem Delu. Vitomir Gros je dejal, da je vprašanje deplasirano, da je govoril z Brezarjem in da je to časopisna raca, saj je to le spisek predlogov, posojila pa še niso bila dodeljena. Petrič je vztrajal, naj Gros kot njihov poslanec delegatsko vprašanje zastavi v slovenski skupščini, Gros pa mu je odgovoril, naj se obrne na ministra Brezarja. NV redakcijo smo v sredo dobili pojasnilo ministra Brezarja. V njem pravi, da gre za projekte, ki so lani kandidirali za razvojni dinar, vendar ga niso dobili. V letošnjem republiškem proračuna je za za pospeševanje razvoja podjetništva predvidenih 495 milijonov dinarjev, razdelili jih bodo na osnovi zakona o pospeševanju razvoja malih in srednjih podjetij ter zasebnikov, ki še ni sprejet, je pa v skupščinski proceduri. Loški parlament v enofaznem postopku potrdil letošnji proračun 0 proračunu in LTH Vincarje Preselitev LTH iz Vincarij (na Trato) bi stala 70 milijonov mark. Škofja Loka, 7. marca - Odborniki vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine so se v ponedeljek, 4. marca, največ zadržali ob p + oroči-lu komisije za proučitev možnosti preselitve LTH iz Vincarij na šest variantnih drugih lokacij ter ob vladinem predlogu letošnjega proračuna, medtem ko so, začuda, zelo gladko in usklajeno sprejeli rešitev prostorskega problema poljanske in gorenjevaške osnovne šole; opredelili so se za dograditev šole v Poljanah oziroma njeno preoblikovanje v popolno osemletko. Sklep je bil potreben zaradi priprave dokumentacije, sama gradnja pa je še vprašanje časa, zlasti ker naj bi v naslednjih letih med naložbami v t.i. družbene objekte imelo prednost zdravstvo. O delu komisije za proučitev možnosti preselitve LTH-Orod-jarne in livarne iz Vincarij je poročal njen predsednik Ludvik Pu-klavec, ki je dejal, da je komisija, čeprav zelo interdisciplinarno sestavljena, poročilo soglasno sprejela. Komisija je imela v pretresu šest drugih možnih lokacij za to tovarno, daleč najugodnejšo oceno med njimi je dala prostoru na Trati med Gorenjsko predilnico, EGP in Traškim grabnom (53 točk). S 37 točkami je ocenila lokacijo v RUŽV, s 35 na Produ in z 32 točkami v žirovski industrijski coni, medtem ko je lokaciji v Retečah in Poljanah kot neprimerni izločila. Ludvik Puklavec je dejal, da bi preselitev LTH-OL na Trato stala okrog 70 milijonov mark; tovarno bi stala 10 milijonov mark, kolikor bi morala vložiti v tehnološko posodobitev proizvodnje, vprašanje pa je, kdo bi tovarni plačal večinskih 60 milijonov mark; toliko znaša celoten občinski proračun za leto in pol. Podjetju je namreč po njegovem mnenju nemogoče naložiti to breme, saj bi - glede na akumulacijo dva milijona mark na leto - za preselitev potrebovala najmanj trideset let! Komisija je predlaganje konkretne odločitve glede morebitne preselitve tovarne prepustila občinskemu izvršnemu svetu. Temu se je predsednik Vincencij Demšar sicer skušal izogniti, vendar so odborniki sprejeli pobudo komisije. Ob tem se je razvila tudi debata o (neprimernosti najugodnejše variante preselitve, to je na Trato. Marija Pogačnik je dejala, da je zaradi pretirane onesnaženosti Trate (4. stopnja) najbolj optimalna in realna lokacija Vincarje, na skupščinski sklep, da Trate ni mogoče dodatno obremenjevati, dokler ne bo pomembneje očiščena, pa je spomnil tudi župan Peter Hawlina. Poudaril je, da se je treba pred odločitvijo za morebitno preselitev dogovoriti o tem, kdo bi jo plačal. Direktorica LTH-OL Mirjam Jan - Blažič, poslanka SDP, pa je dejala, da v tovarni s tehnološko - ekološko prenovo ne morejo več čakati, saj si ne smejo privoščiti podobnih zastojev kot novembra, ko so stali cel teden. Predlog letošnjega proračuna, ki bo veljal 387,3 milijona dinarjev je prvi "napadel" Gorazd Krajnik (liberalno-demokratska stranka), ki je zahteval dvofazni postopek sprejemanja. Oporekal je prehitevanju sprejetja pred republiškim proračunom in ugotovil, da se delež za investicije manjša, delež za funkcioniranje javne uprave pa ne. Franc Rupar (Demos) ni bil zadovoljen z delitvijo denarja za komunalno gospodarstvo, od katerega naj bi šlo kar 62 odstotkov v Poljansko dolino, samo 38 odstotkov pa v mesto in Selško dolino. Andrej Novak (LDS) je dejal, da predlog proračuna ni primeren za odločanje, ker manjkajo programi dejavnosti. Precej po nepotrebnem se je razvila debata o (nezadostnosti dotacije za Glasbeno šolo. Milan Brence (zbor KS) je terjal več denarja za pospeševanje kmetijstva, odbornika stranke demokratične Mirjam Jan - Bla- žič in Mišo Ceplak pa sta med drugim zahtevala, da se v proračunu nameni več denarja tudi za intervencije v gospodarstvo, konkretno tudi v industrijo. Zaradi različnih videnj, kako naj bi se delil letošnji proračunski dinar, se je izvršni svet med sejo umaknil, da bi pretehtal pripombe. Očitno je s "premetavanjem" nekaterih zneskov uspel zadovoljiti večino odbornikov, ki so predlog proračuna nato sprejeli. Med drugim je izvršni svet predlagal, da se v primeru, če bo zmanjšan republiški proračun, naknadno linearno skrči tudi občinski, da t.i. komunalni denar znotraj globalnega zneska deli poseben odbor, da se za Glasbeno šolo ustanovi poseben sklad za nadarjene glasbenike z dotacijo 600.000 dinarjev, da zdravstvo samo odloča o prednostnih investicijah, da se poveča znesek za športno dvorano Poden, da se denar, rezerviran za računalniško obdelavo podatkov za krajevne skupnosti v okviru odbora razdeli krajevnim skupnostim, da se znesek subvencij za stanarine zmanjša za milijon dinarjev in 'preusmeri v kmetijstvo. Drago- cialnih problemov, saj s*3.2^ namenjeni le dve desetinki w$ sredstev, s štirikrat večjimi stvi pa je nagrajena g'a^vktL zvestoba v zboru krajevnih skK nosli. Ob koncu je dejal, da.r^jj vztrajali na svojih predlogi"^ pripombah, tudi za ceno parlamentarne krize in s predčasnih volitev v občini- Več razpravljalcev je dejalo-.^ jih moti enakomerno indek* nje. Ivan Košir (SDP) je vanšističen označil odnos NOV, saj so sredstva zanjo sk<* polovico manjša. Tudi Rauter (SSS) je dejal, da bi ttQ li več denarja nameniti za so<^ ne programe, Janez Hafner j. je bil proti dotaciji za pr0$ (i 500-letnice župnijske cerkv«• ob vse večji brezposelnosti P^ lagal ustavitev gradnje baz* , Branko Grims (SDSS) je dJ da v Kranju tli socialna bo in politične nemodro je dajaU liko denarja za gradnjo b&j^ saj bo drago tudi njegovo vzđ ^ vanje. Po protestiranju Brinovca (SSS), da v Kranju *j šport postaja grešni koze'i^js mesto potrebuje bazen, je O dodal, da niso proti bazenu\ [ ^ več proti temu, da republik3 ne prispeva, hkrati pa se st* L naj bi podoben bazen zgra«'^ Ljubljani, tudi Vitomir (LS) je dejal, naj Kranj za**^ ditev bazena nameni le tolik0 narja, kot ga bo prispev ala & republika. Pripomb in pred!°L je bilo res veliko, zato vse &p omenimo, kranjsko vlado vSC kor Čaka težko delo pri Sr.j* predloga proračuna. • jak M S* ljub Stojkovič (zveza za e?* pravnost občanov) je sledpJ sicer oporekal z utemeljitvi)?; so stanarine v škofjeloški o1*^ že zdaj najvišje v Sloveniji-%m lagal, da se vrnejo na repu'' „0 povprečje ter dejal, da n'.P°Ljli jemati nekomu, ki nima 'n. jjjf drugemu, ki ima več. Žal Je 'd gov glas v parlamentu osamljen in neuslišan. Škofjeloška skupščina jc s r nedeljek končno dobila n°Vwj|f kretarko. Izvoljena je bila * na Uršič, dipl. pravnica, zar na v SGP Tehnik. Zatakni^ se je pri imenovanju ^.^f Novak-Zalaznik za javno P branilko Gorenjske. O tem odborniki ponovno govoru- jj, naslednji seji skupščine-Jelovčan VOLNA & PLETENJ Blanka Kežmah 64000 Kranj, Cankarjeva 4 tel.: 064/35-440 Stanovanjska zadruga odpira razpis $a Kdo želi graditi v Dobenski Amerik^ Škofja Loka, 7. marca - V stanovanjski zadrugi Sora v Š*0^ š imajo trenutno na spisku potencialnih graditeljev, ki čakaj0 .f/ cele, več kot 300 ljudi; 37 jih želi graditi v Poljanski dolin« ^ $ v Dobenski Ameriki. Tu je predviden zazidalni kompleks t mi, zadruga je do zdaj odkupila zemljo za dvanajst hiš- ^ Da bi ugotovili dejanske potrebe oziroma interes $ jS ljev za zidavo v Dobenski Ameriki, bo zadruga odprla «* $ njem še ne bo podatka, koliko bo posamezna parcela sta • bo znana šele z investicijskim elaboratom. t _ y0fil ^ O razpisu in zidavi v Dobenski Ameriki je v torek g° J g bčinski izvršni svet. Zavzel se je, da bi imeli prednos r^ij kupu parcel predvsem domačini, Poljanci, in to taki, «,1 di občinski izvršni svet. Zavzel se je, da kupu parcel predvse resnično potrebujejo pri izbiri kandidato\ „ Ce bo namreč to doseženo, se bo lažje pogovarjati ^K1^^ precejšnjega kosa za zdaj še zasebnih zemljišč. • H- Je , ne pa tisti, ki želijo trgovali z njo,- ^jj^j ri izbiri kandidatov sodeluje svet krajevne skupnosti ^ Petek, 8. marca 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN (^S@3M©IEJ]GLAS lj_ SLOVENSKE SKUPŠČINE V torek se je začelo zasedanje slovenske skupščine Proračun in "naborniški" ustavni zakon ogrela poslanske klopi Tako kot običajno sta prva dva dneva zasedanja največ dnevnega reda obdelala zbor združenega dela in zbor bcin, družbenopolitični zbor pa je spet zaostal. Edino, kar so sklenili, je bila zavrnitev zakona o zasebnem k J4' £a *e °d Jesen' 'eta 1989 predlagajo v sprejem liberalni demokrati, pa je tudi tokrat "padel" zaradi uhajanj glede popoldanskega dela. Zapletlo se je tudi pri glasovanju o ustavnem zakonu za izvedbo ustavnih °Polnil, ki urejajo služenje vojaškega roka oziroma moratorij na služenje. Sklepanje o tem in o osnutku za-°na o proračunu so preložili na včeraj, tretji dan zasedanja. Ljubljana, 7. marca - Kar ne- njene. Maja bo skupščini predla- . -j—'ijnua, /. marca *aJ pomembnih točk se je znašlo "a dnevnem redu tokratnega tridnevnega zasedanja slovenskega wlamenta. Letošnja gospod a r-s*» politika, razvojna politika in '»*voj družbenih dejavnosti, osnu-'*k proračuna in socialni program *° Povzročile največ razprav in udi največ nasprotujočih si mnenj. O tem je poslancem go-Jonl predsednik izvršnega sveta ^Jze Peterle. Predlagani zakon o ^sebnem delu so poslanci vseh lreh zborov zavrnili, prav tako Pa 5,0 se mnenja kresala ob predan ustavnega zakona, ki naj bi jl2akonil splošni moratorij nad jUženjem slovenskih nabornikov v L* in odredil, da služijo v slo-v">ski tori««..:-!-: „k---k: — gana celovita politika prometnih davkov. Skupščina je imela na dnevnem redu tudi nekatere zakone iz zvezne pristojnosti, kjer pa se izvršni svet sproti odloča, kaj naj bi skupščina obravnavala in kaj ne. Na dnevni red so uvrstili predlog zakona o varnosti v železniškem prometu, predlog zakona o stavki, predlog zakona o standardizaciji ter tri zakone s področja zdravstvene zaščite, predloga zakona o zadrugah in modernizaciji carine pa na predlog vlade slovenska skupščina ne bo obravnavala. • J. Košnjek «»nih 1 teritorialni obrambi in or- Prvi dan - fotolov notranje zadeve. Ugovori JOk-l- ,,",,a"Je '■"■VTC. CJgUVOIl tnrJ h.udi' predvsem taki, da je jo e.at0r'J "govor za militarizaci-oi|j ,en'Jc 'n na koncu so skle-' da se v četrtek sestanejo Favniki poslanskih klubov Pravniki poslanskih ■er se dogovorijo o usodi zakona n glasovanja. Pri predlogu zako-* 0 spremembah in dopolnitvah *kona o invalidskem in pokojninam zavarovanju in predlogu za-K0|»a o poračunu obveznosti SPI Z J*J zaključnem računu so se zbori počili za hitri postopek, ker je var nujna zaradi možnosti red- iwa, .''plačevanja pokojnin (*br °stale na februarski ravni ki sPr' r združenega dela je oboje že ^ko S'ede predloga za izdajo v»h "t0 sPreme'"bah in dopolnit-l*ko'a -na ° 8°2dovih z osnutkom lov,"8 Podloga za izdajo sta-UkQnjS'te8a zakona z osnutkom "ona Pa je prevladalo mnenje. Iružiti in je najprej *ak"o SpreJe,i predlog za izdajo Je tem; lrebJe ^že zd. P°seb °snu>ku pa razpravljati s'anov ll,emc,jitev vlade, da o *e oh anjs'ccm zakonu govorimo n°vembra lani. ni zalegla. skupščine je otežilo tudi De|0 jeJstVo da Ob, je za k o n od a j n o p ra v n a morala v torek, ko bi sklepj^Ja k predlogom, ni bila 2bor čjn '-druženega dela in zbor *"k0„ a 'udi sprejela dopolnjen <*avvu 0 Posebnem prometnem •*v in0PKllt*terem so otroška obu-Vsedru či,a oproščena dajatev, 8e zahteve pa so bile zavr- Poziv predsednika slovenske vlade, naj poslanci povesijo svoje pripravljeno orožje, je bil prvi dan razprav v slovenskem parlamentu uslišan. Razpravam bi sicer lahko pripisali razgretost ne pa ostrine orožja, zlasti pa bi lahko ugotovili strankarsko neizrazitost, celo zabrisanost in konstruktivnost. Ponovila se je, tudi iz preteklih časov tako značilna, interesna obarvanost ter razdvojenost glede na tom iz katere sredine "ustvarjalne - gospodarske" ali "porabniške - negospodarske" poslanec prihaja. Velikokrat smo tudi slišali pričakovane očitke o radodarnosti do nekaterih področij: obramba, notranje zadeve in mednarodni odnosi, ter pripombe o nenamenski porabi nekaterih doslej strogo namenskih sredstev: cestni dinar iz bencinske cene in zdravstveni prispevek. Pojasnila predsednika Peterleta, namestnika sekretarja za obrambo Kacina in ministra za finance dr. Kranjca o integralnem proračunu, o vlogi vseh vrst prihodkov ob takem pristopu in pravih razmerjih in primerjavah glede na porabo v preteklem letu, so bila mnogokrat preslišana. Razprava je bila zlasti v Zboru občin izrazito regijsko in cesino-prohlem-sko obarvana, medtem ko smo v Zboru združenega dela in Družbenopolitičnem zboru slišali pripombe na obremenitve, pozive k realnosti in pripombe na socialni program. * ekspozeja Lojzeta Peterleta ^lnost je edina pot iz krize ^nef^'k v.lade Lojze Peterle je v torek v ekspozeju pred po-Rhj Cj,rcnur,liške skupščine dejal, da vlada ostaja zvesta osrednje-trendj j.U' samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Razvojni 0srednj"J na ključnih področjih neugodni, kako pa jih omiliti," je ^eritj {p Vpra^anje razvojne in ekonomske politike. Bistveni ele-naj bj n. P°*rt'ke bodo usposabljanje in vztrajanje na izvozu, ki '"anje J* .wrnest'l tudi izgubljanje jugoslovanskega trga, večje pribije jnU,tj£a kapitala, pozitivni učinki novega sistema (privati-voin ^nega sistema) ter aktivna politika zaposlovanja. stva"J"a politika je usmerjena v presktrukturiranje gospodar-Sredstv, V,a.rjanJe novih delovnih mest (vlada daje za to znatna *jh njesrt • 0 Pa -*e moSoce Opreti od 6 do 10 tisoč novih delov-'rnele ■■V reor8anizacijo gospodarske infrastrukture, kjer bo- Usmer"!!^ J° vloS° občine in republika ter javni interes. Vse tri v°Jnih £ s.° Prežete s skrbjo za okolje. Med tremi scenariji raz-^'°ča / nost.' Slovenije v tem in prihodnjem letu se vlada h *a 2 0tfrccmJe8a< P° katerem se bo družbeni proizvod zmanj-t Včr>i\iS|t0tka' Pri ^spodarskem sistemu je bil že sprejet nov n" Za i • ' V slelj je 'alni program je sklop ciljev, medsebojno usklajenih, h^osti Vl1sameznik, ki mora dobiti pri zagotavljanju socialne |(,r0račun ■ IVno vlogo. Država pa mu mora pri tem pomagati. jen t nJ Proračun samostojne države, vendar je komaj še us-vračun ° nostmi gospodarstva. Edina alternativa je še manjši Mcer pa: če želimo nekam dati več, je treba od nekod Tomaž Košir, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije na DPZ: Na temeljne usmeritve razvojne in gospodarske politike nimamo pripomb, vendar so v neskladju s tistim, kar nam kaže osnutek proračuna. Ne da bi pretiraval in strašil, naslednji podatki, ki kažejo nekatera gospodarska gibanja, govorijo o katastrofi: januarja je industrijska proizvodnja padla za N odstotkov, gibanja na področju mednarodne menjave bodo ob koncu leta povzročila 2 do 3 milijarde dolarjev konvertibilnega deficita, blizu 700 podjetij z 247.(XX) zaposlenimi ali 40 odstotkov gospodarstva je blokirano in s tem ogroženo. Delež javne porabe je poraste! od konca sedemdesetih let od 40 na 60 odstotkov družbenega proizvoda in ponujeni osnutek proračuna, ki je res pregleden in celovit, v bistvu ohranja tako stanje. To je gospodarski samomor. Padamo po negativni spirali: preobremenjeno gospodarstvo - zmanjševanje in ugašanje proizvodnje - manjši družbeni proizvod - vetje obremenitve ... Prelom s takim stanjem je mogoč z zmanjšanjem obremenitve za 20 odstotkov in kmalu se bo spirala obrnila navzgor: manjša obremenitev - večja gospodarska aktivnost - večji družbeni proizvod - večja možna javna poraba ob manjših obremenitvah ... V gospodarstvu delavci v mnogih podjetjih po dva, celo tri mesece ne dobijo plač, plače so marsikje minimalne, vedno pogostejši so množični odpusti delavcev - ste slišali, da bi se kaj takega dogajalo v upravi ali družbenih dejavnostih? Pokojnine lahko le v masi sledijo masi za osebne dohodke in le z zmanjšanjem sredstev je mogoče negospodarske organizacije prisiliti k racionalizaciji. Predlagamo, da se zmanjša sredstva za obrambo, za policijo, upravo. V upravnih delih družbenih dejavnosti je nujna boljša organizacija, več tržnosti je mogoče v infrastrukturnih dejavnostih. Odgovornost vlade je, da predlaga proračun, ki bo sprejemljiv in uresničljiv tudi v gospodarstvu. Od treh različnih pogledov na proračun, slišanih prvi dan: proračun je prevelik, proračun je prenizek in proračun je zanič, je prevladovala ocena o tem, da je prevelik. Dr. Kranjec je zato v odgovorih na razprave napovedal za 9 odstotkov znižan osnutek proračuna. »Ljudje so osupli nad proračunom, ki govori resnico.« je bil njegov komentar. Fotolov je uspel: odslikano je bilo stanje. Drugi dan - jalovost medstrankarskega boja Razpravo o osrednji temi prvega dne - gospodarsko razvojni politiki, socialnem programu in proračunu, je nadaljeval pozno popoldne le Družbenopolitični zbor. Največ pozornosti je namenil socialnemu programu, ki ima, v časih gospodarskega prestrukturiranja, spremembe lastništva in na tej osnovi uvedbe novih odnosov, po mnenju mnogih poslancev še poseben pomen. Nad splošnostjo, nerazvitostjo in v mnogočem popolno nedoločnost-jo tega dokumenta poslanci niso bili navdušeni. Opozarjali so, da bi tudi na področju socialnega varstva potrebovali v teh zaostrenih razmerah pravi sanacijski socialni program, saj tudi sedaj ne pride v pošlev karšnokoli zmanjševanje že tako skromnih socialnih pravic oz. pomoči. Zbor združenega dela je razpravljal in sprejel spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem se bodo pokojnine po svoji stvarni vrednosti zmanjšale za nekaj več kot 20 odstotkov. To bo doseženo s tem, da se poračun za november in december ne ho izplačal, v letošnjem letu pa bodo pokojnine čakale na uskladitev toliko časa. da ne bodo osebni dohodki porastli za več kot 11,8 odstotka. Hkrati s tem je bil sprejet tudi zakon o načinu poračuna obveznosti SIPZ po zaključnih računih, ki s svojimi omilitvami skupaj s prvim zakonom preprečuje razpad pokojninskega sistema. Če se vrnemo na začetek sredinega dela slovenskega parlamenta, naj omenimo, da so vsi trije zbori sejali, žal neplodno, na dveh skupnih zasedanjih kar polnih šest ur. Osrednja točka prve seje je bil predlog Zakona o osebnem delu, za katerega se je postopek začel že v skupščini stare sestave, ko je takratna ZSMS dala pobudo za zakon, ki bi sprostil zasebno delo na mnogih področjih, kjer to dane;i po veljavnih zakonih, ni mogoče. Kljub dveletnemu postopku in velikim prizadevanjem liberalnih demokratov je zakon danes dokončno padel na nesporazumu - nesoglasju o tem ali se dovoli tudi popoldansko osebno delo. Žal je strah pred konkurenco na eni strani in zlorabe in nekateri negativni pojavi na drugi, preprečili sprejem zakona, ki bi odpravil dobesedno anahronizem prepovedi tovrstnega dela v teh časih. Premalo strpna razprava je strankarske strasti samo požgala. Na drugem skupnem zasedanju vseh zborov slovenske skupščine pa je tekla beseda o spremembah in dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo 56. in 57 amandmaja k ustavi Republike Slovenije. Predlog je nastal na osnovi zahtev zborov konec januarja, da se uvede moratorij na pošiljanje nabornikov na služenje vojaškega roka. Tudi ob tej točki so bili najglasnejši liberalni demokrati - v razpravi pa so se jim pridružili tudi prenovitelji, ki so trdili, da predlagani zakon skozi stranska vrata uvaja oz. ustanavlja slovensko armado. Po predlogu zakona naj bi namreč prenehali pošiljati nabornike v JLA, razen tistih, ki to sami izrecno ne želijo in tistih, ki bi se usposabljali v šolah (rezervni oficirji, specialni rodovi), za preostale pa bi organizirali služenje v slovenski teritorialni obrambi oz. v policiji. Tako služenje pa bi lahko pomenilo preobrazbo TO v armado še pred morebitno odločitvijo o demilitarizaciji Slovenije, ki naj bi jo sprejeli v okviru sprejemanja nove slovenske ustave. Po zavrnitvi predloga, da se ustavna komisija, ki je bila predlagateljica ustavnega zakona ponovno sestane in pripravi nov predlog, je bil sprejet sklep o usklajevanju med vodji poslanskih klubov, glasovanje o zakonu pa odloženo. Kako aktualna tema je to, priča zagotovilo ministra Janeza Janše, da bi bili v primeru sprejetja zakona, preklicani tudi pozivi na služenje v mesecu marcu. • Štefan Zargi NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Eksplozija v laboratoriju Bolj ko se približuje maj, ostrejša so nasprotja med Srbi in Hrvati. V zadnjih dneh je po Kninu eksplodiralo še v Pakracu, hrvaški predsednik dr. Franjo Tuđman ne prihaja več v Beograd, izredno sejo predsedstva SFRJ pa je Stipe Mesič zapustil že po pestnajstih minutah. Vse to kaže, da se konflikti ne rešujejo, temveč zaostrujejo. Maj je namreč tisti mesec, kije pred dobrim desetletjem s Titovo smrtjo vso Jugoslavijo spravil v jok ne vedoč. da bo tako hitro prišlo do propada bratstva in enotnosti, sistema kolektivnega vodstva in sploh funkcioniranja Jugoslavije. Letošnji maj je toliko bolj negotov, ker bo*srbskega predsednika države zdaj zamenjal njegov hrvaški naslednik, hkrati s tem pa bodo imeli Hrvati v rokah še funkcijo predsednika Zveznega izvršnega sveta. Za Srbe je to vsekakor že dovolj za vključitev alarma. In vključili so ga seveda na tistih hrvaških področjih, kjer živijo njihovi ljudje. Tem seveda ni treba dvakrat namigniti, da svoja čustva spustijo z vajeti in tako po svojih močeh pripomorejo k strategiji velikega Miloše-viča. Ta je že dolgo znana in prav nič skrivana - povsod, kjer so Srbi. tam je tudi Srbija. Problematičnost tega razmišljanja je le v tem, da Miloševič brez najmanjših zadržkov podpihuje Srbe na jugoslovanskem ozemlju, čeprav bi lahko v skladu z njegovo logiko meje Srbije razširil tudi v ZDA, saj je znano, da v New Yorku, predvsem pa v VVashingtonu, deluje močan srbski lobbv. na čelu z znano Helen Delich - Bentlev. Podobno je tudi s številnimi Srbi. ki živijo na območju Nemčije, pa še marsikje drugje. Toda Miloševič se z njimi ne upa poigravati, saj predobro ve. kam bi ga tovrstne igrice pripeljale. Zato vso energijo usmerja na Srbe. razseljene po Jugoslaviji. Tako ti celo v Sloveniji zahtevajo takšne pravice, kakršnih niti sami niso dali Albancem na Kosovu. Celo huje. odvzeli so jim še tiste, ki so jih že imeli. Konflikti na hrvaškem ozemlju so za Srbe dobrodošli še iz enega razloga. Potem ko so bile oči mednarodne javnosti dolga leta uprta na Kosovo in so tam ugotavljale očitno kršenje temeljih človekovih pravic, se zdaj preusmerjajo na Hrvaško. Albanci s Kosova pa ostajajo v drugem planu. Kaj se v tem trenutku dogaja pri njih, praktično ne ve nihče, saj časopisne stolpce polnijo z vestmi in poročili o tem, kaj se dogaja na Hrvaškem, za Kosovo pa zmanjkuje prostora. Že od nekdaj pa so boljševiki dobro poznali pravila medijske manipulacije, saj je veljalo, da se tisto, česar ni v časopisju, tudi ni zgodilo. Zato jugoslovanska javnost ni prav ničesar vedela o prvih množičnih protestih na Kosovu, čeprav je o tem tuji tisk na veliko poročal. Zato smo tudi dolga leta živeli v najbolj »zglednem« bratstvu in enotnosti, ker so mediji strogo selekcionirali vsa poročila, ki so govorila o spopadih na nacionalnih osnovah. Jugoslovansko bratstvo je bilo lažno bratstvo, zatrti etnični konflikti pa nikoli niso zdravi. Pri tem pa je treba povedati, da konflikti sami po sebi niso sporni, saj so povsem normalen in sestavni del vsake družbe in pomenijo koristne ventile za sproščanje energije. Nevarni postanejo ravno tedaj, kadar jih umetno prekrivamo. Energija, ki bi se sicer v zmernih količinah morala sproščati med ljudmi in bi kot taka povzročila pozitivne premike, se tedaj spreobrne v uničujočo rasno nestrpnost z neslutenimi posledicami. Glavni vzroki jugoslovanske krize so zato predvsem v tem umetnem prekrivanju konfliktov, indoktrinaciji z bratstvom in enotnostjo, jugoslovanskim jezikom, jugoslovansko kulturo in podobnim. Komunizem je seveda tista ideologija, ki internacionalizem postavlja pred nacionalnostjo in to so naši komunistični teoretiki in praktiki počenjali tudi v laboratoriju jugoslovanskih narodov. Zdaj, ko je temperatura v njem narasla preko normalnih meja, je prišlo do eksplozije, ki uničuje vse po vrsti. Zato danes prihaja do takih absurdov, ko se na primer Slovenci lažje pogovarjajo s kakšnimi Nemci kot s Srbi. čeprav s slednjimi skupaj zgodovinsko (pa če to hočemo ali ne) pripadamo slovanskim narodom. Strategija slovenske politike bi zato morala temeljiti predvsem na tem, da se srbski in hrvaški nacionalnistični agresiji nasproti postavi z nadnacionalnimi argumenti. Ti pa so predvsem demokracija, spoštovanje človekovih pravic, parlamentarni pluralizem in podobno. Predavanje dr. Antona Stresa Jesenice - V času, ko stranke in vlade predstavljajo svoje socialne programe, bo marsikdo z zanimanjem prisluhnil besedam prof. dr. Antona Stresa, ki bo v organizaciji občinskega odbora SKD Jesenice, v soboto, 9. marca 1991, ob 19. uri v zgornjih prostorih jeseniške Kazine spregovoril na temo: "Aktualnost krščanskega socialnega nauka danes". Če bo zanimanje zadovoljivo, bodo organizatorji pripravili še več podobnih "debatnih" večerov, eden prvih bi lahko predstavil socialni in družbeni program SKD. • J. Poštrak SENČILA BLED Partizanska 18 64260 Bled Tel.: 064/77-996 Po ugodnih cenah vam nudimo izdelavo in montažo vseh vrst žaluzij, rolet in lamelnih zaves iz uvoženih materialov v različnih barvah. NOVO! Izdelujemo žaluzije KRPAN in balkonske markize vodene na alu vodilih in upravljane na monokomando! KRANJ BURGER TRGOVINA S STANOVANJSKO OPREMO Krap, C«ua ivctv T na dvorittu goMilna Blatu* Tal 72-401 DIMiSSOTEnGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 8. marca 1991 Turistična poslovalnica v Cerkljah Spodbuda za turizem Cerklje - Že kar lep čas oziroma od prenove Hribarjeve hiše v Cerkljah, kjer imata prostore Ljubljanska banka in Pošta, je bila v hiši načrtovana tudi turistična poslovalnica. Konec minulega tedna pa je Turistično društvo Cerklje poslovalnico odprlo. Poleg pslovalnice oziroma prodajalne je tudi spominska soba pomembnih mož s Cerkelj, kot so Ivan Hribar, Fran Barle, Ignac Borštnik, Davorin Jenko, Mežan, Robič in drugi. Mara Tarman, ki bo poslej v poslovalnici, nam je povedala, da bo poslovalnica oziroma prodajalna s spominki, časopisi, srečkami... odprta vsak dan od 7. do 12. in od 13. do 17. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Že takoj po otvoritvi seje novica o poslovalnici in prodajalni razvedela v krajih pod Krvavcem in številni domačini so pozdravili odločitev Turističnega društva. V poslovalnici bodo bodo program postopoma širili. Že zdaj pa na primer oddajajo tudi turistične sobe, organizirajo izlete in opravljajo različne storitve, nasvete in podobno. Sicer pa bo poslovalnica prav gotovo spodbuda za dogovorjeni in opredeljeni razvoj turizma pod Krvavcem, ki je poleg kmetijstva in obrti glavna usmeritev krajev v tem delu sedanje kranjske občine. • A. Ž. Naredi si sam? Razprava na ponedeljkovi seji zbora krajevnih skupnosti kranjske občinske skupščine ni prav nič pritrjevala in potrjevala ugotovitev republišega sekretariata za finance, da je problematika glede cest spolitizirana in prikazana preveč enostransko. Pa tudi ocena, da se je v javnosti razplamenela "kampanja proti proračunu, ki kaže, da je še vedno močno navzoč sisovski koncept ureditve vrtičkov porabniških lobijev, je vsaj za kranjsko razpravo v zboru KS pomeni bolj strel mimo cilja. Prej bi med številnimi pripombami na osnutek proračuna lahko posplošili ugotovitev, da je sedanji način oblikovanja proračuna na podlagi virov in odhodkov podoben, kot je bilo rečeno v razpravi, "boljševističnemu" pred petnajstimi leti. Tudi takrat, da je bilo pri razlagah tako: da je takšen, kot je, proračun pač treba sprejeti; ker več denarja pač ni. Tako kot nekdaj, se tudi tokrat vse vrti okrog denarja. Poudarek tokrat pa je, da ga je najprej treba zagotoviti za življenje, šele potem pa za vse tiste potrebe in "igrice ", kijih običajno tudi imamo, ko smo se najedli. V tej ugotovitvi in tudi v tisti o denarju za življenje, pa se je kot nit vlekla še ena in sicer, da za podeželske krajevne skupnosti v primerjavi z mestnimi ne morejo veljati le kriteriji - naredi si sam... • A. Žalar Tečaj transcendentalne meditacije Kranj - V četrtek, 14. marca, ob 18. uri se bo v prostorih Delavske univerze Kranj, Staneta Žagarja 1, pričel začetni tečaj transcendentalne meditacije, ki ga bo vodila Rozina Pavše iz Ljubljane. Znanje tehnike TM vpliva na umske sposobnosti, izboljšuje zdravje, ustvarja harmonijo in vrača mir človeku. Tečajniki se lahko prijavijo na Delavski univerzi vsako dopoldne ali po telefonu, lahko pa pridejo tudi na uvodni četrtkov razgovor. Drevi v Gorenjskem muzeju Kranj - Srečanje žena ob 8. marcu, ki ga pripravlja krajevna skupnost Kranj - center bo drevi (danes, 8. marca) ob 18. uri v predavalnici Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici 43. V kulturnem programu bo nastopil komorni zbor slepih in slabovidnih Kranj. Krajevna skupnost vabi na srečanje in prijateljski pogovor. Radovljica - Bolj za predah med izdelovanjem lokov se Franci Oblak loteva tudi oblikovanja lesenih skled, ki se seveda zelo razlikujejo od običajnih okroglih. Štirioglate sklede z mehko oblikovanimi ročaji so sestavljene iz lepljenih kosov lesa, natančno obdelane in premazane z naravnim zaščitnim sredstvom. Za te izdelke je Obiak na razstavi domače obrti prejel naziv mojstra. -Foto: L. M. Krajevna skupnost Vodovodni stolp Oldhamska (žal) še kot obvoznica Pogovor članov sveta krajevne skupnosti s predsednikom in podpredsednikom izvršnega sveta občine Kranj je razgrnil probleme, ki so zelo podobni prenekateri izvenmestni krajevni skupnosti. Kranj, 7. marca - Kaže, da predsednik izvršnega sveta Vladimir Moho-rič in podpredsednik Peter Orehar dosledno uresničujeta opredelitev, da se bosta udeleževala sej svetov krajevnih skupnosti v občini, kadar so na dnevnem redu problemi, ki so za krajevno skupnost "prevelik zalogaj" in terjajo usklajeno sodelovanje krajevne in širše skupnosti. Tako sta bila skupaj s strokovnim sodelavcem za krajevne skupnosti Janezom Gradišarjem v torek v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju, kjer je vodstvo KS razgrnilo nekatere komunalne in ekološke probleme ter goste seznanilo s podporo za plinifikacijo mesta oziroma naselja. Problem, s katerim se v kraje- nenazadnje tudi zaradi potrebnega vni skupnosti Vodovodni stolp denarja zanjo (republika!). Izgle-ob reševanju prometnih težav in dov za mestno cesto pa toliko časa urejanju cest tudi z lastnim de- ne bo, dokler Kranj ne bo imel selom in prispevki srečujejo že ne- verne obvoznice. Ta sicer je v pla-kaj srednjeročnih obdobij in opo- nu za naslednje obdobje, vendar zarjajo nanj, je vsekakor Parti- pa denarja ni." Bosta pa v zvezi z zanska cesta. Zdaj njeno ureditev rekonstrukcijo Oldhamske ceste povezujejo z načrtovano moder- rekonstruirani za obvozni pro-nizacijo Oldhamske ceste, ker bo met Partizanska in Smledniška: ob zapori prometa in urejanju čeprav so tudi pri teh dveh de-mostu Partizanska na levem (na narne možnosti precej omejene, desnem bregu Kokre pa Smledni- Morda malo lažje, ob sodelo-ška) prevzela prometni obvoz, ki vanju krajanov, kakršno je bilo bo najbrž trajal celo prihodnje že doslej, bo šlo pri urejanju no-leto. vih parkirnih prostorov in zele-"Naše stališče na javni razpravi nic. Krajevna skupnost s krajani je bilo, da se Partizansko cesto je doslej sama uredila 450 kva-uredi še pred zaprtjem mostu čez dratnih metrov tlakovanih poti Kokro in poskrbi za prehod za čez zelenice in ob delni pomoči pešce. V zvezi z Oldhamsko pa iz- bivše cestno-komunalne skupno-stopa tudi ureditev ceste Kokrške- sti zgradila 120 novih parkirnih ga odreda, pod katero so komu- prostorov, nalne naprave zelo načete še iz ob- _ . • , , , , dobja, ko so po njej vozili težki to- Z denarjem bo letos, ko se tako vornjaki zaradi gradnje avtomobilske ceste. Predvsem pa naj Oldhamska cesta po rekonstrukciji in ureditvi ne bi bila več tranzitna vseh krajevnih-skupnostih v ob- imenovani bencinski dinar že razlaga kot davek na bencin (in ob številnih cestnih problemih oziroma regionalna cesta (vpadni- čini) sicer težko, vendar, kot sta ca), marveč mestna ulica," je se- Poudarila predstavnika občinske znanil s stališči predstavnike ob- v ade> osla-!a f dan-)a "»meritev činske vlade predsednik sveta plemenitenja skupnega dinarja v krajevne skupnosti Ivan Jelen. krajevnih skupnostih. To pa po- Odgovor podpredsednika iz- meni, da bi na ta način postopno vršnega sveta Petra Oreharja je nekatere naloge in probleme lah- bil nedvoumen. "Prekategoriza- ko reseval1- cija v mestno ulico ni problem. Re- Enako bi lahko opredelili po- konstrukcija ceste bo tudi upošte- budo za izgradnjo zbiralnice mle- vala vse tovrstne normative ob ce- ka v soseski Rupa in pokopališče sti. Vendar pa je cesta regionalna na Rupi. Se najlažje pa bo naibrž Tone Ropret: Ne huda, zoprna zima... V hribih so dobri vozniki Velesovo, marca - "Pohvala gre vsem šoferjem, ki so v hribih doma in cerkljanskim miličnikom. Domačini "ne delajo problemov". Na cesti do žičnice Krvavec navadno obtičijo smučarji iz Ljubljane, na Šenturški gori pa vikendaši..." "Pravzaprav letošnja zima, ki se bliža kraju, in kaj lahko z repom še zamahne, doslej ni biia ravno huda. V 26 letih, odkar sem pri cestnem podjetju v Kranju, je bilo že precej "bolj sneženih". Vendar pa je bila letošnja zima zoprna. Če se ceste nisi pravi trenutek lotil, je pokazala "zobe"; na odsekih, za katere skrbim, recimo na ta način, da zjutraj s Šenturške gore niso mogli pripeljati mleka zaradi poledice," nam je presenečen zaradi obiska na domu v Velesovem razlagal Tone Ropret (mlajši). Obiskali pa smo ga, ker smo v uredništvo dobili sporočilo krajanov s Šenturške oziroma Štefanje gore, da bi se Tonetu Ropretu, ki je tudi to zimo vzorno skrbel za to, da so lahko prišli v dolino in da so šolarji imeli varno oziroma spluženo cesto, radi zahvalili. Se pa je zgodilo, da je bil Tone to zimo enkrat prost in je imel zamenjavo, vendar je takrat ostalo mleko na Šenturški gori. Tone, ki je vrsto let plužil Jezerski vrh, zdaj pa ima na skrbi ceste Kranj - Preddvor - Kokra, Visoko - Cerklje, Cerklje - žičnica - Štefanja gora in Grad - Šenturška gora - Stiska vas, se je tudi to zimo moral odločati med normativom (ko zapade 10 centimetrov snega, gre lahko na cesto s plugom) in poznavanjem razmer v tem delu. S petnajst let starim avtomobilom, ki ga tudi vzdržuje sam, je največkrat začel delo ob 3. uri ponoči. "Do 7. ure zjutraj so bile potem ceste toliko urejene, da avtobus ni imel težav in da so šolarji prišli pravočasno (varno) v dolino. Res pa je tudi, da so domačini v hribih in tudi cerkljanski miličniki dobri šoferji. Letošnja je bila velikokrat zoprna tudi zato, ker niso bili redki, ki so po cestah vozili tako, kot da smo sredi poletja. Kaj pomagajo verige v prtljažniku, če jih voznik ne zna "montirati", ali pa zimske gume, če avto "drvi" kot po ravni suhi cesti... Največ težav so imeli pravzaprav ljubljanski smučarji in vikendaši s Šenturške gore." Pravi, da ni njegova navada, da bi se jezil, če se kdo "za cesto" razburja. Če le lahko, pomaga. Kar pa zadeva poledico, ne gre pozabiti: tudi cestarji morajo velikokrat pred in med posipanjem voziti po poledici...! • A. Žalar Tone Ropret (mlajši) Čestitke Idi Rožič Kranj - Prijatelji in sorodniki Ide Rožič, rojene v Kovorju, so se v soboto zbrali v Vinoteki hotela Creina in ji zaželeli vse najboljše ob njenem 60. rojstnem dnevu. Idi, ki je zdaj honorarno zaposlena v pisarni Društva upokojencev v Kranju, je zapel kvintet bratov Zupan, ki je slavljenki podaril tudi sliko njene rojstne vasi. # (ip) Člani sveta KS Vodovodni stolp so v torek seznanili predsednika in p0?' predsednika občinskega izvršnega sveta z nekaterimi komunalnimi J drugimi problemi v tej mestni krajevni skupnosti v sedanji kranjski ob- pri dopolnitvi odloka o javnem redu in miru, ko naj bi z "davkom" na naložena drva na zelenicah v krajevni skupnosti rešili že kar ekološki problem. Kar pa zadeva plinifikacijo naselja, na katero so pripravljajo v krajevni skupnosti ob pospešeni dinamiki odbora za energetiko in Dompla-na, je Peter Orehar rekel: "Priprava načrtov za plinifikacijo je ogledalo, kaj počne izvršni svet. Gre preprosto za to, da je v kriznih časih treba pripraviti osnove, da bo start mogoč, ko bo kriza mi- Precej pripomb pa so si g°stJe v krajevni skupnosti zabeležil' tudi na račun prometa oziroma prometnega reda, ki po mnenju prometnega strokovnjaka v svetu KS marsikje in prevečkrat z rešitvami kaže na nestrokovnost U| neučinkovitost (da ne rečemo slabo delo) upravnega organa. SicC pa je tudi ta obisk, tokrat v mestni krajevni skupnosti, prvima možema v občinski vladi razgrm' probleme, precej podobne t istim-s katerimi se srečujejo tudi v >z" venmestnih krajevnih skup"0' stih. • A. Žalar Srečanje šoferjev in avtomehanikov Kranj - Med šestimi Združenji šoferjev in avtomehaniko,' na Gorenjskem (Bled, Jesenice, Kranj, Škofja Loka, Tržič in ž'™ ima kranjsko trenutno okrog 520 članov. Prihodnjo soboto, 1°: marca, ob 17. uri bodo imeli občni zbor, na katerem bodo ocen!" lansko delo in se dogovorili za letošnji program. Podelili bod tudi značke za dolgoletno članstvo, najvišje priznanje pa Fran^ Rebcu in Albinu Zevniku. Občni zbor članov kranjskega zdruŽ^ nja, ki je v začetku februarja dobilo nove prostore na Ljubljans* cesti 22 (Labore), bo v dvorani Oljarice v Britofu. Po zboru pa b° družabno srečanje. • (až) Dva vaška odbora Poljane - Na zboru občanov minulo nedeljo v kraj^1" skupnosti Poljane, ko so razpravljali o pripravah na gradnjo k3' nalizacije s čistilno napravo, so se tudi dogovorili, da bosta z naselja Predmost in Hotovlja ter Dobje in Poljane delovala °j vaška odbora namesto v vsakem naselju po eden. Z zadovoJJ' stvom pa so na zboru sprejeli tudi informacijo predsednika svej KS Romana Dolenca, da občinski izvršni svet podpira PoDU^: za šolo v Poljanah, za katero naj bi bili letos pripravljeni načrt" • (až) PRITOŽNO KNJIGO PROSIM Cesta Hraše - Hlebce Približno kilometer dolga krajevna cesta je to in nanjo J* vezanih sedem do osem hiš v tem delu krajevne skupn°s Lesce v radovljiški občini. Pred dnevi nam je po telefonu spp ročila naša bralka, ki živi v eni od hiš s številko Hraše 22, jj se krajani v tem delu spet zelo jezijo. Vendar pa tokrat slab volja ni podobna dosedanjim, ko je zaleglo le toliko, da J krajevna skupnost "po vsaki jezi krajanov" poskrbela za P krpanje lukenj v makadamu. Zdaj je stanovalcem takšneg občasnega krpanja, ki zaleže le do prvega dežja, dovolj-je, pravijo, da so za cesto kupi materiala za posipanje in res J tudi, da imajo pri hišah lopate, vendar kilometer dolga ces ni zasebna in nepošteno je oziroma bi bilo, da bi le na tej " jevni cesti morali skrbeti za vzdrževanje krajani oziroma s ^ novalci tega dela sami. Menda jim je bilo obljubljeno, da bo po volitvah s tem problemom "spopadel" novi vaški o bor. Kaže pa, da ne novi vaški možje, ne krajevna skupno ne razmišljajo o tej cesti kaj več, kot doslej ... Ali pa morda vendarle... ?! • A. Ž. Cesta Hraše - Hlebce: luknja pri luknji, ki (ob deževju; ^ drže... Sicer pa jezijo krajane, ker jim "razbijajo" tudi avt bile... petek, 8. marca 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. stran mmgmgmGLAS Pogovor z Marijo Cigale Odpadli ideološki lak je razkril neenakopravnost žensk Sociologinja Marija Cigale s sodelavci si prizadeva postaviti na Joge organizacijo, ki bo delala za enakopravnost spolov, skušala ženskam napraviti življenje znosnejše in spodbuja-la različne oblike pomoči in samopomoči ženskam. ^Za zdaj še ženska iniciativa je nastala pred volitvami iz pobude, mveč žensk spravili na kandida ne liste, ko pa to m uspelo smo nastopile s samostojno listo neodvisnih Po volitvah.pa smose nekatere s te liste oblikovale v gibanje, iniciativo za novo organiza ciK« je razložila MARIJA CIGALE. Mislite, da je Sloveniji potrebna mo o dvojni obremenitvi z< Posebna ženska organizacija? »Nimamo ambicije biti le zenska organizacija, pač pa gibanje za enakopravnost spo-lov, kar ta čas pomeni za enakopravnost žensk. To je gibanje ljudi obeh spolov, sicer pa So nam potrebne razne organi-zacije, nemara tudi klasična ženska organizacija, ki daje več Možnosti, da ženske zadoste nekaterim interesom. Naš program je afirmacija odnosov enakopravnosti in večja možnost za ženske. Ženske smo trenutno zapostavljene.« , v kakšnem smislu: političnem, ekonomsko socialnem...? »V vsakem.« Še niV/vi: nj Djlo tako malo nikoli .. C • vk,Jučenih v politično de-anje. Kako razlagate to zna-°st nove demokracije? sku »Ko smo se člani iniciativne . Pme zadnjič srečali s publi-Clstko Slavenko Drakulić iz Zajeba, ki je imela priložnost obiskati vse vzhodnoevropske Idovčerajšnje socialistične) dr-*ave, nam je odkrila njihovo skupno značilnost, da so žen-s*e s spremembo sistema spet močno porinjene nazaj. Eman-ClPacija žensk je bila v socializmu vsiljena uradna doktrina, Ženske pa povsod po deležih v"djučene v razne organe. Zdaj Pa seje to podrlo in se vidi, da J° dejanski odnosi drugačni. V Vseh teh državah, enako velja *a nas, so ženske tudi načrtno masovi to> ker Pa zaradi programa. Po drugi trani pa niso nič storili za to, č bi se spreminjal položaj rjm* v zasebnem življenju. ,stala jim je cela odgovornost a družino. Zato toliko govori- °vno zaposlovali, a ne žabi bilo to naravno, pač Zdaj ko je odpadel ideološki lak o enakopravnosti, se je pokazalo, da živimo v okoliščinah globoko ukoreninjenega patri-arhalizma. Dokaz za to je tudi, kako so ženske prišle skozi na volitvah.« Kaj pa znamenita trditev, da žernske vplivajo na odločitve iz ozadja? »Kar poglejte, kako se odloča o vprašanjih, ki nekoliko bolj udarijo po ženskah, po družini, denimo odločitev o prometnem davku za otroška oblačila. Koliko so ženske lahko iz ozadja vplivale na te rešitve?« O ženskah pogosto govorimo kot o marginalni skupini. V kakšnem smislu smo po vašem manjšina, družbeno obrobje? »Ženske smo sicer večina, po svojem položaju pa smo na slabšem, prav zaradi tradicionalne družbene delitve vlog, ki je moškemu dodelila, da je javno bitje, ženska pa zasebno bitje. Moški ureja javne zadeve. Odloča, ne da bi ženske lahko enakopravno soodločale. Tako pač pride na površje interes tistega, ki odloča. Če si odrinjen, ne moreš uveljaviti svojega interesa.« Se osebno čutite enakopravno? »V javnem življenju nikakor ne. Za vse ženske drži, če se hočejo nekje uveljaviti, morajo pokazati več kot moški: pri delu, politiki, kjerkoli, ker vlada splošno nezaupanje do žensk. Vzemimo enako sposobnega moškega in enako sposobno žensko: moški prej napreduje, se prej uveljavi. Pri delu je to sploh značilno. Imamo kolektive, kjer prevladujejo ženske toda v vodstveni strukturi je striktno več moških kot žensk. Ker ni dokazano, da bi bili moški toliko sposobnejši, da bi imeli več možganov, je pač dokaz v položaju ženske, ki jo ovira, da bi uveljavila vse svoje sposobnosti in se enakopravno kosala z moškimi kolegi.« Je ženska vsaj v svoji zasebni (materinski) vlogi dovolj zaščitena? »Zakonodaja pri nas je sicer ščitila žensko, toda zakon in resničnost sta različne stvari. V praksi je pač tako, da ženske pridejo slabše skozi.» Ali to velja tudi za nove, v materialnem smislu slabše okoliščine? »Kriza vedno najbolj prizadene šibkejšega. Zaposlenost žensk pri nas je zelo velika, vendar so pretežno v panogah, kjer so osebni dohodki nižji. Sodeč po statističnem letopisu, ki sem ga večkrat prelistavala, se brez izjeme ujema število žensk v panogi z nizkim osebnim dohodkom. To je povezano tudi z urejanjem makroekonomskih razmerij. Ob krizi je dosti težje prenesti znižanje že tako nizkih dohodkov. Drugo je brezposelnost, ki bo tudi bolj prizadela šibkejše: ženske so zaradi svoje vloge, ki jo imajo v družini, zaradi vezanosti na otroke, tudi manj mobilna, tržno manj zanimiva delovna sila. S trgom je pa tako: nemški kancler vedno govori tržno-so-cialno gospodarstvo, ker z zakonodajo regulirajo učinek trga v socialni sferi. Prav za področje delovnih odnosov, družine, položaja žensk ima vsa Evropa precej močno regulativo in ne moremo govoriti o povsem samodejnem delovanju trga, ker je to od države že regulirano. Tudi pri nas bi morali upoštevati to socialno regulacijo, ki tržne učinke nekako popravlja, sicer bomo imeli situa- la Baloh, mati šestih otrok Včasih nas gledajo kot sedmo čudo Pa so v marca " včasih so družine živele precej slabše kot danes, Drago, 12-letni Roman, 8-letni marca - Včasih so družine živele precej slabše kot danes, jih in,a!nd?r'e imele kopico otrok. Nada in Jože Baloh iz Kranja kruh om x^St' ^esda ne živijo razkošno, imajo pa za vsakdanji °ni, .. a\ila, igrače... In nemara znajo vse to drugače ceniti kot n J,m je vse to samoumevno. »Hada "^a Se rvHl —" ' " vjii uKt, iaiu žin0 « dlo.čila za številno dru-Nada R pnP°veduje 30-letna Jih je T8'0« »Pri možu doma sVa Si °"° trinajst. Midva pa Se hčer* h sinovir> zaželela 8a Pri H«St?nca od najmlajše-StareJŠe7Vetlh mesecih do najelo JP pn trinajstih ima trisobnem se razPoredi po sin«1 stanovanjii, toda sta-• m°vi so v šoli četrtem otroku ostala doma in si kak dinar prislužim s šivanjem oblačil za butike. Dobivamo tudi otroške doklade, nazadnje so znašale okoli pet tisočakov. Otroke sva kljub skromnim dohodkom zmožna sama preživeti, nobene miloščine zanje ne dobiva in ne želiva. Zato me bolijo pomilovalni pogledi ljudi, če se z vsemi otroki pojavim na ulici, kot da smo na nih- fen*" u° v šoii na razli- ma lažje x- ' da se Potem do- sedmo čudo, češ da smo <'v Goren;Ui J0" Moz Je zaposlen družbenem bremenu.« ^kem tisku, jaz sem po Balohovi otroci, 13-letni 0,1 leve°nr^*°je s SaDino, mama Nada z Alešem, Boris, za njimi Proti desni Erik, Roman in Drago. Drago, 12-letni Roman, 8-letni Boris, 6-letni Erik, 3-letna Sabina in 9-mesečni Aleš, nemara res nimajo fliperjev in videore-korderja, drugega pa ne pogrešajo. Resda mora mamica vsak dan kupiti dve štruci kruha in dva litra mleka, toda privoščijo si tudi sladkarije. Vseh šest naenkrat sicer nima novih oblačil, zato pa kaj podedujejo od znancev, tudi mama sama kaj sešije. Tudi vsak svoje sobe nimajo in le dve pisalni mizi, zato pa več discipline, ko strežejo svojim šolskim dolžnostim. Skupnih počitnic si družina sicer še ni privoščila, zato pa gredo otroci vsako leto v kolonijo. Letos bodo morda le šli na skupne počitnice, ker je najmlajši Aleš velikokrat bplan. Igrajo se z lego kockami, delijo si dve kolesi, sicer pa jih je od pomladi do jeseni polno dvorišče. »Današnji čas velikim družinam ni naklonjen,« grenko pripomni Nada. »Ne" mislim le materialnih pogojev. V drugih državah matere dobe ob rojstvu nagrado ob rojstvu vsakega otroka, pri nas te obdarijo le s paketom, potem pa nisi deležna nobene pozornosti več. Saj si ne želim nobene miloščine, toda vsaj ob 8. marcu bi se lahko kdo z besedo ali drobno pozornostjo spomnil mater s šte- cijo, ko bi mnogo ljudi hudo revnih.« S socialo ste se v svojem publicističnem delu veliko ukvarjali... »Delala sem na tem področju.« Je socialno področje že po tradiciji nekako dodeljeno ženskam? »Socialna vprašanja so po tradiciji bile dodeljene ženskam, in sicer tudi v političnih strukturah. To pa zato, ker so se ta vprašanja vedno umevala kot manj vredna. Poleg tega pa so ženske najbrž temu že naravi bolj naklonjene, ker so bolj konkretne.« Zadnje leto se veliko govori o evropskem delavniku, ki utegne zelo prizadeti ženske v njihovi javni in zasebni vlogi. »Evropski delavnik ne obstaja, to je naš konstrukt. Ena stvar je organizirati delo, da je bolj učinkovito, druga pa ustvarjati pogoje, da ljudje v tem času lahko delajo. Pr nas marsikje govorijo o evrof ikem delavniku, ker je to mo ia, ne da bi imeli analize, d< bo to prineslo večje učinke. Kjer pa se odločajo zanj, morajo biti dani neki pogoji za tako delo, najmanj možnost urejene prehrane. Ce bi imeli tak delovni ritem kot v Evropi, si vmes privoščili kosilo, bi morali tudi več zaslužiti. Da pa si po celem dnevu dela vmes lahko kupiš le sendvič, tudi za zdravje ni dobro. Najbrž potem tudi delovna učinkovitost ne more biti dobra. Drugo pa je urediti ves sistem življenja, da stvari gladko tečejo: kaj z otroki, kdaj šola. Pri nas je skoraj povsod dvoizmenski pouk, drugod gredo otroci prav tako v šolo od 9. do 15. Sicer pa je vsa družbena infrastruktura zelo nerazvita, zaenkrat zanjo ni finančnih virov« • D. Z. Žlebir, Foto: J. Cigler vilnimi družinami. Sedanja politika ni naklonjena družinam in otrokom. Poglejte le prometne davke! Davčnih olajšav ne občutimo. Otroci so vendarle tudi velik strošek. Najbolj me je strah jeseni, ko je treba kupovati šolske potrebščine, oblačila in obutev. Za slednjo pri nas niso nikoli vsi hkrati na vrsti. Toda vse skupaj še nekako zmoremo, bolj me skrbi prihodnost, če se bodo hoteli šolati za poklice.« Nada Baloh je mati, kakršnih je danes bolj malo, zato si njena družina zasluži vsaj droben zapis ob dnevu žena. Med bralci se bodo nedvomno našli tudi taki, ki bodo razumeli odločitev in skrb za številno družino, in ne le taki, ki Balo-hove gledajo zaničljivo in pomilovalno. • D. Z. Žlebir, foto: J. Cigler DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA 40 let pokojninske dobe za ženske Vprašanje: Slišala sem, da ženske ne morejo več delati do izpolnitve 40 let pokojninske dobe, če to želijo. Ali je nova zakonodaja res ukinila to pravico? Odgovor: Prej veljavni republiški zakon o delovnih razmerjih je vseboval izrecno določbo, po kateri se je delavki, ki je to želela, glede prenehanja delovnega razmerja štela izpolnitev pogojev za polno osebno pokojnino tako kot delavcu. To pomeni, da je lahko delavka, ki je že dopolnila 35 let pokojninske dobe, na lastno željo delala še naprej, in sicer do dopolnjenih 40 let pokojninske dobe. Nova delovnopravna zakonodaja takšne izrecne določbe res ne vsebuje več in zato je tudi prišlo do določenih dilem glede vprašanja priznavanja prej omenjene pravice delavk tudi v prihodnje. Vendar pa je po našem mnenju ta pravica posredno vendarle priznana tudi z novo zakonodajo, čeprav takšno stališče lahko temelji le na širši interpretaciji določbe zadnjega odstavka 75. člena ZTPDR v povezavi z določbo 101. člena ZDR. Zlasti slednja je v tem pogledu dokaj nedvoumna, čeprav njen temeljni namen ni bila izrecna ureditev obravnavane pravice delavk, pač pa določitev pogojev za morebitno nadaljevanje delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Določba se namreč glasi: »Delavcu preneha delovno razmerje z dnem, ko dopolni 40 let pokojninske dobe, če pristojni organ organizacije oziroma delodajalec v skladu s pogoji, določenimi s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, ne odloči, da lahko nadaljuje z delovnim razmerjem.« Ker zakon načeloma uporablja pojem »delavec« za moške in ženske (razen kadar posamezne pravice delavk želi urediti posebej), je mogoče iz citirane določbe sklepati, da tudi delavkam zaradi izpolnitve pogojev za polno osebno pokojnino delovno razmerje ne more prenehati pred dopolnjenim 40. letom pokojninske dobe po sili zakona. Ženske lahko torej tudi v prihodnje na lastno željo ostanejo v delovnem razmerju po dopolnjenem 35. letu pokojninske dobe pod enakimi pogoji, kot je to veljalo doslej. Vodja pravne službe Sveta kranjskih sindikatov: Mato Gostiša, dipl. iur. Tržič, 4. marca - V Domu starostnikov Petra Uzarja v Tržiču so imeli pretekli teden majhno »družinsko« slavje. Njihova najstarejša stanovalka Josifina Grom je slavila častitljivi 99. rojstni dan. V ponedeljek pa je gospo, ki jo do Metuzalema loči še slabo leto, obiskal tudi tržiški župan Peter Smuk in ji voščil k jubileju. Na sliki: Josifina G rum s Petrom Smukom in direktorico doma Danijelo Mešič. - Foto: J. Cigler VESTI Izlet v Borovi je Društvo invalidov Kranj prireja v sredo, 20. marca, izven rednega programa, poldnevni izlet v Borovlje. Prijave sprejemajo v pisarni društva na Begunjski 10 v Kranju. Potepanje po Zasavju, Kozjanskem in ob Savinji Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na potepanje po Kozjanskem, ob Savinji in po Zasavju, ki bo v sredo, 13. marca, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Relacija izleta: Trojane - Liboje (z možnostjo nakupa keramične posode) - Celje - Šentjur (obisk pri skladateljih Ipavcih). Obiskali bodo Planino, si ogledali razvaline utrjenega gradu Jurklošter, kartuzijo. Ustavili se bodo v zdravilišču Laško. Nadaljevali bodo mimo Rimskih toplic in Hrastnika do Litije in Valvasorjevega gradu Bogenšperk, ogledali si bodo tudi Vače, geografsko središče Slovenije. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldne. Krvodajalska akcija za Kranjčane Marca in aprila je na zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani tradicionalna krvodajalska akcija za Kranjčane in okoličane. Akcija bo 26., 27., 28. in 29. marca ter 1., 2., 3., 4., 5., 9., 10., 11. in 12. aprila. Prijave zbirajo poverjeniki Rdečega križa. brother STREICHER HOBBY LOCK 783 neto ATS 5.990,- NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK, JUKI, ELNA, BERNINA, HUSOVARNA itd. CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL.: 9943-463-513648 '■mmmm^mjis e. stran PISMA, PODLISTEK Petek, 8. marca 1991 ODMEVI Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo hiti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Gospod delegat Mlakar: Primite tatu Odmev na prispevek: »Nemogoče razmere v SO Kranj, Gorenjski glas z dne 1. 3. 1991.« Človeku, ki da nekaj na svoj osebni in politični ugled, zares ni prijetno, če se mora ukvarjati z z ničimer izzvanimi napadi. Pa vendar: Gospod Mlakar, Vaš prispevek z gornjim naslovom kaže z vso svojo grobostjo Vaše ali nekega drugega avtorja prepričanje, da je dovoljeno v nekaj miselno skromnih stavkih, polnih žaljivk in zmerjanja, zliti tolikanj gnojnice na vse »bivše komuniste« - poslance SO Kranj in s tako poenostavljenimi resnicami zavajati bralce Gorenjskega glasa o dogajanjih v SO Kranj. Skratka, kar počez in brez izjeme so poslanci prenoviteljske, liberalno-demokratske ter socialistične stranke neodgovorna svojat, ki nesramno kazi sicer vzorno demokratično vzdušje v naši občinski skupščini. Ker je bilo v tem listu že mnogo polemik o razumevanju vzrokov in posledic za nezadovoljstvo s stanjem morale in duha v delovanju naše skupščine, se s to stranjo vprašanja ne nameravam ukvarjati. Vaše razumevanje delegatske ali nedelegatske skupščine in s tem povezan problem odgovornosti delegatov svoji volilni bazi pa zahteva bistveno drugačen stil razprave, kot ga ponuja Vaš prispevek. Sprašujem: Ali res živite v prepričanju, da je za »objektivno informiranje« naših volilcev najvažnejše navesti kar se da veliko skupinskih diskvalifikacij in žalitev? Je mar to način in pot do vsebinskega dialoga ter korak k odpravljanju nestrpnosti? Ne verjamem, da boste o tem prepričali bralce in naše skorajšnje potencialne volilce. Res pa je lahko namen takega stila pisanja sila preprost. Uporabljajoč (Gobbelsovo) načelo, da se čest okra t ponavljana laž končno le vsili kot resnica, skušate tudi bralce Gorenjskega glasa prepričati, da se je pač treba samo znebiti »bivših komunistov vseh vrst«, pa bosta v deželi tekla med in mleko, v kranjski skupščini pa bo mirno plavala (samo) Demosova barka. Pa ne bo šlo tako gladko, gospod Mlakar. Če naj bi Vaše pisanje predstavljalo že uvod ali pripravo za prihodnje volitve, potem tako ravnanje kaže, kako močno podcenjujete naše skupno volilno telo. Volilci so že lahko spoznali, kako hudo velik je lahko razkorak med obljubami in dejanji in kako nevarna je praksa, da se resna in strokovna razprava o pravnih problemih skuša nadomestiti z neobjektivnimi in hujskaškimi napadi na politične nasprotnike. Enkrat se je to obneslo, rezprize pa zagotovo ne bo! Ker pa ste že uporabili rek o Janezku in Janezu, pa samo tole. Velja namreč tudi: »Česar se Janezek ne nauči, tega tudi Janez ne zna!« Delegat v DPZ SO Kranj Marjan Markovič Razstava brez političnih dilem (Gorenjski glas, 19. februarja 91) Na osnovi prispevka pod zgoraj omenjenim naslovom sem si ogledal razstavo, ki je sestavljena iz dveh delov: prvi govori o gorenjskih krajih in ljudeh v prvi in drugi svetovni vojni, drugi pa nosi naslov Po sili vojak. To je redek, če ne celo prvi poskus prikaza doslej manj ali pa celo neznanih dogajanj iz obeh svetovnih vojn. Je zanimiva, čeprav je verjetno na voljo še veliko ustreznega gradiva. Ne bi bilo slabo, če bi si jo ogledalo čimveč ljudi, posebej mladine. Seveda pod strokovnim vodstvom. Ker pa se ukvarjam zlasti z opisovanjem NOB na Gorenjskem in je v zvezi s tem najobsežnejše delo kronike Kokrškega odreda (tri knjige s 1.671 strani), kjer je pisano tudi o nemški mobilizaciji, mi je pozornost pritegnilo nekaj navedb kustosa Franca Benedika v intervjuju z vašo novinarko. Ker gre za nekaj netočnosti oz. pomanjkljivosti, k temu dodajam nekaj dopolnil in pojasnil. Najprej se strinjam z njegovo ugotovitvijo, da je bilo doslej pri vseh prikazih in pisanju več poudarka na NOB kot na ostalih vidikih medvojnega časa. To je povsem razumljivo, saj NOB kot celote še vedno nimamo zgodovinsko obdelane. Precej čudno pa zazvenijo besede, kot so, da je bila »generacija«, ki se je med seboj pobijala, soustvarjalec zgodovine, pa naj gre za partizane, Nemce itd.« in pa »da smo izumili dvojna merila za sodelujoče v vojni ?« Za tako trditev bi pričakoval ustrezno pojasnilo, dasi-ravno malo pozneje pravi, da na Gorenjskem državljanske vojne ni bilo, kar je dokazljivo in dokazano. Ne morem pa se strinjati, da je »mobilizacija slovenskih fantov v nemško vojsko tudi del zamolčane zgodovine...« Čudim se, kako se je moglo kaj takega zapisati zgodovinarju Benediku, saj vendar dobro pozna vsa dela, ki so na temo NOB izšla na Gorenjskem. Zato je čudno, da je zamolčal, da sem o tem prav jaz pisal v kroniki Kokrškega odreda? Da to ne bi bila samo trditev, jo podpiram s kratkimi navedbami. V kroniki 1/70 sem tudi zapisal: »... Nemci so z neprestanimi hajkami (na prelomu 1942/43), z ofenzivami in z nasiljem nad prebivalstvom izsilili delne možnosti za mobilizacijo gorenjskih fantov v nemško vojsko...« Dalje na str. 23, kjer je objavljena tudi fotografija, kako gorenjski fantje 29. marca 1943 s kranjske železniške postaje zastraženi odhajajo v nemško vojsko, pišem: »Nemške patrulje so pred odhodom novincev v nemško vojsko po vaseh rade postavljale zasede... Poleg tega so Nemci v številnih krajih rekrute s prevaro zvabljali na orožniške postaje in jih tako odtegovali partizanskemu dosegu. Tako v tem času redne partizanske mobilizacije na Gorenjskem ni bilo mogoče izvajati in vsi novinci so bili izključno le prostovoljci...« O nalogah partizanov v zvezi z mobilizacijo pred nemško pišem na več krajih in tako tudi na str. 36: »Mobilizacija je bila torej še vedno poglavitna naloga ne le Kokrškega bataljona, temveč vsega Gorenjskega odreda (spomladi 1943), to še predvsem za- radi tega, ker so Nemci od konca 1942 do 12. maja 1943 izvedli že tri mobilizacije: v prvem valu so mobilizirali letnika 1923 in 1924, v drugem 1920-1922, v tretjem 1916-1919, začenjali pa so že s četrtim valom.« K temu pa sodi tudi dezertiranje iz nemške vojske. O tem sem na str. 11/59 zapisal tudi: »Jesen 1943 je prinesla še nekaj zanimivega. V tem času so iz nemške vojske že začeli uhajati tisti fantje, ki so prihajali na dopust in ki jih je bila prejšnjo zimo in pomlad pobrala nemška mobilizacija... Ko so se zdaj nemški dezerterji vključevali v partizanske vrste, so hitro postajali dobri borci. Zlasti tisti, ki so prvi pribežali, so komaj čakali, da se jim ponudi priložnost za boj itd.« Seveda to vprašanje v imenovani kroniki ni moglo biti obdelano zadostno, kar pa sem nameraval dopolniti v kroniki Gorenjskega odreda, kajti to je sodilo v njegovo srednje obdobje. Opisanega torej ni veliko, nikakor pa ni zamolčano! Vprašljiva je tudi trditev, da je prehajanje iz nemške vojske k partizanom, od tam pa k domobrancem in obratno šlo »le za normalen boj za obstoj, preživetje. »Seveda taka formulacija ustreza današnjim razmeram, stvarnosti pa ne. Saj v neki meri to drži, sicer pa bi bilo to zelo preprosto zagovarjanje vseh de-zerterjev, kajti domobranci so bili vendarle to, kar so bili: nemški »Hilfpolizei«. Primeri so bili različni, a tu je premalo prostora, da bi to prikazal širše. O tem bo pisano drugod, vendar nikakor s stališča, da je šlo le za normalen boj za preživetje. In tudi ne iz ideološkega stališča, temveč s takega, zgodovinarskega, kot pravi Benedik sam. Brez čustvene prizadetosti in pristranskega gledanja.« In nazadnje: ne razumem stavka, kjer Benedik pravi, da je zanj kot zgodovinarja o dogajanju med vojno na Gorenjskem »vsiljena dilema«, saj je zgodovino pač treba pisati in napisati, sicer bo tako, kot da se to ali ono ni zgodilo ? Ivan Jan, Kranj Ne joči, Sonja! Stečaji, odpuščanja delavcev, obup ljudi. Kdo je temu v največji meri kriv, vemo in zakaj je tako, tudi. Peščici ljudi gre še vedno predobro, največkrat na račun drugih in popolnoma razumljiv je njihov odpor do prestrukturiranja na zahodnoevropski način življenja, ki žal tudi ni raj na Zemlji, temelji pa na go- Zadnje obvestilo za vse udeležence GLASOVEGA IZLETA v LOŽE pri VIPAVI NA IZLET GREMO V VSAKEM VREMENU pa čeprav bo deževalo, snežilo, ali bodo padale ušpiče-ne prekle... Dobimo se torej pred hotelom Creina v Kranju (danes) 8. marca ob 15. uri ali minutko prej. UGODNO UGODNO TELEVIZORJI SCHNEIDER 70, teletekst, stereo 25.990,00 STAR 55, raven ekran 10.590,00 SAMSUNG 51, model 91 8.490,00 VIDEOREKORDERJI SAMSUNG, LDC, poč. posnetek 9.490,00 GORENJE, 2 glavi, daljinsko 8.990,00 SAMSUNG, 2 glavi, daljinsko 8.490,00 RADIOKASETOFONI od 1.790,00 do 3.390,00 Cene veljajo za gotovinsko plačilo MOŽNOST NAKUPA NA 4 OBROKE! del. čas od ponedeljka do petka 9. do 12. ure 15.30 do 19.30 mednarodno podjetje Ljubljana CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tei 064/22-367 spodarskem sistemu, ki mu daje moč zasebna lastnina in iniciativa. Reprivatizacija in potem privatizacija sta torej nujni. Ali se bomo morda zaradi ne-voščljivosti, da bi nekdo imel kaj več (in to svojega) raje odpovedali življenjski ravni, kakršna je zahodnoevropska? Ali slovenski narod ni bil že dovolj zaveden, da je pristal, kjer je! Žalostno je še danes brati v našem časopisju o težkem času, ki baje čaka slovenski narod po reprivatizaciji, oz. kako drago bo plačal reprivatizacijo. To je čista demagogija, ker nihče ne bo plačal niti dinarja niti ga dobil, ker denarja ni in ker so povsem jasni zahtevki po fizičnem vračanju premoženja. V primerih, ko to ne bo možno, naj bi razlaščencem pripadal adekvaten fizični - solastni del iz družbenega premoženja. Večina podjetij v stečajnem postopku, ki jih je vsak dan več, razpolaga edino le še s premoženjem, ki ga sestavljajo zemljišča in stavbe, t. j. večji del s tistim premoženjem, kije bilo nacionalizirano in skrajni čas je, da to premoženje pride nazaj v roke pravim gospodarjem, kar bo nedvomno vodilo do boljših re- zultatov in večje socialne varnosti delavcev. Generacijam vcepljen pra' strah pred krivičnim in izkorišče-valskim kapitalizmom je navzoč pri pripravi na reprivatizacij0 krivično odvzetega premoženje-Javnosti je bilo doslej namenoma zamolčano, kdo in s kakšnim trudom ter odrekanjem j? ustvaril premoženje, ki mu je bilo potem odvzeto. Delavnik teh ljudi ni bil 8 ur, zasebna lastnina zahteva človeka, kiji pripada 24 ur dnevno, tudi ob sobotah nedeljah. Pa še nekaj. Mojem* pokojnemu očetu Adolfu Prah* so delavci poklonili od vseh last' noročno podpisano listino, kij0 citiram: "Delavstvo Prahove tovarne v Kranju poklanja svojemu dragemu šefu, gospod* Adolfu Prahu to listino ob SETLETNICI vzajemnega delo v trajen spomin in v potrdilo, df človekoljubje še ni izumrlo in d<* še vladajo strpnost, uvidevno*' in pravičnost. V Kranju. 10. junija 1940." Naj končam. Ko bodo mnogim direktorjem pripravljeni s0' delavci podpisati listine podobne vsebine, nam bo vsem lepo. Milan Pr>»! Podružnica ZLRP Kranj Alojzij Žibert 19 Pod Marijtaim varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. Od naše komande smo dobili dovoljenje, da smo smeli v cerkev. Policijske ure ta dan ni bilo, pač pa je vojska močno povečala stražo okrog vasi. Slavje v cerkvi je trajalo dobri dve uri. Ljudje so prepevali božične pesmi v ukrajinskem jeziku, duhovnik pa je imel daritev v staroslovanskem jeziku. Zaradi spoštovanja ukrajinskega praznika in ustaljenih običajev smo se ljudem - vsaj zdelo se nam je tako, precej priljubili. Te dni nam ni bilo treba v našo vojaško kuhinjo po hrano. Ljudje so nam dali od svojega, holodec, kokoši, zajce in drugih dobrot pa tudi vodke in ostalih pijač ni manjkalo. V vasi se je znašlo tudi nekaj Slovencev. Nekateri so prišli iz enot, ki so bivakirale po sosednjih vaseh. Skupno smo zapeli naše božične in narodne pesmi. Domačini so nas občudovali. Nudili so nam še jesti in vodke, pri tem pa se je razvil tudi zanimiv pogovor: »Od kod prihajate fantje? Od nemških vojakov še nismo slišali takega petja in nismo še videli tako prijaznih in dobrodušnih obrazov?« »Jugoslavci smo. Slovenci, slovanskega rodu prav tako kakor vi. Govorimo vašemu jeziku podoben jezik in zato vas razumemo. Naša država je bila samostojna, potem pa so nas zasedli Nemci. Mnogo naših je v zaporih, mnogo so jih tudi že pobili, toda le malo v odprtem boju. Pobijajo talce, ljudi, ki se ne morejo braniti. Mi smo morali v vojsko. Če ne bi šli, bi pobili nas in naše domače. Imamo sorodno vero kakor vi. Tudi mi verujemo v Bosa in Mater božjo, v božje odrešenje in življenje po smrti. Ločeni smo od naše slovenske zemlje in naših sorodnikov. Nimamo maščevalnih teženj in ne upov na prihodnost. Smo pač v vojski, ker so nas v to prisilili. Ko smo se tako malo več pogovarjali o našem jeziku, naših krajih in ljudeh, se je našel vaški očanec, kije poznal Slovence še iz časov prve svetovne vojske, ko so služili pod avstroogrsko monarhijo. Veliko teh je padlo pri Lvovu in pri Žitomiru. veliko jih je tudi prišlo v rusko ujetništvo. • Obiranje uši Po nekajdnevnem bivanju v vasi Veliki Junački in po končanih ukrajinskih božičnih praznikih so se vojaki počasi odpočili, se najedli in očistili. Obrili so se in ostrigli, nekateri pa so se tudi že raznežili in so kramljali po zapečkih z brhkimi dekleti. Govorili so celo, da so se nekateri prav do ušes zaljubili v nekatere domačinke. Ukrajinskih fantov ni bilo doma in dekleta so bila polna življenja. Naši fantje so se poskušali tudi v kuharskih umetnostih tako, da smo skoraj vsi odpovedali hrano v vojaški kuhinji in so celo tisti od kuhinje hodili k civilistom na hrano. Komando smo prosili, naj nam priskrbi čim več konzerv, klobas, moke, soli in sladkorja. Tega domačini niso imeli. Vreme se je popravilo in je prikukalo sonce izza oblakov. Sedeli smo pred hišami in kramljali. Topla obleka in mir je začelo postopo- ma vplivati na vojake, da so se začeli sumljivo premikati. Naenkf sem zagledal starejše vojake, ki so se kakor goveda drgnili ob p'^ ke. Ko smo se ponorčevali iz njih, so dejali: »Človek res ne ve, a za soldata boljši mraz ali sonce, mir ali vojna. Komaj se ogrejes odpočiješ, te že začne mučiti golazen in ti pije še tisto kri, ki " ' ostala na fronti« Zanimivo je bilo gledati posameznike. Eden si je z desnico . gal pod pazduho, drugi je čepel na tleh in nadrobno pregledoval s J. pulover. Ob plankah je nekdo obiral srajco, tretji zopet ovratnik, ^ pa so bili sčasoma zaposleni z žigosanjem, kakor so temu Pra.ha. jaki, ko so devali male živalce na desko, potem pa jih pritiskali z "*> jonetom, da je pokalo. a\ »Ruske uši so hujše od francoskih,« je strokovnjaško razlog ^ neki desetar, ki je bil prej na francoski fronti. »Stvar je namre tem, da ruska uš nepretrgoma žre, francoska pa se nažre, potem P miruje, dokler ni zopet lačna. Meni so ljubše francoske!« Vojni ujetniki Vojaki so se najbolj bali priti v ujetništvo na ruski fronti, ^eT.^. Rusi niso držali sprejetih konvencij. Vseeno pa je prišlo v soV'[aZveĆ kove roke več sto tisoč vojnih ujetnikov in samo pri Stalingradu kot 25.000, da ne govorimo o vseh tistih, ki so bili zajeti proti kon leta 1944 in v letu 1945. Enako je bilo strah tiste, ki bi prišli v »1 tništvo odporniških gibanj. Večina teh ujetnikov, posebej pred lej ■ 1945 nekaj pa tudi celo po osvoboditvi, je bila odposlana v »Trt sto brigado«. ^ Rusi so v svojih propagandnih akcijah pogosto pozivah p' ^ gigantskih zvočnikov, postavljenih na frontni črti, naj se nemsk' . jaki predajo, ker se jim ne bo nič zgodilo. V svoje propagandne Q ^ je so vključili celo bivšega feldmaršala von Paulusa, ki se je Pre, ^ ruski vojski pred Stalingradom, da je posnel govor na ma8netp!ragi ski trak, ki so ga posredovali preko zvočnikov. Govoril je: »" vojaki! Poslušajte! Govori vam vaš feldmaršal Friedrich von Pa* ^ Uprite se. Ruska premoč je tolikšna, da je vsak odpor brezupe*1- ^ zakaj dovolite, da vam zaradi nadaljevanja vojne rušijo domo ^ ubijajo-stotisoče naših domačih, starčkov, žena in otrok!--(< koncu takega govora pa so se oglašali še drugi: -^g- »Pridite k nam. Tisoč golih deklic čaka na vas. Pridite in P ^ site s seboj posodo in žlico, kajti puding je že kuhan. Vlaki st0' pd tirih in vas čakajo, da vas odpeljejo najprej na okrevanje, Poteirt(iifi na delo. Po končani vojski greste takoj domov k svojim dru't obnavljati svoje domove. Pridite!« petek, 8. marca 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN »IMSmJ©IE2GLAS Razstava keramike v Gorenjskem muzeju FIGURE IN POSODJE kiJ3^ " ^a družino, v kateri je toliko likovnikov, ni pravzaprav nič nenavadnega, če se na razstavah predstavlja skupinsko. Za Zelenkove, do ne pozna slikarja in kiparja Karla Zelenka in njegovo ženo kiparko Sonjo Rauter Zelenko je že nekaj let značilno, da razstavlja vsaj v dvoje, če že ne družinsko. Iz preprostega razloga, ker jim je to všeč, pa tudi zato, ker se poleg vsega drugega prav vsi ukvarjajo tudi s er&miko. Takšna - keramična - je namreč tudi razstava, ki so jo sinoči odprli v Gorenjskem muzeju Kranj v Tavčarjevi ulici, na razstavi m___ pa se predstavlja tudi hči Nina Zelenko s poslikanim posodjem. Razstave v počastitev praznita v Gorenjskem muzeju so že tradicionalno namenjene predstavitvam slovenskih likovnic. Tokrat se predstavljata akad. •"Parka Sonja Rauter Zelenko J} "jena hči Nina Zelenko. °°e ustvarjalki predvsem zani-ma keramika, čeprav pri tem "Porabljata vsaka drugačen likovni jezik. Sonjo Rauter Ze-lenko namreč zanima predam človeška figura: že vrsto let so znamenite njene "žen-pe", medtem ko se Nina Zelenko v celoti posveča obliko-vj*nju uporabnih predmetov od *k'ed, skledic, krožnikov in podobnega. Pri tem pa jo seveda manj zanima oblika sama, nje-na pozornost je povsem namenjena poslikavi predmeta. Nenehno se ukvarjate z žensko figuro, največkrat upoda-tyate narodno nošo barvito in fQzgibano. ...Res je, nenehno me privla-r'J° ženske figurice. Najraje "nam na lončarskem kolovratu Urejen stekleničast model. Te °«nove mi pripravi lončar, nato £a se začne moje delo, nastane ,l8"ra. Kot otrok sem nekaj ča-Sa živela v Makedoniji, spomi-nJam se tistih lepih narodnih n°š, živih pisanih barv, zato se pn oblikovanju keramike rada yedno znova vračam k temu iz-razu narodnega bogastva." Tokratna razstava zajema precejšnje obdobje vašega "stvarjanja. Bi lahko rekli, da 8re za retrospektivno razstavo? "Ne gre za retrospektivo, vendar pa je predstavljenih toliko figuric, da je seveda lahko zaznati, kaj me zanima v zadnjem obdobju, dodala pa sem kar precejšen del figuric iz prejšnjih obdobij. Oblika se seveda menja, medtem ko tehni- ka ostaja več ali manj enaka. Sama se že vseskozi ukvarjam z barvno glazuro, to je s tehniko, ki nenehno preseneča s čim novim." Kiparstvo ste diplomirali pri prof. Borisu Kalinu. Ali ste se na začetku svoje umetniške poti ukvarjali s skulpturo in klasičnimi kiparskimi tehnikami? "Nekaj Časa že, tudi portretirala sem, toda kaj kmalu me je potegnilo h glini in keramiki, pri tem sem ostala cela tri desetletja in to počenjam še sedaj. S tem se ukvarjamo prav vsi v družini, čeprav ne z enako tehniko. Kaže, da brez keramike pri nas ne moremo. Hči Nina je sicer študirala angleščino in umetnostno zgodovino, vendar se ukvarja s keramiko in to zelo uspešno." Keramika Nine Zelenko je nekaj posebnega. Ukvarjate se z razmeroma redko tehniko poslikane keramike. Zakaj? "Figurativna keramika me ne zanima. Vedno sem se navduševala nad uporabnimi predmeti, pri katerih izdelovalec ni pozabil na to, da mora tudi tak utilitarni predmet biti lep, da mora ugajati očem. Prepričana sem, da je v predmetu lahko združeno oboje, funkcionalnost in dekorativnost. Zato vedno znova hodim občudovat predmete v muzeje in na razstave, še posebej, kadar nosijo zelo staro letnico." Razstavljena keramika spominja na izbrane primerke islamske in južnoitalske srednjeveške keramike ocenjuje vaše izdelke Janez Mesesnel. Ker Živite v Grožnjanu, bi kdo pričakoval tudi kakšno istrsko sled v poslikani keramiki "Pri poslikavi keramike je tako: vzameš predmet in ga poslikaš in potem šele razmišljaš, v kakšnem stilu je nastal. Zavestno se prav gotovo ne nagibam na vzhod. Trudim se, da v izdelku združim nekaj ustvarjalno izpovednega in krasilne-ga. To pa naredim tako, da kupim krožnike in jih poslikam, tako kot mi je všeč. Nekaj tudi sama naredim, vendar bolj malo in le manjše predmete, raje se ukvarjam s poslikavo. Imam seveda kup načrtov s keramiko, pa bodo nekaj člasa še morali počakati." • Le a Mencinger Pevski praznik v Celovcu USTOLIČENJE KARANTANSKEGA KNEZA li0j*re*u povabil LjubIJanealn/xskuPine: Ave iz >* Stanri Mešani pevski zbor šani De^rfza Pn Gorici in Me-ge, vski zbor Vaganti iz Pra- ^es^H n'ka i ~e s'avnostnega govor-Stvo so?2-6? Peter'eta je občin-menjene Jel° zel° Prisrčno, nabornimi P.a. so Dile predvsem n'ka sk.ladatelja in duhov-P2i8ana N,?nca dr- Franceta b°ko vti .Je8°vo ime je glo-"snjeno v zavest koro- ških Slovencev, saj je dolga leta deloval predvsem med mladimi kot vzgojitelj, učitelj in zborovodja, delal pa je tudi na fari, na Kamnu v Podjuni. Organiziral je pevske zbore, poučeval glasbo in zborovsko petje na Slovenski gimnaziji v Celovcu, vodil cerkveni zbor na Kamnu in od ustanovitve zbor Gallus v Celovcu. Skladatelj dr. France Czigan je zapustil obsežen rokopisni in deloma tudi že objavljen zborovski glasbeni opus, njegova posebna ljubezen pa je bila ljudska pesem. Zbirko 361 pesmi v dvoglasju z naslovom »Slovenske narodne pesmi« je bila dotlej najobsežnejša pesmarica slovenskih ljudskih pesmi. Pevski zbori, ki so nam zapeli v prvem delu koncerta, so večino skladb posvetili Jakobu Gallusu. Dobro pripravljeni pevci so pod vodstvom zavzetih zborovodij navdušili občinstvo. Še posebej je poslušalce ogrela skupina Ave iz Ljubljane, ki jo vodi Andraž Haupt-man, zelo zanimiv način interpretacije Gallusove glasbe pa je. predstavila češka vokalna skupina Vaganti: z recitacijo vsebine skladb ob muziciranju pevcev je doživljanje nam znane renesančne glasbe pridobivalo nove razsežnosti. Natanko pred osemnajstimi leti je bila prvič izvedena Czi-ganova kantata za solo in mešani zbor s spremljavo trobil »Ustoličenje karantanskega kneza«. Takratna izvedba ni doživela svoje ponovitve v Sloveniji, zato pa bo tokratna, ki smo jo slišali v drugem delu koncerta, zagotovo izvajana ne le v Ljubljani, ampak morda še kje. Besedilo za kantato je na- pisal Zdravko Novak (Lovro Koselj), pod vodstvom dirigenta prof. Jožeta Ropitza pa so jo izvedli Mešani pevski zbor Jakob Petelin - Gallus ob sodelovanju bivših članov, solisti: Janez Kampuš - bariton, Janko Zerzer - bariton. Mario Podre-čnik - tenor in kronist Janko Tolmajer ter kvartet trobil: Stanko Praprotnik in Jože Žitnik na trobenti s pozavnisto-ma Božidarjem Lotričem in Domnom Jerašo. Mogočna kantata obuja zgodovinski in hkrati dandanašnji nadvse aktualni obred: ustoličenje karantanskega kneza Hotimira, novega vojvode svobodnih slovenskih koroških kmetov, slovenskega naroda. Tomaž Bole Kieselsteinski večeri CHOPINOV KLAVIR (ranj«y 19 ^ modri dvorani gradu Kieselstein bo danes, v petek, ob literarni večer posvečen spominu Cvpriana Kamila -__ Nonvida. VAŠA NASA MATINEJA Jesenice - V nedeljo, 10. marca, ob 10. uri bo v Gledališču Tone Čufar predstava v okviru Vaše naše matineje. Tokrat bodo otroci gledali pravljično igro ZAJČEK in CEKIN, ki sojo pod režijskim vodstvom Vere Smukavec pripravili najmlajši igralci. Mladi obiskovalci matineje se bodo naučili tudi novo pesmico, medvedek jih bo naučil novo uganko, po predstavi pa bodo v avli spet barvice in papir za risanje. ZLATA RIBICA •lilcarja inS I?lmeva 170 let od rojstva romantičnega pesnika, •C SV°J De\m'leCa CyPriana Kamila Norvvida (1821 - 1883), ki oblikoval" * "aZOr podoDno kot Prešeren v Pesmi Pevcu " hoPinovUV pro8ramski pesmi Dejstva (1865). V pesnitvi betnaJstletn- Vlr Se Je Norwid poklonil velikemu sodobniku ob iT1-e*nar ni • smrti' VeCer so pripravili: prevajalec dr. Tone e Vrabec ■lSJka Aleksandra Vremšak, recitatorja Alenka Bo-,r» Marko Crtalič ter osvetljevalec Miro Brenkuš. Kranj - V modri dvoranici gradu Kieselstein bo jutri, v soboto, ob 10. uri v okviru lutkovnih sobot gostovalo znano lutkovno gledališče Papilu iz Kopra oziroma Maja in Brane Sol-ce. Lutkarja bosta pripravila lutkovno predstavo po motivih ruske ljudske pravljice Zlata ribica. Gre za eno najbolj dovršenih predstav tega gledališča in za predstavo, ki se uvršča med najvidnejše dosežke slovenskega lutkarstva sedanjega trenutka. Če bo kdo zamudil dopoldansko predstavo, se lahko ob 14. uri odpravi v kulturni dom v Besnici, kjer bosta lutkarja Zlato ribico še enkrat odigrala. U • L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V prostorih Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, so odprte razstave: Gorenjski kraji in ljudje v I. in II. svetovni vojni, ter Po sili vojak. Nova je razstava keramike umetnic Sonje Rauter - Zelenko in Nine Zelenko. V Prešernovi hiši danes, v petek, ob 18. uri odpirajo razstavo ilustracij za knjigo Enci benci na kamenci akad. slikarja Zvonka Čoha. V galeriji Mestne hiše bodo ob 18.30 odprli razstavo Nove pridobitve etnološkega oddelka Gorenjskega muzeja 1988 -1990. V Caffe galerija Pungert so na ogled fotografije Boštjana Gunčarja. V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja akad. slikar Rudi Pergar. V galeriji Bevisa na Koroški cesti 47 razstavlja akad. slikar Jože Ciuha. V galeriji Dom KS Stražišče razstavlja kipe Boris Holy. V Gorenjski banki, Cesta JLA, razstavlja vitraže Lena Šajn. V Prešernovem gledališču bo danes ob 19.30 predstava Rudija Šelige KDOR SKAK, TISTI HLAP - za abonma petek I in izven. Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo predstavo ponovili za abonma sobota I in izven. ADERGAS - Jutri, v soboto, ob 19.30 bo domača igralska skupina v Adergasu zaigrala Jurčičevo ljudsko igro Domen, predstavo pa bodo ponovili še v nedeljo ob 15. uri. CERKLJE - V kinodvorani Zadružnega doma nastopa danes, v petek, ob 19.30 Folklorna skupina Sava Kranj z Večerom slovenskih ljudskih pesmi, plesov in običajev. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava ročnih del članic odseka za ročna dela. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava ročno izdelanih tkanin in unikatne keramike umetnic Nede Bevk in Janje Smole Cvelbar. Jutri, v soboto, ob 19.30 gostujejo na odru Gledališča Tone Čufar člani KUD Jaka Rabič Dovje - Mojstrana z igro Franceta Voge Kar sem rekel, sem rekel. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava del slikarke Vide Slivniker - Belantič. V fotogaleriji Pasaža je na ogled razstava razstava fotografij Janija Novaka. ŠKOFJA LOKA - V OŠ Cvetko Golar razstavlja akad. slikar Simon Mlakar. V Groharjevi galeriji je na ogled razstava del akad. slikarja in in grafika Lojzeta Logarja. TRŽIČ - Jutri, v soboto, ob 8. uri se v OS Lom pričenja občinsko srečanje otroških gledaliških skupin. V Paviljonu NOB je na ogled likovna razstava akad. slikarja Jožefa Meglica. OGNJENI DOTIK BERNARDE ŠMID Lesce - V prodajni in likovni galeriji Flamingo v Lescah se v družbi vitražev in terakot s svojimi deli predstavlja slikarka Bernarda Šmid v zaokroženem ciklu sedemnajstih mešanih tehnik. Zbirka nosi pomenljiv naslov Ognjeni dotik, razstava pa bo odprta do 7. aprila. Zbirke starih razglednic KRANJ Z OKOLICO Kranj - V galeriji Gaštej Sava Kranj je te dni na ogled razstava starih razglednic. Na razstavi so Rado Kokalj, Franc Kočar in Lojze Zavrl, ki že več kot tri desetletja zbirajo stare razglednice krajev, čestitke, gore in razglednice Maksima Gasparija, predstavili razglednice Kranja z okolico. Vsekakor razstava vredna ogleda, obenem pa je tudi vabilo vsem, ki še imajo stare razglednice, da poiščejo zbiratelje razglednic. SREČANJE LIKOVNIH SKUPIN" Škofja Loka - V galeriji škofjeloškega gradu bo danes, v petek, ob 18. uri v organizaciji ZKO občinsko srečanje likovnih skupin, na katerem se z likovnimi deli predstavlja osemnajst škofjeloških likovnikov. Razstavo bo odprl prof. Andrej Pavlovec. V kulturnem programu bo nastopil ljubljanski Jazz ansambel. Lutke RDEČA KAPICA Uprizoritev: Cveto Sever Brž ko se občinstvu najavi ime, kot je Cveto Sever, potem se lahko v celoti lahko prepričamo, da še vedno drži tisti stari rek: »Slab glas seže v deveto vas.« Ne dober, temveč slab glas se je začel širiti po Kranju, ko je lutkar Sever zaključil predstavo: Nabita dvorana, ki je gostila otročad in njihove »sponzorje«, se je dobro segrela, tako da je pot tekel tako igralcu Cvetu kot gledalcem. Severjeva nova predstava Rdeča kapica je brž pokazala vrzeli prostora modre dvorane v gradu Kieselstein: Če se obeta zanimiva predstava in je dvorana zapolnjena, bi bilo nemara bolje organizirati nastop v gledališču in to, kakor pravijo malčki - tistem »ta pravem«. Res, da je zanimivih ali celo dobrih predstav malo, a hkrati tudi prostor, bolezni svojih otrok boječih mamic, zatohel in vroč, ki je lahko vzrok prehlada, odbija. Severjeva Kapica, zadnja njegova lutkovna stvaritev občinstva ni razočarala: Domiseln režiserski osnutek in nagajivo Severjevo vlečenje malčkov za nos, je sicer dokaj dolgo predstavo, napravilo zanimivo. Rdeča kapica ni bila standardno dolgočasna, ampak zanimiva, saj je Sever deloval tako prepričljivo, da so otroci spontano odplavali v svet fikcije in pozabili na čas. Kontakt Severju, za razliko od mnogih drugih lutkarjev, ne predstavlja problema: Globina njegovega prijema je posledica odprave »civilizacijskega predsodka«, ki zahteva od gledalca v teatru spoštovanje bontona. V trenutku, ko se bonton ne spoštuje več, marveč se upošteva, tedaj postane bonton, ki ga je treba deliti z gledalcem. Teater niso le igralci, ampak tudi gledalci ali kot pravi Cveto Sever - »igrajmo se skupaj«. Tomaž Kukovica 5IET.GLAS 8. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 8. marca 1991 GOSPODARSKI KOMENTAR Privatizacija Podjetniškega duha na slovenskem kot vse kaže ne manjka, saj nobena druga stvar ljudi tako ne razburi kot privatizacija, če pustimo ob strani denacionalizacijo. Hujša je lahko le nacionalna strast, čeprav na Gorenjskem nemara celo to ne drži, saj smo znani po svoji 'ohrniji' in marsikdo ljudi presoja po načelu: kolikor imaš, toliko veljaš. V privatizaciji podjetij, ki bo kmalu napočila tudi 'po slovensko', kolikor že ni 'po jugoslovansko', se nam torej obeta še veliko hude krvi, saj vsem zanesljivo ne bo všeč. Ljudje bodo pač dobili različne odgovore na vprašanje, koliko bo mojega, naj bo zakon o privatizaciji še tako izpiljen in prilagojen različnim interesom. Da posel nikakor ne bo lahek, se nedvomno zavedata tudi dr. Marko Simoneti, direktor Agencije za privatizacijo, in Uroš Korže. direktor Sklada za privatizacijo. Na tiskovni konferenci sta se spretno izogibala neprijetnim vprašanjem, zlasti ko so zadevala dosedanje lastninske preobrazbe. Čeprav jih nedvomno dobro poznata, o tem nista želela govoriti, dobili smo le odgovor, da bo merila za ocenjevanje že opravljenih lastninskih preobrazb določila vlada. Dejan Verčičju je z izgovorom, da imata direktorja veliko dela, skušal rešiti pred zvedavimi novinarji, še preden je vprašanj zmanjkalo. Manjkala pa niso tudi povsem neposredna, če sta doslej že sklepala posle (na kar je Korže odgovoril pritrdilno), saj so menedžerske izkušnje navsezadnje dobra varovalka, da ne bosta postala državna uradnika, bolj kot vsa zatrjevanja, da agencija in sklad nista zasnovani kot državno ministrstvo. Njun posel pa bo zahteven že sam po sebi, saj bo zaradi naših čudaških financ, kakor pravi dr. Ribnikar, težko oceniti vrednost podjetij, prav njihova vrednost pa bo seveda bistvena in največja vrzel Markovičevega zakona o privatizaciji. S pomočjo tujih strokovnjakov so metode ocenjevanja vrednosti podjetij zdaj dodelane in postopki dorečeni in zaradi strokovnosti lahko računajo tudi na sodelovanje agencije svetovne banke. Dobri odmevi pa po Simonetijevih in Koržetovih besedah prihajajo tudi iz drugih republik, celo iz Srbije. Vendar pa nikakor ne smemo pozabiti, da smo na Balkanu, zato je čas pri privatizaciji toliko bolj pomembna dimenzija. Pri nas se zdaj stvari odvijajo z bliskovito naglico in marsikaj je odvisno le od vprašanja časa. Simoneti in Korže ocenjujeta, da bo lastninska preobrazba prvih pet podjetij - poskusnih zajcev - trajala devet mesecev, odbrali jih bodo v kratkem, izmed 104 prijavljenih na javni razpis, 25 pa jih je prišlo v ožji izbor. Tudi ta odmev govori o tem, da se mnogim podjetjem mudi, da je interes po privatizaciji velik, tudi posamični in skupinski in ne zgolj splošni. Sklepamo torej lahko, da proces privatizacije ne bo hiter, medtem pa se seveda na Balkanu lahko marsikaj zgodi. Spomnimo samo na zaplembo Ininih črpalk v Srbiji, kjer je bila volja 'sa-moupravljalcev' zaukazana naravnost iz Miloševičeve pisarne, gre pa za premoženje, ki je vredno 150 milijonov dolarjev. Besedovanje o tem, da razpolaganje s sredstvi še ni lastnina in je potemtakem pravno formalno to lahko le zaplemba, ki opravičuje povračilne ukrepe, verjetno ne bo kaj prida pomagalo. Ce v tej luči gledamo Kompas, ki se je na hitro odločil za privatizacijo, kar pri nas povzroča val kritik, lahko rečemo, da je njegova naglica razumljiva, saj skuša zavarovati premoženje po Jugoslaviji. Prav je, da v Sloveniji privatizacijo podjetij pripravljamo strokovno in dosledno, kar nam bo vzelo več časa, toda prav bi bilo, da vsaj podjetja, ki imajo premoženje po Jugoslaviji, nekako zavarovarujemo pred podobnimi zaplembami, saj bomo sicer spet ugotavljali, da v Sloveniji govorimo, kakor bomo kaj naredili, v Srbiji pa ukrepajo. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Tržiški Peko kljubuje težkim časom Tržiški Peko je velik izvoznik, lani so ustvarili 9 milijonov zunanjetrgovinskega presežka, čeprav so se med letom prilagajali precenjenemu dinarju in so uvažali več kot običajno. Precej težav so imeli zaradi podkapitaliziranosti, pretežni del tekočega poslovanja financirajo s sposojenim denarjem, ki je bil tri do petkrat dražji kot na trgih, kamor izvažajo. Negativne zunanje vplive so uspeli nevtralizirati z 2,7-odstotnim povečanjem produktivnosti, prepolovili pa so odstotek izdelkov z napakami, saj je bilo leta 1989 takšnih 1,11 odstotka, lani pa 0,4 odstotka, uspeli so zmanjšati zaloge materialov, nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov, za 13 odstotkov pa so povečali izvozne cene. Problematične pa so zaloge v maloprodaji, ki jim povečujejo stroške financiranja. Peko je lani ustvaril 2,8 milijona dinarjev bruto dobička, ki pa je v celoti šel za davke in prispevke, s tekočim poslovanjem so pokrili stroške, niso pa ustvarili tako potrebne akumulacije za ustvarjanje lastnega kapitala, zato so še naprej odvisni od posojil za financiranje tekoče proizvodnje. Direktor Franc Grašič pravi, da z lanskim poslovnim rezultatom ni nezadovoljen, posebej, ker jim je proti koncu leta uspelo popraviti plače, povprečje je decembra v celotnem Peku znašalo 5.574 dinarjev, v tržiškem delu Peka pa 5.943 dinarjev. Plače so navkljub vsesplošnim problemom z likvidnostjo doslej redno izplačevali. O POSOJILNICA - BANK BOROVUE - Tel. 9943-4227-3235 podružnica BRODI - tel 9943-4227-6227 ZAGOTOVLJENA ZAUPNOST POSLOVANJA Agenciju in Sklad pripravljena na privatizacijo podjetij Privatizacija bo zajela 1200 podjetij Njihova knjigovodska vrednost znaša 19 milijonov mark, za začetek bo v pilotni projekt privatizacije šlo pet podjetij. Ljubljana, 5. marca - Dr. Marko Simoneti, direktor Agencije za privatizacijo, in Uroš Korže, direktor Sklada za razvoj, sta na tiskovni konferenci predstavila obe instituciji in dejala, da so pripravljeni na privatizacijo, v katero naj bi šlo 1.200 slovenskih podjetij. V kratkem bodo odbrali pet srednje velikih podjetij, na njih bodo praktično preizkusili zakonske rešitve in usposobljenost svojih strokovnjakov. Na seminarjih za bodoče ocenjevalce vrednosti podjetij je sodelovalo sto ljudi, 22. marca se bodo začeli izpiti za pridobitev licence. Licence za ocenjevanje vrednosti podjetij lahko pridobijo le domačini z visoko izobrazbo, ki so obiskovali seminar, pridobiti pa je moč tudi na podlag' priporočila ustreznih mednarodnih institucij-Bodoči cenilci bodo 22. marca prvič imeli priložnost opraviti izpit, pismeno in zagovor konkretnega primera cenitve, izplt jih bo stal 2.500 mark. Instituciji nista povsem novi, obstajata že približno dve leti, doslej pa sta se ukvarjali s tako imenovanim razvojnim dinarjem in bili proračunsko financirani kot agencija za prestrukturiranje gospodarstva in sklad za razvoj. Z zakonom o privatizaciji dobivata novo vlogo, povsem se bosta posvetili procesu privatizacije, dela jima ne bo manjkalo, saj računajo, da bo v proces privatizacije šlo 1.200 slovenskih podjetij, katerih knjigovodska vrednost znaša 19 milijonov mark. Agencija postaja javni zavod, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija, Sklad pa bo organiziran kot delniška družba s kapitalom 150 milijonov mark, namenjenim financiranju razvojnih programov podjetij, pridobljenimi v procesu privatizacije. Oba sogovornika sta poudarjala, da instituciji nista državna organa in Agencijo za privatizacijo označila kot strokovno institucijo, Sklad za privatizacijo pa kot finančno institucijo, drugačno od bank. Agencija bo strokovna institucija Direktor Agencije dr. Marko Simoneti je dejal, da se privatizacije lotevajo podobno kot na Madžarskem, medtem ko se na Poljskem in Čehoslovaškem s privatizacijo ukvarjajo državna Stroške privatizacije naj bi podjetja pokrivala sama, Uroš Korže je dejal, da se v svetu stroški podobnih transakcij investicijskih bank sučejo od 2 do 3 odstotkov vrednosti podjetja. ministrstva. Pri nas bo Republika Slovenija le ustanovitelj agencije, vlada je postavila upravni odbor (svet agencije), ki ga vodi podpredsednik vlade dr. Jože Mencinger. V proces privatizacije vlada torej ne bo posegala neposredno, temveč preko agencije, ki jo bo financirala iz proračuna. Nanjo pa naj bi lahko prenesla tudi vlogo skrbnika, agencija bi v tem primeru postavljala upravne odbore v podjetjih pod začasnim skrbništvom, pripravljala izobraževalne seminarje za njihove direktorje in podobno. V Agenciji je zdaj zaposlenih pet ljudi, več kot dvajset naj jih ne bi bilo, računajo pa na pogodbene sodelavce. Najpomembnejša naloga, ki jo je Agencija opravila doslej, so bili seminarji; za cenilce vrednosti podjetij, ki so jih imeli tuji strokovnjaki, imeli so približno sto slušateljev, ki se zdaj pripravljajo na izpite, začeli se bodo 22. marca, do Uroš Korže, direktor Sklada za privatizacijo Za začetek se bodo v pilotnem projektu lastninsko preobrazili pet srednje velikih podjetij. Na javni razpis se je prijavilo kar 104 podjetja, v ožji izbor jih je prišlo 25, v kratkem jih bodo med njimi odbrali pet. uspešno opravljenih bodo dobili licence za ocenjevanje. Sklad bo finančna institucija Sklad za privatizacijo je zamišljen kot nova oblika finančne institucije, ki se bo po eni strani v povezavi z Agencijo ukvarjal s privatizacijo podjetij ter v tem delu deloval v imenu in za račun Republike Slovenije. Njegov drugi račun pa bo investicijski, Republika Slovenija bo lahko kupila delnice Dr. Marko Simoneti, direM0' Agencije za privatizacijo sklada, ki bodo javno razpi^j ne, solastnik bodo lahko W° tuje finančne institucije. Za f zliko od bank bo Sklad src?' stva v financiranje posamezni podjetij usmerjal na osnovi odkupa njihovih vrednostnih Pa^ pirjev. Takšno vlogo imajo tujini običajno investicijski 1 vzajemni skladi. Sklad za privatizacijo bo n*! domestil dosedanji razvoji sklad, vendar ne tudi njeg°v logike, je dejal Uroš Korže, °r' ganiziran bo kot delniška orH' žba in v svojem privatiza'v skem delu bo upravljal s pri^a* tizacijskimi izkupički (gotovi?' skimi in vrednostnimi PaP'r]'. vendar pa bo o delitvi tega <*c] narja odločala slovenska skup ščina. Organ upravljanja pa £ svet, ki ga bo vodil dr. Mar* Kranjec, republiški sekretar finance. V Skladu prav tako ne bo poslenih več kot dvajset U"đk' zdaj jih je devet. • M. VolčJ8" Elanovi tržniki napovedujejo dobro prodajo Elan bo najel avstrijska posojila Letošnja Elanova proizvodnja je prodana celo bolje kot običajno, obupali pa so nad pomočjo slovenske vlade* Poljče, 5. marca - Po dvodnevni konferenci Elanovih tržnikov iz vsega sveta (zbralo se jih je 42, od tega 7 iz tujine) so na tiskovni konferenci napovedali, da bo celotni Elan letos prodal za 125 milijonov mark izdelkov, ostalo naj bi jim 7,5 milijona mark. Nad pomočjo slovenske vlade so obupali, čeprav so vrata pustili odprta, dogovarjajo se za posojila avstrijske banke. Elanovi tržniki napovedujejo, da se bo Elan izvil iz težav, saj je letošnja proizvodnja prodana celo bolje kot običajno. Asim Pervis, ki je v Elanovi stečajni ekipi zadolžen za trženje, je povzel njihove dogovore in dejal, da bo celotni Elan letos prodal za 125 milijonov mark izdelkov, ostalo naj bi jim 7,5 milijona mark. Od tega bo matična Elanova tovarna v Begunjahprodala za 82,6 milijona mark izdelkov, izvozila jih bo 51,4 odstotka. Smuči prodane 52-odstotno Letošnja Elanova proizvodnja smuči je prodana 52-odstotno, za tolikšno so pogodbe že podpisane, za preostalo smo prav tako že dogovorjeni, celotna pa bo vredna 30 milijonov mark, je dejal Primož Fin-žgar, direktor podjetja Elan Ski v Begunjah. Izdelali bodo 180 tisoč parov smuči, doma jih bodo prodali le 15 odstotkov, večino bodo torej izvozili. Nove smuči MBX bodo imele 10- do 15-odstotni delež, računajo, da jih bodo letos naredili 30 tisoč, sodijo seveda v najvišji cenovni razred, v kratkem bodo Vrata za pogovore o pomoči slovenske vlade ostajajo odprta, vendar pa so v Elanu očitno nad njo že obupali. Vinko Bogataj, direktor Elana International v Brnci je dejal, da se za posojila dogovarjajo z avstrijsko Ldnder-bank, ki jim je tudi ob zlomu stala ob strani, zdaj pa zahteva podrobne programe financiranja. Denar je v Avstriji seveda cenejši kot pri nas, za sodelovanje pa so avstrijske banke zainteresirane, ker Elan uvozi veliko materiala za proizvodnjo. Herman Poklukar, direktor Elanovih podjetij v ZDA in Kanadi, je dejal, da imajo 13-odstotni tržni delež in se tako na obeh trgih uvrščajo na tretje mesto med prodajalci smuči ter napovedal, da ga bodo zadržali. Prodajni program pa nameravajo razširiti in torej ne bodo več specializirani le za prodajo smuči. Nova družinska jadrnica Proizvodnjo jadralnih letal je vnaprej prodana, 70-odstot-no pa je prodana proizvodnja jadrnic in čolnov. Peter Petri-ček, direktor podjetja Elan Marin Begunje je dejal, da želijo postati srednje velik proizvajalec plovil, razvoja seveda ne bodo opustili in še letos naj bi prišla na trg nova družinska ja- V begunjskem Elanu je zdfl zaposlenih 680 delavce* imajo pa 35 pogodbenih s delavcev. Zaposlenost so . rej zmanjšali za polovico, * J je bilo pred zlomom v ^'^g zaposlenih ljudi. približno čolf predstavili dva nova tipa teh smuči. Direktor Elanove tovarne smuči v Brnci na avstrijskem Koroškem je dejal, da bodo v kratkem proizvodnjo pognali s polno močjo, saj je naročil po nedavnem smučarskem sejmu ISPO v Miinchenu dovolj. Računajo, da bodo dosegli lansko raven obsega proizvodnje, ki je znašala 180 tisoč parov smuči. Tako bodo lahko ponovno zaposlili 40 ljudi, ki so jih lani začasno (za tri mesece) odpustili. Z novim Elanovim kolesom MBX naj bi se vendarle vozili še letos, čeprav je republiški sekretariat za znanost in tehnologijo ukinil sofinanciranje njegovega razvoja. Republiška ministrica za delo Jožica Puharjeva pa je pismeno zagotovila spornih 7 milijonov dinarjev kapitalizacije, očitno torej ne sodeluje v "igri", je pribil stečajni upravitelj Igor Triller. drnica Elan 331 in manjši GT 500. 3. Tovarne plovil še ne napi vajo prodati, "zamrznili" J° f, do do konca leta. Če bo den ^ na nuja huda, jo utegnejo prodati. Odločili pa so se^0 da bodo prodali prazno sta ^ na Dunaju, za 72 milijonov lingov, ob hipoteki 16 m,lu nov šilingov. Lojze Pintar, direktor P0,^ tja Elan Šport je napoveda" 10 do 15 odstotkov večjo p' vodnjo in dejal, da imajo v P 0 soji kar 140 ponudb za opr športnih objektov in dela torej ne bo manjkalo. • Volčjak Petek, 8. marca 1991 9. STRAN 51E1TGLAS MIHA NAGLIC na rob Preji Od b do ž Na večer prvega dne marca sta dr. France Bučar, pTVi m°ž slovenske skupščine in Viktor Žakelj, pr-Vak Socialistične stranke Slovenije, v prvem me- u Gorenjske razpredala svoje misli o tačas pr-Vern slovenskem vprašanju, o samostojnosti Slo-v*njje - o tistem torej, kar je "pod A ". In tega je, ZMeda, toliko, da tisto, kar ostaja od B do Z, kar je'med Bohinjcem Bučarjem in Žirovcem Ža-JJeTn- sploh ni prišlo na vrsto. Tistega, kar je .zS°lj" gorenjsko, sta se sogovornika le dotakni-?• ni bi bilo mogoče boljše, če ne bi govorila le o velikih" in "zgodovinskih" temah; te so že preveč £Pr*dene, o njih ne kaže toliko razpravljati, tre- a °o naposled tudi kaj storiti. ^ se, da vzdušje na preji tokrat ni bilo prav Pretkano. Sogovornika sta bila zadržana in ob- >nstvo prav tako. Čisto drugače je bilo na nekda-lab ^asovm prejah, ko so vprašanja zadevala ob 'oazi 0s zastavljal razna izzivalna vprašanja, je to 'je, ko so bila "na terenu " še pod prepovedjo, Gros'Pr^epa ie d°vo(Jena- K°Je tQkrat Vitomir l^elo svoj čar in smisel. Če pa danes nekdo iz ob stva s posredovanjem koščka papirja vpraša predsednika Bučarja, kaj meni o dejstvu, da kranjskega župana sploh ni v dvorani, izpade njegovo vprašanje nekoliko debilno - kot da bi moral biti, kakor kak šolarček, navzoč, pazljivo poslušati in željno spraševati. Profesorjev odgovor je bil, k sreči, naravnost po bohinjsko zdravorazumski: "Vprašajte njega!" Škoda torej, da ni bilo več "gorenjskih " vprašanj. O tem, denimo, kaj sogovornikoma in nam vsem pomeni Gorenjska? So to le Triglav. Sava, Gorenjski glas... ali pa bi lahko bila še kaj več? Bodo Bohinjci in Žirovci, potem ko bodo, sodeč po osnutku nove slovenske ustave, spet dobili svojo krajevno občino, med seboj in Ljubljano še potrebovali Kranj? Slaba izkušnja z nekdanjim okrajem je obojim še živo v spominu. So balkanske manire, ki so napravile Slovencem toliko škode, zasvojile tudi Gorenjce? In koliko je še takih vprašanj, od B do Ž, za katera ni bilo časa. Ob koncu večera jih je naš gorenjski rojak kljub vsemu in simpatično "prepotoval" z omembo, da pri svojih letih (68) še zmore prekolesariti pot iz svojega rojstnega kraja čez Jelovico v Selško dolino, od Bohinjske Bistrice do Železnikov... Sicer pa si želimo, da bi se - o velikih vprašanjih in z več inovacije - glasno razpredalo tudi v prihodnje! Urednikova besed« anašrije odprte strani začenjamo z razmišljanjem Mihe Naglica o zadnji Glasovi preji, ki vol! 0c*Prl1 tudi sredico. V zapisujožeta Košnjeka lahko preberete, kaj sta povedala sogo-Niika dr. France Bučar in Viktor Zakelj. Zaključujemo pa jih z intervjujem Jožeta Novaka s , *ano Dewa o beguncih v Sloveniji. Zanimiv je tudi zapis Alojza Žiberta o novi župnijski cer- kvi pririod Kranju. "Ji petek bodo izšla Snovanja. Leopoldina Bogataj V Kranju bo 19. marca 1991 Ustanovljena nova župnija jj^ilP datumi v zgodovini nekega kraja, ko so se ^r^gvljale nove župnije. Dne 19. marca 1991 pa bo iS^TjKj, ustanovljeno novo pastoralno območje z -rs21j6000 prebivalcev. Mnogo župnij v nadškofi-"^igJIianj kot 1.000 prebivalcev. kateri ^vtetS^K Župnija Kranj je ze zelo stara L'"eni vi —VJ ' J Ha ""■> letnih. lem času dobrih pro- n'k cerk?ez neka župnija? Zako- 'K cerlT eKa župnija/ Zako-Jl žUpni "ega prava doloca< da i uP0ost lraJno ustanovljena 7'-kateV Vernikov v delni Cer-°blastj0T ^oralna skrb je pod zaupa- tmu Pastir *01 njenemu lastne-t da se v 2uPnik mora skrbe- sk t r^niec?hkl P°uLčuJeJ° v ver" i °et> tov' DosebeJ Pa mora Gladine t0liško vzgoJ° olrok &a k: !)u*bo d,11}0. Vestno izpolnjeval Jn^devat- Ja' si mora župnik ?Pane ver?0/"31' Svoji skrbi KkuJe druj- lke: zat0 naj obi- S,v stiskah Zverniki de'i skr-? v GoS!T 2310511 in Ji" krep-d^»S'?du ter razsodno n'^kram S° v čem pogrešili; k°ma8a Ko.eme' 2 vso ljubeznijo k>soSi2b°n,kom, zlasti tistim, "u smrti. Prvi krščanski kultni prostor je stal na mestu sedanje župnijske cerkve v Kranju že v šestem stoletju. Predhodnica sedanje župnijske cerkve je stala že v 11. stoletju. Kranjska župnija je do leta 1355 pripadala Oglejski očakovini, zato soji izbrali za zavetnike oglejske mučenike sv. Kancija, Kancijana, Kancianile in Prota. Življenje so izgubili okrog leta 280 blizu Gradeža pri Ogleju, danes se kraj imenuje Škocijan ob Soči. Od leta 1355 do 1507 je bila župnija še vedno podložna v cerkvenih zadevah Ogleju, sicer pa je bila last avstrijske vladarske hiše. Dne 17. avgusta 1507 je podaril kranjsko župnijo avstrijski cesar Maksimilijan I. ljubljanskemu škofu Krištofu Ravbarju in od ta- 2Upnija 2l°to polje. Foto: jure Cigler krat dalje spada pod ljubljansko škofijo. O stavbi kranjske župne cerkve kot ključnemu spomeniku gotskega stavbarstva in najpomembnejši stavbi mesta bo letos še dosti govora, saj bodo jeseni večje proslave 500-letnice, kar je takratni župnik Matija Operta leta 1491 cerkev dozidal. Del stavbe je gotovo več kot 100 let starejši od ostale, zvonik pa je bil zgrajen že leta 1400 in ko je leta 1811 pogorel, je leta 1836 dobil v svojem zgornjem delu sedanjo obliko. Cerkvi v Sloveniji in tudi v Kranju so že dostikrat obljubljali konec, pa vse zaman. V vsen časih so bili ljudje, ki soji s srcem pripadali, in tudi taki, ki sojo s srcem zasmehovali. Zgodovinar Lavtižar trdi med drugim tudi tole: »... saj je vihar večkrat potreben, da očisti zrak; tako tudi Cerkvi ni škodovala nevihta...« To bi lahko veljalo za kranjsko župnijo od davnih pa vse do novejših časov. Kranj se hitro širi V času med prvo in drugo svetovno vojno se je Kranj začel hitro širiti. Z organiziranjem industrije je v mestu našlo zaslužek več tisoč industrijskih delavcev, že od nekdaj pa je bil kraj pomembno obrtno in trgovsko središče. Mnogi domačini in priseljenci so začeli v mestu in bližnji okolici postavljati poslovne in stanovanjske hiše. Z izročitvijo v uporabo novega 85 metrov dolgega lesenega mostu preko reke Kokre leta 1938 se je začelo širiti mesto tudi na levo stran struge reke med Hujami in Čirčami. Leta 1939 so začeli v mestu opuščati staro pokopališče in uporabljali novega na Planini. Po drugi svetovni vojni se je stanovanjska gradnja širila na območje Zlatega polja, Vodovodnega stolpa in v Struževem. Mestni predstavniki so za to območje predvideli vso infrastrukturo in objekte kot porodnišnico, zdravstveni dom, higiensko postajo, reševalno postajo in gasilski dom na Zlatem polju, lekarno, bencinske črpalke, mehanične delavnice, avtobusna postajališča, sodišče, vrtnarijo, tiskarno, gostišča, tri stavbe osnovnih in srednjo šolo, dijaške domove, frizerijo, tr- govine in še kaj, le cerkve pa nobene. Otroci naj bi še vedno hodili k verouku k župniji v center mesta, prav tako ljudje k maši in drugim obredom, kar je še posebej nevzdržno za invalide in starejše ljudi. Kako da se že prej velika župnija ni razdelila na več manjših? Župniki v Kranju so si vsa leta prizadevali, da bi ustanovili na teritoriju več župnij. Kmalu po vojni je to poskuša! župnik Franc Blaj. On je dobro vedel, da so bile pred vojno sv. maše poleg župnijske cerkve tudi še na Primsko-vem, v gimnazijski kapeli, Mar-janišču in Delavskem domu (pri mostu ob Savi). Z nastopom župnika Zdravka Bahorja so šla prizadevanja naprej. Pokazala se je edina možnost, da se izloči iz kranjske župnije Primskovo, ki je bila razglašena 7. junija 1965. Primskovo je bila že stara podružnica, kije prvotno spadala pod župnijo Šenčur. Za predhodnico tamkajšnje cerkve je neki rezbar izdelal Marijin kip že leta 1470. Župnik Bahor je po 2. Vatikanskem koncilu leta 1971 organiziral Župnijski pastoralni svet, ki mu je bil pri delu v pomoč, uvedel pa je tudi nedeljsko bogoslužje v podružnih cerkvah Čirče in Rupa ter v kapeli pri šolskih sestrah v Ulici XXXI. divizije. Največja ovira poleg nerazumevanja za vernike pri oblastnih organih je bilo tudi pomanjkanje lastnih zemljišč. Cerkev je imela pred vojno zadosti lepih parcel na Zlatem polju, toda po vojni so bile te in pa še marsikaj drugega kranjski župniji odvzete in še danes niso vrnjene, med drugim celo ne župnišče v mestu, kar je daleč naokrog redek primer. Prizadevanja za pridobitev lokacije in vrnitev Cerkvi neupravičeno odvzetih stavb in drugega premoženja je s svojim prihodom leta 1987 nadaljeval župnik Stanislav Zidar. Naenkrat pa se je ponudila priložnost in župnija je 17. aprila 1990 odkupila parcelo in stanovanjsko hišo na Ul. XXXI. diviz. 1 (bivši Rekar). Tu bi v povezavi s šolskimi sestrami, ki stanujejo kot sosede, v tej hiši nastalo novo pastoralno področje. Cerkev si je denar sposodila za nakup, od tedaj pa ljudje že ves čas zbirajo prostovoljne prispevke. V cerkvenem glasilu »Oznanila župnije sv. Kancijana« je bilo izrečenih veliko prošenj za prispevek. Podan je bil predlog, naj b' vsaka družina prispevala dar v višini 100 DEM. Ob Vseh svetih naj bi namesto ene vrtnice prispevali za vračilo dolga in ob pogrebih naj bi se odločali namesto vencev darovati za novo župnijo. V teh primerih župnik izstavi lično potrdilo, ki se ga predloži ob krsti. Cvetje kaj hitro ovene, župnija pa bo ostala in prav tu se bodo veliko spominjali pokojnih in vseh darovalcev. Cerkev ostane v nekem kraju tudi kot spomenik časa in ljudi še poznim rodovom. Pomislimo, da je župna cerkev v Kranju stara že okrog 600 let. prav toliko Pungrad, Ro-ženvenska je bila pozidana leta 1518, Huje 1683 itd. Za poravnavo dolga ob nakupu stanovanjske stavbe in zemljišča je še vedno potrebno zbrati okrog 200.000 DEM, kje pa je še potem gradnja nove cerkvene stavbe? Zakaj se bo župnija imenovala »zlato polje«? Meje nove župnije bodo potekale: Struževo, Stošičeva ulica, cesta St. Žagarja do mostu preko Kokre, naselje Vodovodni stolp, Rupa, Veliki hrib, Zlato polje. »Zlato polje« je staro domače ime za večji del tega obrobja mesta. Čeprav je sedaj že večina »polja« pozidanega, pa je nekaj tega vendarle še ostalo. Gotovo ne bi bilo prav, da bi razmišljali o novi župniji v tem kraju, pa ne bi pomislili na ime »zlato polje«. Tu v bližini je tudi kupljena hiša, kjer se ustvarja občestvo bodoče župnije. Nekaj tega občestva že obstaja, saj so že nekaj let redne sv. maše v kapeli šolskih sester in tudi verouk pri sestrah obiskuje okrog 100 najmanjših otrok, katerih starši ne upajo samih brez spremstva pošiljati na sedež dosedanje župnije v center mesta. Kateremu svetniku bo župnija posvečena? Župnijski pastoralni svet, Občestvo izobražencev in drugi so v mestu in na Zlatem polju že razmišljali, kateremu svetniku naj bi bila posvečena župnija. Izoblikovali so se štirje predlogi: MAKSIMILIJAN KOLBE, Poljak po rodu je bil v zadnji svetovni vojni ubit v nemškem koncentracijskem taborišču Ausvvitz. Prostovoljno se je žrtvoval, da je šel v smrt namesto obsojenega očeta številne družine. Predlog je podprt s tem, da je svetnik Slovan, žrtev zadnje vojne in simbol ljubezni do bližnjega in do družine. Prav na Zlatem polju pa je bilo tudi med zadnjo vojno in po njej nad ujetniki izvršenega mnogo gorja, krivic in trpljenja. SVETA HEMA - EMA KRŠKA je bila rojena leta 983 v Pilštajnu. Po svojem možu je postala prava slovenska kneginja. Zgradila je več cerkva v krajih, kjer so živeli Slovenci. Za njeno kanonizacijo se je veliko prizadeval že nekdanji ljubljanski škof Žiga Lam-berg. Slovenci radi obiskujejo njen grob v Krki (Gurk) na Koroškem. NADANGEL MIHAEL je bil zavetnik Kapucinske cerkve v Kranju. Cerkev in samostan sta bila posvečena leta 1644. Ostanki samostana in cerkve so bili odstranjeni po drugi svetovni vojni ob gradnji hotela Creina. SVETI MODEST je v 8 stol. pridobil Slovence v Karantaniji za katoliško vero. V času vladanja Hotimira med Slovenci je Solno-graški škof Virgil poslal Modesta med Slovence. Njegovo delovno področje je bila notranje neodvisna kneževina karantanskih Slovencev. Na Gosposvetskem polju je pozidal cerkev posvečeno Mariji (bila je predhodnica sedanje), ki jo imenujemo Gospa sveta. Tu je imel tudi svoj škofovski sedež. Njegovi posmrtni ostanki počivajo v posebnem sarkofagu na vidnem mestu pri Gospe sveti. Večina vprašanih se navdušuje prav za sv. Modesta, seveda pa bo končno besedo izrekel gospod nadškof ob razglasitvi župnije 19. marca letos. Takrat bo nastavljen tudi že novo imenovani stalni župnik nove župnije. Na gradnjo nove cerkve seveda zaenkrat še ni misliti, dokler ne bo zbranih toliko prostovoljnih prispevkov, da bo pokrit že nastali dolg, ki pa je še razmeroma velik, kakih dotacij pa ni pričakovati. Bodoča župnija bo gotovo vesela vsakega prispevka dobro mislečih v opisane namene. Darovi se lahko oddajo v župnišču v mestu ali pri sestrah na Ul. XXXI. divizije. To je upoštevati tudi ob pogrebih namesto vencev, ki hitro uvenejo in propadejo. GLAS 10. STRAN Petek, 8. marca 1991 JOŽE KOŠNJEK GLASOVA PREJA: Viktor Žakelj je pripeljal v goste dr. FRANCETA univerzitetnega profesorja in po sili razmer tudi politika. Slovenci četrte prilož za samostojnost ne "Ne glede, kaj bo nastalo iz razvalin sedanje Jugoslavije, ki je bilaje^ rojstvu obsojena na propad zato, ker sta bili povezovalni sili nasiljejn, po naravi centralistična Komunistična partija, je sedaj za nas edinstvgU? priložnost, da pridemo do svoje samostojnosti. Ne smemo zamuditij^ smo zamudili že trikrat: leta 1848, 1918 in 1945. Take priložnosti se_vzg£ dovini redko ponavljajo," je dejal na Glasovi preji na temo Samgstojj]? Slovenija profesor Bučar. ŽAKELJ: Stara, prva Jugoslavija je nastala na razvalinah Avstroogrske. Kaj pa bo nastalo na razvalinah sedanje Jugoslavije? BUČAR: "Iz razvalin ne nastane kaj posebnega, ker je treba vse zgraditi popolnoma na novo. Slovenci imamo jasen cilj, kaj pa bo nastalo, pa je težko predvidevati. Edino, kar lahko zanesljivo trdimo, je, da so razvaline že tu. Živimo v državi, ki ni več sposobna za življenje. Tuji diplomati, ki hodijo po uradnih dolžnostih v Slovenijo, me sprašujejo, zakaj zapuščamo to državo, zakaj postajamo žarišče, najnevarnejše za Zalivom in Baltikom. Vsi svarijo in nam postavljajo čim več možnih ovir, da bi Jugoslavija ostala. Moj odgovor, predvsem Američanom je bil sledeč: Priznavam legitimnost vašega interesa za obstoj Jugoslavije kot dejavnika miru, če je to dejavnik miru. Priznavam vam interes za obstoj Jugoslavije kot tampona med dvema blokoma. Vendar so se razmere spremenile. Vendar ne delajte tiste napake, ki ste jo že večkrat naredili, na primer pri Iranu kot tamponu, ki naj varuje Bližnji Vzhod pred Sovjetsko zvezo. Boriti se za državo kot tampon miru, ki je vodena diktatorsko, je popoln nesmisel. Rezultat vaše politike je bil Homeini. Takšna Jugoslavija je samo žarišče konfliktnega stanja. Zato je v vašem lastnem interesu, da podprete tisto, kar želimo Slovenci, to je preoblikovanje, reformiranje te skupnosti. V ZDA, v Beli hiši, v svetu za nacionalno varnost so povedali: lahko se odcepite, vaša stvar, vendar mehkega pristanka vam ne bomo zagotovili. Tudi v Beogradu ni nobene pripravljenosti, da bi se iz Jugoslavije izločili. Če bi pristali na krpanje zvezne ustave, na nove volitve na federalni ravni, je možnost, da pridemo iz Jugoslavije za vedno izgubljena. Tudi našega plebiscita ne priznavajo, ker ni bilo vprašanja, ali se bomo odcepili ali ne. Terjajo referendume med posameznimi narodi, kar je problematično za večnacionalne republike in je v bistvu scenarij za razbitje HrvaŠke. Razen tega so nam nastavili še vrsto drugih pasti." ŽAKELJ: Nastali bosta dve ali več držav. Jugoslavija odhaja v zgodovino. Kje so razlogi, da Jugoslavija v 71 in pol leta ni in ni mogla shoditi? BUČAR: "Koje v Evropi nastajala nacionalna država, je ta država nastajala na osnovi poenotenja na vzorcu vladajočega naroda, da se vsi narodi zreducirajo na jezik in značilnosti gospodujočega, vladajočega naroda. Avstroogr-ska tega procesa ni mogla končati in je zaradi tega pro- Gorenjec med Gorenjci Dr. France Bučar je bil rojen 2. 2. 1923 v Bohinjski Bistrici. V Osvobodilni fronti je deloval od leta 1941 dalje. Bil je aretiran in odpeljan v Gonars, po kapitulaciji Italije pa so ga odpeljali v Nemčijo, od koder je pobegnil in I se leta 1944 vključil v Gorenjski odred. V Kokrškem odredu je bil komisar. Po končani Pravni fakulteti se je leta 1947 zaposlil v republiški upravi, leta 1963 pa je začel na Pravni fakulteti predavati javno upravo. V šolskem letu 1976-1977 je bil s fakultete odstranjen, ker je bil vidni oponent prejšnji oblasti. Dr. France Bučar je napisal nekaj imenitnih knjig že pred 20 in več leti: leta 1969 Uvod v javno upravo, leta 1972 Vprašanja sodobne organizacije, leta 1981 pa Upravljanje. Nedvomno je profesor Bučar eden največjih slovenskih strokovnjakov za javno upravo, za upravljalske in organizacijske vede nasploh. "V skupščini so me tako utrdili, da sem vsega navajen, "je dejal na Glasovi preji in dodal, "da nisem bil nikoli upokojenec. Formalno sem bil upokojen, nikoli pa nisem kot upokojenec živel. Ko so me pognali z Univerze, se zame življenje ni spremenilo. Iste stvari sem delal kot prej. Bistveno pa se je spremenilo sedaj, ko sem predsednik skupščine. Klavrno se počutim, saj sem odtrgan od tistega dela, za katerega menim, da ga moram delati Ne da nič več ne pišem, tudi berem ne več. To je groza, to je propad človeka, to ne sme dolgo trajati." Profesor Bučar je navdušen kolesar in se zgodi, da jo zato, ker je prijetno, mahne kar s kolesom iz Bohinja v Ljubljano, kdaj pa tudi obratno. padla, ker se je pred tem že razvila nacionalna zavest tudi pri drugih narodih, sploh pa nacionalizem ni nemški, ampak francoski izum. Nemci pa so razbili Avstroogrsko s svojim nacionalizmom. Tako anahrono je nastajala tudi Jugoslavija. Kraljevska Srbija je hotela narediti v Jugoslaviji enoten narod po vzoru srbskega, ki pa je kulturno in civilizacijsko zaostajal za tistimi narodi, ki jih je hotel reducirati na svojo osnovo. Stara Jugoslavija je bila zato od vsega začetka obsojena na ke države opravlja vsaka republika posebej, da ima vsaka republika zase ta atrubut državnosti? BUČAR: "Niti posamezna republika niti Jugoslavija kot celota. Celo tako velike države, kot sta Francija ali Nemčija niso v obrambnem smislu samozadostne. Jugoslavija je bila vedno umetna tvorba, nastajala je po volji velesil, velesile so jo zrušile, po volji velesil je pred 45 leti nastala in po njihovi volji je bila vzdrževana pri življenju. Bančni čudež Zakaj imajo državljani devize doma? Ali je to izraz nezaupanja v bančni in politični sistem? Ali bodo prišle k nam tuje banke, ki bodo razbile monopol Ljubljanske banke, je spraševal eden od poslušalcev. "V nestabilnih razmerah je logičen strah ljudi za prihodnost. Kadarkoli smo sprejeli v skupščini kakšno resolucijo, takoj so bile vrste pred bančnimi okenci. Zaradi varnosti ljudje niso nosili denarja ven, ampak ga imajo doma zaradi bojazni, da ne bi mogli ponj prek meje. Obstoj Ljubljanske banke v takih razmerah je čudež, ki si ga ne znam razložiti. Takega navala ne bi preživela nobena banka. Prave banke šele ustvarjamo. Pri nas smo vedno govorili, da velikih, močnih bank ne smemo imeti, da vsak proizvajalec sam ve, kako gospodariti z denarjem. To so bile pesmice, popolnoma nasprotne s svetom in sodobnim bančništvom. Še sedaj je plačilni promet v rokah SDK, čeprav je prav plačilni promet bistvo bančnega poslovanja. Slovenija potrebuje veliko, močno banko, ki bo kos pretresom. To je sicer monopol, vendar bo le toliko časa, dokler smo zaprti. Če spustimo k nam tuji kapital, bo tega monopola konec. Tudi Ljubljanska banka se bo morala soočiti z drugimi bankami. Po moje bi bilo bolje, da ne bi gradili toliko na avstrijskih, ampak tudi na drugih, bolj angleških bankah." propad. Ob Avnoju leta 1943 so jugoslovanski narodi sicer spoznali, da nova država ne more biti več enovita, ampak federativna, vendar je tu ta država naletela na drugo oviro: na Komunistično partijo. Bila je vodilna in monopolna sila, organizirana na načelu demokratičnega centralizma. Partija je bila tvorec nove Jugoslavije in obenem tudi njen grobar. Federativnost je bila pokopana že z dejstvom, da je partija monopolna in po svojem bistvu centralistična. Razlika je samo v tem, da je stara Jugoslavija temeljila na edinem narodu, nova pa na tezi o enotnosti delavskega razreda. Integralna sila te države je bila nasilje, zato ta država nikoli ni mogla biti demokratična. Država, ki je notranje tako različna, pa ne more biti drugačna kot demokratična." Neodgovorno igračkanje z narodom ŽAKELJ: So se razmere v svetu, v Evropi toliko spremenile, da lahko obrambo kot eno bistvenih funkcij vsa- Neka ogromna sposobnost Jugoslavije je bila fikcija. Nekaj drugega je samoobrambna sposobnost. Zlasti ob proračunski razpravi govorijo o demilitarizaciji, o neki vrsti pacifizma. Lahko me obsodite za militarista, vendar moram zelo jasno in glasno povedati: če Slovenci ne bi bili v tolikšni meri samega sebe zavarovati, se zaščititi pred raznimi posegi z juga, potem bi bilo vse tisto, kar smo počeli zadnja tri, štiri leta nazaj, čisto igračkanje in skrajna neodgovornost pred slovenskim narodom. Če do posredovanja vojske ni prišlo, je bila vzrok samoo- brambna sposobnost Slovenije, ki se je ne da mimogrede pohoditi. Ob tem je jasno, da nihče ne sanja o velikem, dragem vojaškem arzenalu. Osnovna obrambna sposobnost pa je nujno potrebna. Če smo leta 1918 naredili veliko napako, ki nas je stala Koroške, ker smo se zanašali na obljube in dobroto velikih sil, potem te neumnosti, prosim, ne smemo ponoviti." ŽAKELJ: Se tokrat udejanja Churchilova ideja o delitvi Jugoslavije na fifty - fifty. Slovenija in Hrvaška sta na zahodu, ostali na vzhodu? Alije mogoče oba dela povezati v gospodarsko skupnost po zgledu Evropske gospodarske skupnosti? BUČAR: "Ta delitev je že od rimskih časov naprej, sploh pa ne priznavam teze, da se mora Slovenija vrniti v Evropo. Slovenija je vedno v Evropi bila, čeprav smo zadnjih 45 let veliko zamudili in zapravili mnoge evropske vrednote. Vendar se moramo evropsko obnašati, ne zapirati meje zoper kogarkoli. Smo za odprte meje in če rečemo, da Jugoslavija ni sposobna preživetja, ne pomeni, da se moramo skregati z vsemi jugoslovanskimi narodi. Angleži pravijo: dobri plotovi, dobri sosedje. To nam šele omogoča, da bomo živeli kot dobri sosedje. Trditev, da Slovenija ni sposobna preživetja, sodi v preteklost. Nesmiselno je govoriti, da bo slovensko gospodarstvo tekmovalo z nemškim. Sooča pa se posamezna firma z drugo, proizvod z drugim proizvodom. S ^ vidika ima naše početje il dovinsko opravičilo in aps lutno možnost uresniči^. Mi hočemo normalno s°° lovanje z vsemi. Če se izl°c jemo iz Jugoslavije, še ne K meni, da bomo naredili ^ čez vse v Jugoslaviji. Im3 interes, da ohranimo t?sp darske stike z Jugoslavijo, iščemo nove trge na Vzho^' kjer imamo prednost, saj trge bolje poznamo. Evr°P zdaj je samo krilatica. Če '. čemo v Evropo, moramo ™ prej doseči evropske starih de." Najtežje bo gospodarsko osamosvajanje ŽAKEU: Kako bomo $ janili resolucije in uStf-^ dopolnila ter voljo P^jsC]^ kako bomo v Sloveniji vw stavili efektivno oblast, kf'^ to ne kažejo nobene v0^Lj vojska ne carina ne upravni organi? ■. BUČAR: "Osamosvojitii seJ najprej treba toliko, da b0 obrambno sposobni. S3 -stojnost pod grožnjo je sl ^ samostojnost. Tu smo *c ^ kaj naredili. Naslednje ve'^. vprašanje je gospodars*3 0 mostojnost, naše odločaj, svojem gospodarskem ^ nju. Dokler smo odvist" ^ Beograda in Narodne b3 ^ Jugoslavije, o kakršniko' . mostojnosti ni mogoče i -j riti. Gospodarstvo bo PL stvenejša točka našega izl | Sodelovcmje s Hrvati "Hrvaški in naši interesi niso povsod komplementarni, *f(J, pak izrazito konfliktni, recimo pri prometni povezavi z po, vendar to ni nobena tragedija. Druga stvar je odhod ' a, goslavije. Že v prejšnjem režimu smo s Hrvati sklenili sp^. zum o sodelovanju in ta sporazum je pomenil preobrat v ^ merju sil v Jugoslaviji. V tem oziru smo povezani kot sia dvojčki. Vsak zase ne more realizirati svojih ciljev. stvar je prihodnost. Tudi oni niso zainteresirani za p° m-trdno ali ozko sodelovanje ne s Slovenci ne z ostalo Jug ^ vijo. Realnost je rahla ekonomska povezanost, kaj pa b nesla stvarnost, pa še ne vemo." nja iz Jugoslavije svoj denar ni problem, blem pa je valuto posta*"1 p trdne temelje, za to P3 mo okrog 2 milijardi jev. Pa še tisto osnovo, V jo lahko imeli, smo si sPV zali, ker smo vse dev&eyf brali iz bank. Tuja P°%j>; stvar praktičnega reš*" .j Mi smo z nekaterimi v ^ dogovorjeni, da nam Y gajo, če bi nam mogočil vse finančne sakcije." J ZAKEU: Vendar *f/J/ mika v nejasno pr'tn° f/r\a\ples industrija pohištva Železniki Za prijeten bivalni prostor pohištvo Gregorjevo (12.sušeč) 0 svetem Gregorju gre lisjak pred duri. Če je slabo vreme, ne gre več nazaj, če je pa lepo, gre za štirinajst dni leč. Sveti Gregor je materi ko-žub kupil. Če breskve pred svetim Gregorjem cveto, trije eno pojedo. Po svetem Gregorju od vsakega vetra sneg skopni. V Tržič in Kropo V Kropi bodo v znak zmage pomladi nad zimo, luči nad temo, v ponedeljek, na predvečer godu sv. Gregorja, ob 18. uri pred Kovaškim muzejem "vrgli luč v vodo" oziroma spuščali barčice. Običaj ohranjajo tudi v Tržiču, kjer bodo ob 18. uri spuščali "gregorčke" po Tržiški Bistrici pred Kurnikovo hišo. V kulturnem programu bo sodelovala folklorna skupina Karavanke. V Kurnikovi hiši je do 12. marca na ogled tudi etnološka razstava Gregorjevo, ki so jo pripravili na Zavodu za kulturno in izobraževanje Tržič ob sodelovanju učencev osnovne šole heroja Bračiča. Rešitev avtomobilske uganke Točen odgovor na naše nagradno vprašanje, ki smo vam ga zastavili prejšnji teden se glasi: HONDA NS-X. Prejeli smo 155 odgovorov, od tega 103 pravilne. Naš žreb je sodelovanje na Glasovi testni vožnji naklonil Ireni Rogina, Hrastje 12, Kranj. Nagrajenki iskreno čestitamo, o nagradi pa jo bomo podrobneje obvestili po pošti. • Foto-: J. Cigler GORENJSKI GLAS, PETEK, 8. MARCA 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej; sporedi Leja Čolnar; oblikovanje Igor Pokom; lektorica Marjeta Vozlič KAM NA NEDELJSKO KOSILO Na nedeljskem kosilu se tokrat ustavite v šenčurški gostilni ANČKA Postregli vam bodo z gorenjskimi domačimi jedrni, med katerimi priporočajo pečenice z zeljem, kmečko pojedino, ajdove, sirove in orehove štruklje ter dušeno govedino z drobnjakovimi cmoki. Odprto imajo vsak dan, razen torka, od 11. do 22. ure telefonska številka je 41-321. Zima in pomlad si podajata roki. Foto: J. Cigler SNEŽNE RAZMERE LUNINE MENE Krvavec 70 cm pomrznjenega snega, Jezersko 25 cm po-mrznjenega snega. Soriška planina 120 cm pomrznjenega snega, Kobla 30 do 130 cm snega. Kranjska Gora 55 do 150 cm snega, Vogel 210 cm pomrznjenega snega, Zatrnik 50 do 110 cm snega. Straža na Bledu 25 cm snega, Pokljuka 130 cm snega. VREME Deževno in megleno Pratika za petek, 8. marca, napoveduje ZADNJI KRAJEC, za soboto, 9. marca, JASNO, za nedeljo, 10. marca, STANOVITNO, za ponedeljek, 11. marca, NESTANOVITNO, za torek, 12. marca, MEGLO, za sredo, 13. marca, DEŽ, za četrtek, 14. marca, pa spet DEŽ. V petek, 8. marca, bo ZADNJI KRAJEC ob 11. uri in 32 minut. Ker se Luna spremeni okoli 11. ure, bo po Herschlo-vem vremenskem ključu MRZLO in MRZEL veter. KOLEDAR IMEN Petek, 8. marca: Janez, Bojan, Nada, Nadja Sobota, 9. marca: Francka, Danilo, Gaj, Gajetan Nedelja, 10. marca: Zmago, Milan, Rastko, Viktor Ponedeljek, 11. marca: Krištof, Zinka, Terezinka, Stane Torek, 12. marca: Dora, Doroteja, Makso, Petra Sreda, 13. marca: Krista, Kristina, Roza, Boža Četrtek, 14. marca: Matilda, Meta, Cveta, Dragica. TRGOVINA UGODNIH NAKUPOV ŠPAROVEC SPAR MARKET STRUGA-STRAU Tel.: 9943-4227-2349 SLOVENIJA 1 SOVA SVETLOBA DNEVA ameriški barvni celovečerni film; scenarij in režija: Paul Schrader; igrajo: Michael J. Fox, Joan Jett, Gena Rovvlands in drugi Joe Resnick in njegova nekoliko starejša sestra Patti igrata v ročk skupini The Barbusters. Muziciranje jima pomeni izstop, beg iz deprimirajočega, onesnaženega okolja, iz vsakdanjih tirnic. Njuna mati Jeanette gleda na njuno muziciranje z nezaupanjem, zlasti jo še moti hčerkina kljuboval-nost, pa njen nezakonski sin -Ček. Tudi Patti zelo težko prenaša svojo mater, njeno pobožnost in dušebrižnost. Ko Joe z materinim denarjem poravna sestrin dolg in ko izgubi še delo, mu ne preostane drugega, kot da srej-me Pattijin predlog - njihov ročk band se odpravi na turnejo po Srednjem zahodu. Med turnejo se razlike med sestro in bratom še bolj izrišejo. Tako Patti uporabi svojega sina pri kraji v samopostrežni trgovini, nad čimer se Joe zgraža. Še več, s Pattijinim sinom Benjijem se vrne v Cleve-land, Patti pa nadaljuje turnejo... Kljub Pattijini upornosti nad njo še zmeraj leži senca matere, njena bolezen, posesivnost, strogost. Mlada rockerka, ki čez vse ceni ročk in upornost, je soočena z umirajočo materjo, ki pa še zmeraj ve, kaj hoče... 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Klub Klobuk 10.10 Simenon, TV nanizanka 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik: Tednik, ponovitev 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Zgodbe o Poluhcu: Poluhec in bradata nevesta, lutkovna igrica 18.25 Pasja pripoved ali kako je bilo ... češka nanizanka 18.55 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19:55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Škandal, angleška dokumentarna serija 21.15 Popolni vohun, angleška nadaljevanka 22.15 TV dnevnik 22.35 Sova Dragi John, ameriška nanizanka Svetloba dneva, ameriški film 0.40 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - studio Maribor: Tele M 19.00 Videomeh, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Oči kritike 21.10 Koncert simfonikov RTV Slovenija, posnetek 22.20 Svetovno prvenstvo v atletiki, posnetek iz Seville 0.20 Pred pesmijo Evrovizije, zabav-noglasbena oddaja TV Sarajevo 0.50 Yutel, eksperimentalni program 1, PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Povejte, kaj naj počnem, dokumentarna oddaja za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Otrok, šola, dom: Otroci in droge, kontaktna oddaja 11.30 Boj za obstanek 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.05 E. vVolf Ferrari: Mali trg, opera 16.10 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Šolski program iz vašega čtiva: Ante Kovačić 17.30 Hrvaška danes 18.15 Povejte, kaj naj počnem, dokumentarna oddaja za mlade 18.45 Polna hiša, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Prvi koraki, ameriški film 21.45 TV dnevnik 22.05 Ekran brez okvira 23.35 Duoptrija, talk show 0.25 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.25 Video strani 13.35 Dober dan Spregledali ste - poglejte 13.45 Splošna praksa 14.55 Kvizkoteka, ponovitev 16.10 Princesa Daisv, ponovitev zadnjega dela ameriške nadaljevanke 16.55 Sevilla: Svetovno prvenstvo v atletiki 20.45 Dober večer 20.50 Nostalgija, dokumentarni film 21.30 Alf, ameriška humoristična nanizanka 22.00 Poročila 22.15 Zlata palma, 2. del 23.10 Vojna in spomini, ameriška nadaljevanka TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Skrivnosti sveta, dokumentarna oddaja 20.30 Sarin dnevnik, TV nanizanka 21.30 Leteči zdravnik 22.15 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki in Pravica do ljubezni, ponovitev 4. dela 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 V kraljestvu belih gora, TV film 12.05 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.40 Komična opera - Aida, risanka 13.50 Ljubezen na drugi pogled, ameriški glasbeni film 1947; Gene Kellv 15.30 Alfred J. Kvvak, risanka 15.55 Charlie Brovvn in Snoopv, risanka 16.15 Štorklja Aleksander, zadnji del 16.25 Dustv, 2. del nadaljevanke o prijateljstvu med človekom in živaljo 16.55 Mini ČVS 17.05 Jaz in ti, pregled programa za prihodnji teden 17.55 Yakari, risanka 18.00 Mi 18.30 Falcon Crest, Stare in nove laži 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 XY - nerešeno, policija prosi za pomoč 21.25 Manekenka in vohljač 22.15 Pogledi s strani 22.25 Trailer, oddaja za ljubitelje filma 22.55 Umor v napačnem okrožju, ameriški film 1983, Addy Grif-fith, Johnnv Cash, Robert Schenkkan 0.20 Hammer, serija 1.10 XY - nerešeno, odmevi gledalcev 1.20 Čas v sliki 23.00 Otok cvetja, brazilski kratki film 1989 23.15 Noč na gori Edna; Edna Mega-star bo kot goste pozdravila Gino Lollobrigido, Charltona Hestona, Julia Iglesiasa in Mela Gibsona 00.10 Les falaises d'esnandes, video ples 0.25 Spitting mage, satirična lutkovna serija 0.50 This is Tosca's Kiss, video ples 1.00 Luck and Flaw, knjiga karikatur 1.55 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja -11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15 4.30 Nočni program -glasba 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Ženska v današnji družbi - 19.00 - Odpoved programa - SKY ONE 7.00 DJ Kat Show 9.40 Plavabout in gospa Peperpot 10.10 Jackpot 10.30 Prihaja Lucy 11.00 Ti si na vrsti 11.30 Mladi zdravniki 12.00 Drzni in lepi 12.30 Mladi in resni 13.30 Razprodaja stoletja 14.00 Resnične izpovedi 14.30 Drugi svet 15.20 Loving 15.45 Soproga tedna 16.15 Začaran 16.45 DJ Kat Shovv 18.00 Izgubljeni v vesolju 19.00 Družinske vezi 19.30 Razprodaja stoletja 20.00 Ljubezen na prvi pogled 20.30 Grovving Pains 21.00 Riptide 22.00 Hunter 0.00 The Deadly Ernest Horror Shovv RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.35 To se lahko zgodi samo v Kansa-su 17.10 Cena je vroča 17.45 Sternta-ler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, Super možgani 18.45 Poročila 19.20 Nazaj v preteklost. Glas iz globine - igrajo: Scott Bakula, Dean Stockvvell 20.15 Airvvolf II, Smrt na vzhodu - igrajo: Barry van Dycke, Michelle Scarabell, Anthony Sher-wood 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru, 1. del: Večerja za dva - igra Roy Black, ponovitev 22.15 Nogomet 23.10 Poročila 23.20 Tutti frutti 0.20 Cinderella 2000 - Ljubezen na vesoljski ladji Venera, ameriški erotični znanstvenofantastični film, 1977 1.40 Vroča kri, ameriško-španski vestem 1961; igrajo: Richard Basehart, Don Taylor; Nekdanjemu majorju zavre kri zaradi roparske tolpe in neusmiljeno obračuna z njo. 4.10 Pustolovščina zlato, kanadski film 5.55 Aerobika EUROSPORT 11.30 Evrobika 12.00 Tenis 13.30 Golf, vrhunci iz Niče 15.30 Konjeništvo, Turnir v preskakovanju ovir in dresuri 16.30 VVorld sports special 17.00 Lahka atletika 21.00 Rokoborba 23.00 Tenis, Virginia Slims 0.00 Tekmovanje motornih čolnov, Povver Boat Formel 3 1.00 Poročila 1.30 Ford Ski Report 2.30 Motošport TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.20 Leksikon umetnikov 16.30 Borzna poročila 16.45 Ladja zaljubljencev 17.30 Leto dni na Antarktiki, 2. del 16.35 Naslednica 17.30 Leto dni na Antarktiki, 1. del 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 VVurlitzer 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Look, moda 21.15 Znanost 22.00 Čas v sliki 22.25 Šport - Finale SP v hokeju Pri zobozdravniku "Kaj? Pet sekund je trajalo puljenje zoba in za to naj plačam 200 dinarjev!" se razburja pacient. "Če želite, lahko pulrm naslednji zob mnogo dlje," odgovori zdravnik. • Špela Kok, Kranj Vedno le niso krivi komunalci Preteklo sredo je Tržič spet doživel telefonski infarkt. Komunalci so v Pristavi pri gradnji vodovoda pretolkli telefonski kabel. Spet se je val kritik usul na komunalce. Toda tokrat resnično neupravičeno. Komunalni delavci so kopali točno tam, kjer so jim zarisali - poštni strokovnjaki za telefonske kable. I KINO 8. marca / Zalaznikova Marica CENTER amer. akcij. kom. AIR AMERICA ob 16. uri, amar. jap. drama SANJE ob 17.45 in 20. uri STORŽIĆ prem. amer. trde erot. VROČICA LJUBEZNI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. LETALSKA AKADEMIJA ob 18. uri, amer. pust. film BELI LOVEC - ČRNO SRCE ob 20. uri KOMENDA amer. thrill. MORJE LJUBEZNI ob 19. uri LAZE amer. pust. film VVIL-LOW ob 19. uri ČEŠNJICA amer. glasb. kom. LAMBADA ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. znan. fant. film TENKA LINIJA SMRTI ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom JOE PROTI VULKANU ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. melodrama DUH ob 20. uri BLED amer. pust. film ČUVAR ČASA ob 20. uri Romana pri Anžetu in Mateju Minuli teden smo uresničili željo naših dveh malih izžrebancev, Anžeta in Mateja Svoljšaka iz Škofje Loke, ki sta že nestrpno pričakovala priljubljeno in simpatično pevko Romano Krajnčan. Kajpak je bilo razburjenje in pričakovanje pred obiskom na vrhuncu, kajti res ni kar tako, da ti pride na obisk Romana, ki jo otroci večinoma poznajo le s kaset, ki jih je izdala in vse po vrsti posvetila najmlajšim. Pri gostoljubnih Svoljšako-vih zato Romane nista čakala le Anže in Matej, ampak tudi drugi otroci, ki radi pojejo in poslušajo Romanine psemice. V središču pozornosti sta bila seveda mala nagrajenca: nekoliko večji in korajžni Matej in malo mlajši Anže, ki sta se rade volje stisnila k Romani in ji najprej sramežljivo, nato pa vsebolj odločno odgovarjala na njena vprašanja. Romana je povedala, da je nadvse rada z otroki, da jim rada prireja prireditve, saj so daleč najbolj hvaležno občinstvo. A tudi tako občinstvo, ki svojo kritičnost pri priči pokaže: če otrokom nisi všeč, se bodo obrnili stran in - konec. Če pa te sprejmejo, se še kako znajo vživeti in trud je takoj poplačan. Romana je vsem otrokom, ki so bili pri Svoljšakovih, poklonila avtogram s svojo barvno fotografijo, Anžetu in Mateju pa še poster s svojim podpisom. Izkazalo se je, da otroci znajo veliko Romaninih pesmi in na koncu so družno zapeli tisto simpatično o mravljici.. • D. Sedej Anžeta in Mateja Svoljšaka, nagrajenca v naši nagradni igri Romana pri vas doma, je obiskala njuna priljubljena pevka Romana Krajnčan. Romano pa so pri Svoljšakovih pričakali tudi drugi otroci... - Foto: Jure Cigler Koncert Sisters of Mercy Ponovno tukaj, vendar to pot zares. Sisters of Mercy. Skupina, ki ni zadovoljna s tem, kar ima. Hoče več. In ta več je med drugim tudi nastop v Ljubljani. Točno ob 20. uri 11. marca v močno načeti hali Tivoli. Spomin nas opomni na najavljen, vendar kasneje preklican nastop skupine. Naj bo tokrat vse, kot mora biti! Največkrat jo vidim na kolesu. Pritiši ga čez Delavski most, ko se vrača na svoj Orehek po opravkih v Kranju, ali po vasi, ko se vrača iz trgovine, iz Stražišča ali s kakšnega svojega daljšega kolesarjenja. Marica ima poleg planinarjenja največ veselja s kolesom. Čim so pri kranjskem društvu upokojencev ustanovili sekcijo kolesarjev, je bila zraven. VOdi jih Srečo Mesaričev. Lani so najdaljšo turo naredili do Kamniške Bistrice, 85 kilometrov vsega skupaj. Večkrat jo mahnejo proti Tržiču, v Selško in Poljansko dolino. Njen najdaljši upokojenski izlet pa je bil do Turjaka. V štirih urah je bila tam. Nič manj kot kolo pa je ne privlačijo planine. Lani so bili na Triglavu, s sinom in vnukom je prehodila Pohorje podolgem in počez, zlezli so na vrsto vrhov. Najljubši ji je Storžič. Leta 1947 je že nosila na Kališče deske za Kocarjevo bajto. Pokojni Mirko Brezar je takrat organiziral savske mladince. Znal jih je navdušiti za hribe. Še danes mu je hvaležna. Gibati, gibati! Komaj čaka na obvestilo društva v Gorenjskem glasu tam na peti strani ob robu, kam gredo kolesarit, kam planinarit. Kot bi hotela življenju nekako vrniti, ker jo je za celih petintrideset let posedlo v finance... Storite korak, ki ga že dolgo odlašate. V Merkurjevih prodajalnah smo do 20. marca za 20 % znižali cene: — barv, — lakov, — razredčil in kitov. Znižanje velja pri nakupih nad 300,00 din za gotovinske nakupe in člane stanovanjskih zadrug. KOLIČINE SO OMEJENE! 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.25 Video strani 8.35 TV mozaik 8.35 Angleščina - Follow me 9.00 Radovedni Taček: Grad 9.10 Zbis: F. Rudolf: Štirideset zelenih slonov 9.30 Čebelica Maja, risana serija 9.55 Novinarske zgodbe: češka nanizanka 10.05 Zgodbe o Poluhcu: Poluhec in bradata nevesta, lutkovna igri- 10.20 10.45 11.45 12.25 12.45 13.35 14.55 15.05 15.50 16.20 16.50 16.55 17.00 17.05 18.25 18.30 18.55 19.05 19.15 19.30 19.55 19.59 20.20 20.35 20.55 22.00 22.15 23.40 23.45 2.10 Alf, ameriška nanizanka Zgodbe iz školjke Periskopov raček Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik Večerni gost: Prof. dr. Janez Rotar Oči kritike Video strani Plava trava zaborava, ponovitev zabavnoglasbene oddaje HTV Žarišče Sova, ponovitev EP video strani Poslovne informacije TV dnevnik čudež v Valbvju, danski film EP video strani Zdaj pa po slovensko: Mlečna kaša, mati naša in otročja sladka paša, ponovitev izobraževalne oddaje Že veste? Risanka TVokno TV dnevnik Vreme Utrip Žrebanje 3x3 Evropa '90, zabavnoglasbena oddaja Sarajevo: Izbor popevke JRT za Pesem Evrovizije '91,1. del TV dnevnik, šport, vreme Sova Na zdravje!, ameriška nanizanka Izbor popevke JRT za Pesem Evrovizije '91, 2. del EP Video strani Sova: Twin Peaks, ameriška nadaljevanka Soseda, ameriški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 12.55 Video noč, ponovitev 16.55 Sevilla: Svetovno prvenstvo v atletiki, prenos 21.00 Filmske uspešnice: Pirati, francosko tuniški film 22.50 Vutel, eksperimentalni program 23.50 Satelitski programi - poskusni prenosi 1. PROGRAM TV HRVATSKA 8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Vesela sobota, spored za otroke 10.00 Izbor šolskega programa 10.00 Dvorci hrvaškega Zagorja 10.30 Kaj je film 11.00 Nemščina - Alles gute 11.30 Danes skupaj 12.00 Izbrali smo za vas 13.00 Tarzan in njegova družica, ameriški film 14.30 Mikser M, zabavna oddaja 15.15 Sedmi čut, oddaja o prometu 15.25 Ciklus B. Marjanoviča: Lisica, dokumentarni film 15.40 Narodna glasba 16.10 TV teden 16.25 Poročila 16.30 TVavkcija 18.00 Berači in sinovi, TV nadaljevanka 18.55 Risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogovor tedna 20.15 Zabavna oddaja 20.55 Sarajevo: Izbor popevke JRT za Pesem Evrovizije 22.00 Športna sobota 22.20 TV dnevnik 22.40 Sarajevo: Izbor popevke JRT za Pesem Evrovizije '91,2. del 23.40 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 0.25 Poročila TV HRVAŠKA 2 11.45 11.50 12.00 14.00 15.30 16.45 16.55 21.00 22.20 23.30 23.30 Video strani Dober dan Vojna in spomini, ponovitev zadnjega dela ameriške nadaljevanke Ekran brez okvirja DP v nogometu: Medveščak - Metaloplastika Dober večer Sevilla: SP v atletiki, prenos DP v vaterpolu: Partizan - Mladost, prenos Zakon v Los Angelesu Poročila Chimera, 1. del angleške nada- TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Telerama šport 19.00 TV dnevnik 19.20 Videoagenda 19.25 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.35 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Celovečerni film 21.30 Leteči zdravniki, TV film 22.15 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 9.30 10.00 10.30 11.05 13.00 13.10 13.40 14.25 14.30 15.55 16.00 16.55 17.05 17.30 17.55 18.00 18.25 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 22.00 22.25 0.20 1.05 1.10 Čas v sliki in Pravica do ljubezni, ponovitev Angleščina za začetnike Francoščina Ruščina Rimske počitnice, ponovitev Čas v sliki Mi, ponovitev Avgust Močni in Dresdenski dvor, ponovitev Popaj, risanka Končna postaja, nemški film Hiša v Jerulazemu, 39. del Otroški vvurlitzer Mini čas v sliki Trivial Pursuit, igra za velike in mlade Nadaljevanja ni! TV knjižna polica Kapitan Smodnik na črni svinji, risanka Sestanek Vprašanja kristjanov Nogomet Milijonsko kolo, nagradna igra Čas v sliki Šport Video potovanje, nemški film Srček Polnočni mož, ameriški film 1974; Burt Lancaster, Susan Clark, Cameron Mitchell Hunter Čas v sliki Ex libris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.35 Leksikon umetnikov 15.45 Borzna poročila 16.00 Ozri se po deželi 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče? 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Igral sem za vas 21.40 Čas v sliki 21.45 Šport 22.25 V živo v soboto, glasba in pogovori 0.10 Čas v sliki 0.15 Ex libris l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30 8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Kulturna panorama -11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba -16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harrv Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba 1. RADIO ŽIRI 16.00 - 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP - pogovor s sponzorjem oddaje - 19.00 -Odpoved programa - SKY ONE 7.00 Elephant Boy 7.30 Leteči kiwi 8.00 Fun Factorv 12.00 Bionična ženska 13.00 Po letu 2000 14.00 Combat 15.00 Rokoborba 16.00 Cool Cube, oddaja za mlade 18.00 Chopper Squ-ad 19.00 Parker Levvis can't lose 19.30 Adamsovi 20.00 Free Špirit 20.30 In II-ving Color 21.00 China Beach 22.00 Designing VVomen 22.30 Murphv Brovvn 23.00 The Happening 0.30 Monsters 1.00 Twist in the Tale SLOVENIJA 1 SOVA SOSEDA ameriški barvni film; režija: John G. Avildsen; igrajo: John Belus-hi, Kathervn VValker, Cathv Mori-artv. Dan Avkord, Igors Gavon Earl in njegova žena Enid, zakonski par blizu srednjih let, živi dolgočasno, urejeno življenje daleč na mestnem obrobju. Poleg njihove hiše se v sosednjo naseli nenavaden par velemestnega videza in sila neobičajnih navad.Sedaj se za zakonca življenje korenito spremeni. Par iz sosednje hiše se izkaže kot nenavadno in neubranljivo nasilen in s svojimi ekscentričnimi navadami in razvadami posega v življenje zakoncev. Earl skuša zaščititi integriteto svojega doma, predvsem pa način svojega življenja, ki je sicer dolgočasno, vendar povsem varno. Vznemirljivosti in nepredvidljivosti, ki jo prinašata nova soseda, najprej podleže Earlova žena in se v nagajivosti z Earlom in proti njemu postavi na njuno stran. Earl je tako v svojih bojevanjih povsem osamljen. Za grobe igre mu že zmanjkuje energije, tudi zato, ker ga drugačnost pričenja privlačiti. Zaradi tega postane Earlova trdnjava vedno bolj ranljiva in njegova volja, da bi se še bojeval in se upiral skušnjavam, vse manjša. EUROSPORT 7.00 Otroški program 8.00 Fun Factorv, za otroke 10.00 Motošport, poročila 10.30 Motošport, Formula 1 za VN ZDA 11.00 Ski-Report; Nordijske discipline, vrhunci svetovnega pokala v Lahtiju; Tenis, finale turnirja za ženske v Palm Springsu, ponovitev; Rokomet, turnir v Parizu; Dirke motornih čolnov; Formula 3, Jadranje, novice; Motošport; Lahka atletika, SP v dvorani, prenos iz Seville 21.00 Boks, profesionalci 22.00 Motošport, Formula 1, trening za VN ZDA 0.30 Nordijske discipline, finske igre in svetovni pokal, posnetek 1.30 Golf, Lvon Skins, ponovitev 1991 2.30 Motošport, Športna vozila - sezona 1990 v Angliji CENTER amer. akcij. kom. AIR AMERICA ob 17. in 19. uri. prem. amer. drame ZADNJI ODCEP ZA BROOKLYN ob 21. uri STORŽIC amer. akcij, kom. POLICIJSKA AKADEMIJA 6 ob 16. uri, amer. trda erot. VROČICA UUBEZNI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij, filma VSI ZMAGUJEJO OB 17., 18. in 21. uri DUPUCA prem. amer. akcij, filma JEKLENI OREL II. ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer. glasb. kom. NOČNO ŽIVLJENJE ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. trill. ŠKANDAL V HOLLYWOODU ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. znan. fant. film TENKA LINIJA SMRTI ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. krim. film ZAUUBUEN V VOHUNKO ob 18. uri, amer. akcij, film CESTNA KAVARNA ob 20. uri BLED amer. melodrama DUH ob 18. in 20. uri BOHINJ gostovanje ansambla NOVI FOSILI ob 19. ZADNJI IZHOD ZA BROOKLYN Producentu Berndu Eichingerju, scenaristu Desmondu Nakanu in priznanemu režiserju Ulrichu Edelu (Edel je sicer avtor filma Christi-anne F., drame o najstniški narkomaniji, iz leta 1980) je uspelo učinkovito predstaviti sliko proletarskega urbanega pekla v Brooklvnu leta 1952. Naturalistični prikaz temne strani človekovega duha, brezobzirnega nasilja in spolnosti, je tehnično brezhibno izpeljan, profesionalno režiran ter odlično odigran in zmontiran. Glavni igralci: Stephen Lang, Jennifer Jason Leigh, Burt Young, Peter Dobson, Jerrv Orbach, Alexis Arguette SPOREDI IO. marca 1991 ( 1. PROGRAM TV SLOVENIJA < U OS < w H o- c/f - 3 {/3 o o < rr 8.45 Video strani 8.55 Otroška matineja. Živ žav 9.45 Pasja pripoved ali kako je bilo... ponovitev češke nanizanke 10.15 V znamenju zvezd, ponovitev nemške dokumentarne serije 10.45 Muppet shovv: Brooke Shields 11.10 Domači ansambli: Ansambel Krt 11.40 Obzorja duha 12.00 EP video strani 12.05 Znani umetniki v cirkuški areni, oddaja nemške TV 12.55 Video strani 13.10 Retrospektiva Rolling Stone-sov, angleški dokumentarni film, ponovitev 14.40 Saga o Forsvtih, angleška nadaljevanka 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Capablanca, kubansko-sovjet-ski film 18.35 Dolenjski splet, otroška folklorna oddaja 18.45 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Donator, nadaljevanka HTV 20.55 Zdravo 22.15 TV dnevnik, šport, vreme 22.40 Sova Kremplji in praske, ameriška nanizanka Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka 23.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA Športno popoldne Sevilla: Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki, prenos Okavango - Dragulj Kalaharija: Živ dragulj, angleška poljudnoznanstvena oddaja 20.55 Kajkavske popevke, oddaja HTV Športni pregled Satelitski programi - poskusni prenosi Yutel, eksperimentalni program 14.00 16.55 20.00 21.45 22.30 23.00 l, PROGRAM TV HRVATSKA 9.45 9.50 10.00 12.00 13.00 13.05 13.55 14.25 16.45 18.45 19.10 19.30 20.00 21.05 21.55 22.15 22.25 23.10 0.10 Poročila TV koledar Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke Sadovi zemlje, kmetijska oddaja Poročila Daktari, ameriška nanizanka Govorimo o zdravju Televizijski družinski magazin Ženske prihajajo, ameriški film Leteči medvedki, risana serija TV sreča TV dnevnik Galileo Galilei, TV drama Nafta, angleška dokumentarna serija TV dnevnik TV razstava Športni pregled DP v nogometu: Borac - Dinamo, reportaža Radnički - Crvena zvezda, reportaža Poročila TV HRVAŠKA 2 Spregledali ste - poglejte 11.15 Garderober, angleški barvni film, 1983 13.15 Fluid, ponovitev 14.00 Športno popoldne Košarka: NBA liga 15.30 DP v nogometu: Sloga - Proleter, prenos 17.10 Sevilla: Svetovno prvenstvo v atletiki, prenos 20.00 Sedma noč 20.05 3 + 3 + 1 = nedelja 20.40 Murphv Brovvn 21.20 Gost sedme noči 22.15 Poročila 22.30 Skrita kamera 22.45 Srečanje z likovnim umetnikom in začetek nove avkcije 23.10 NLF, nagradna igra ž 23.30 Čudežne ženske 23.45 Glasbena oddaja 0.00 Nočni klici 0.50 Rezultati avkcije I. PROGRAM RADIO SLOVENIJA TV KOPER 16.00 športne oddaje 18.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.20 Videoagenda 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Celovečerni film 21.30 Globus, politična oddaja 22.10 TV dnevnik 22.10 Športna oddaja TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Teleskop 9.50 Pume 10.35 Tednik 11.00 Ura za tisk 12.00 Hallo Austria, hallo Vienna 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 1000 mojstrovin 13.20 Pravica do ljubezni 13.40 Magične minute 13.45 Sexy moške moramo voditi na vrvici 15.35 Pustolovščine Bremenskih mestnih muzikantov 16.00 Mini ČVS 16.10 Daktari 17.00 X-large 18.30 Falcon Crest 19.15 Žrebanje lota 19.30 Čas v sliki 20.15 Jaz o sebi 21.15 Nekdanje razmere 22.15 Vizije 22.20 Zadnji skok čez plot 0.00 Hunter 0.45 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 11.05 Video strani 11.10 Dober dan 9.00 Čas v sliki 9.05 Kulturni tednik 9.30 Kulturni zajtrk 10.40 Klaus Maria Brandauer: Mozartova pisma 11.00 Mozartov koledar 11.05 Mozart nekoč 12.45 Jutrišnji mojstri - nato Leksikon umetnikov 13.00 Domovina, tuja domovina 13.30 Slike iz Avstrije 14.30 Vasi brez župnikov 14.55 Takrat 15.00 Športno popoldne 17.15 Klub za starejše 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Avstrija v sliki 18.55 Verska oddaja 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Do zadnje sekunde 21.50 Čas v sliki 21.55 Šport - nato Čas v sliki 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna -18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba 1. RADIO ŽIRI SLOVENIJA i 20.05 DONATOR, 2. del Handkeju, ki čedalje bolj vneto išče kolekcijo, se posreči približati Juani, Erichovi mladi prijateljici. Z novimi podatki nadaljuje preiskavo. V Beogradu izve, da se je Erich Šlomovič s svojo materjo Rozo skril v vas Bačina. Zdi se, da je odgovor na vprašanje, kje je skrita kolekcija, le še zadeva časa. Erich in Roza se sploh ne zavedata, da ju bodo kmalu odkrili. 9.00 - Napoved programa - EPP - Al-petourovo turistično okence -10.00 -Minute za šport in rekreacijo -10.15 -Tednik - 11.00 - Novice in dogodki -obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.10 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev -13.00 - Odpoved programa - trova glasbena revija 18.45 Poročila 19.10 Dan kot nobeden drug, potovalni kviz 20.15 Treet Havvk, ameriški film 1984 21.30 Formula 1, reportaža pred VN ZDA v Phoenixu 22.00 Formula 1, prenos VN ZDA iz Phoenixa 0.00 Monsters, Duh v kleti 0.25 Twi-light Zone - neznane dimenzije, Smrtonosna sla 0.50 Alfred Hitchcock predstavlja, Fantom SKY ONE EUROSPORT 7.00 Bailev's Bird 7.30 Barrier Reef 8.00 Mix it 12.00 Osem je dovolj 13.00 Neverjetno! 14.00 Čudežna ženska 15.00 Rokoborba 16.00 Mož z Atlantide 17„00 Ladja zaljubljencev 18.00 Mali čudež 18.30 Skv star Search 19.30 Simpsonovi 20.00 21 Jump Street 21.00 Nadaljevanka 23.00 Sokolov greben 0.00 Entertaiment To-night RTL PLUS 7.00 Hour of Povver, verska oddaja 8.00 Fun Factorv, za otroke 10.00 Trans VVorld Sport, ponovitev 11.00 Košarka, Evropski pokal 12.00 Boks, velike borbe, ponovitev; Motošport, Formula 1 za VN ZDA, trening, ponovitev; Rodeo Showdown; Nordijske discipline, finske igre in svetovni pokal; Rokomet, turnir v Parizu; Lahka atletika, SP v dvorani, prenos iz Se-ville; Rodeo Shovvdovvn 20.30 Nogomet 0.00 Nordijske discipline, vrhunci iz Lahtija 1.00 Golf, Lvon Skins 2.00 Motošport, športna vozila 6.00 Risanke 8.00 Otroška oddaja 9.45 Pes s smrdeče farme, novozelandska risanka 11.00 Teden, talkshovv 12.05 Klasika a la Carte 12.35 Neverjetne zgodbe 13.00 Moj oče je z drugega planeta, ameriška serija; Družina Munster, serija; Ultraman, serija 14.20 Glavni stražnik Borck, nemški film 1955 16.00 Zunaj sneži, komedija 17.45 Umetnost in sporočilo 17.50 Pe- KINO 10. marca CENTER amer. akcij. kom. AIR AMERICA ob 17. in 19. uri, prem. amer. pust. filma BELI LOVEC-ČRNO SRCE ob 21. uri STORŽIČ amer. glasb, kom. LAMBADA ob 16. uri, amer. trda erot. VROČICA UUBEZNI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film VSI ZMAGUJEJO ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. NOČNO ŽIVLJENJE ob 21. uri DUPLICA amer. akcij, kom. POLICIJSKA AKADEMIJA 6 ob 10. uri, amer. karate film NINJA BOJEVNIKI ob 17. uri prem. amer. drame ZADNJI ODCEP ZA BROOKLYN ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer. akcij, film JEKLENI OREL II. ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. JOE PROTI VULKANU ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. znan. fant. film TENKA LINIJA SMRTI ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, film CESTNA KAVARNA ob 18. uri, amer. akcij, film MAŠČEVANJE ZA MAŠČEVANJE ob 20. uri BLED amer. pust. film ČUVAR ČASA ob 18. uri, amer. vojni film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 20. uri BOHINJ amer. melodrama DUH ob 18. in 20. uri NOVO V KINU BELI LOVEC ČRNO SRCE V Hollywoodu se ravno pripravlja nov, zanimiv projekt z naslovom »Afriška kraljica«. Za režiserja je imenovan John Huston, ki odide v Afriko, da bi poiskal primerno lokacijo za snemanje. Za njim odidejo tudi ostali člani ekipe, ki takoj ugotovijo, da Hustona ne skrbi preveč film, toliko več pa ga zanima, kako bi ulovil mogočnega slona, dragoceno lovsko trofejo, ki je zahtevala že mnogo življenj. Film je bil z velikim uspehom prikazan na letošnjem Kanskem festivalu in še enkrat potrdil, da Clint Eastvvood ni samo eden od najzanimivejših igralcev, temveč tudi režiserjev. Glavne vloge: Clint Eastvvood, Jeff Fahey, George Dzundza, Marisa Berenson 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.15 9.30 9.45 10.00 10.15 10.30 15.25 15.36 16.55 17.00 17.06 18.30 18.30 18.40 19.05 19.20 19.30 19.55 20.05 21.35 22.20 22.45 23.30 0.50 Video strani TV mozaik Alica v deželi risb, oddaja za otroke TV Sarajevo Ciciban, dober dan: Pajac Tamburaški orkester prosvetnega društva Artiče Folklorna skupina Emona: Štajerski in pustni plesi Utrip Zrcalo tedna TV mernik Video strani Sova, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik, ponovitev - Zdravo Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Krava Alf, ameriška nanizanka Risanka TVokno TV dnevnik Vreme Strta mladost, drama TV Novi Sad Osmi dan TV dnevnik, vreme 400 let slovenske glasbe Sova: Avtoštopar, ameriška nanizanka Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka 21.06 Sedma steza, športna oddaja 21.25 Rezervirano za šanson: Cathe-rine Sauvage 21.45 Satelitski programi - poskusni prenosi 22.45 Yutel, eksperimentalni pro-aram i, PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 9.20 9.30 10.00 10.00 10.30 10.46 11.15 11.45 12.00 12.10 12.20 15.40 16.30 16.46 16.50 17.00 17.30 18.15 18.45 19.15 19.30 20.00 20.50 21.20 21.46 23.50 Poročila TV koledar Čas za pravljico, oddaja za otroke Šolski program Izza zelenih vrat Bodite z nami Iz vašega čtiva: Ranko Marinko vi ć Familv album, tečaj ameriške angleščine TV Leksikon: Inkunabule Poročila Video strani Satelitski program Fuj valček, dokumentarna oddaja Video strani Poročila TV koledar šolski program: Familv album, tečaj ameriške angleščine Hrvaška danes Čas za pravljico, oddaja za otroke Morje, dokumentarna oddaja Risanka TV dnevnik Boljše življenje, humoristična serija TV Beograd Sedem dni v svetu, zunanja politika TV Dnevnik Kinoteka Hollvvvooda: Potovanje na severozahod, ameriški film Poročila TV HRVAŠKA 2 16.05 16.10 16.20 17.10 18.00 18.05 19.00 19.30 20.00 20.10 20.15 21.10 21.45 22.45 23.10 Video strani Dober dan Spregledali ste - poglejte Zakon v Los Angelesu, ponovitev nadaljevanke Nočni klici, ponovitev ameriške nanizanke Dober večer Rumena minuta Glasbeni vsakdan Velikani, dokumentarna serija Orson in prijatelji, risana serija Zgodba za lahko noč Svet športa Cosbv shovv, ameriška humoristična nanizanka Lucky Chanes, ameriška nadaljevanka Poročila Semenj nečimrnosti, 5. del angleške nadaljevanke TV KOPER 16.00 športne oddaje 18.00 Dokumentarna oddaja 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Glasbena oddaja 20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.00 Telerama šport 21.30 TV dnevnik 21.45 6. krog - šport iz zamejstva TV AVSTRIJA l 9.00 Čas v sliki nato Pravica do ljubezni 9.30 Avstrija v sliki 10.00 TV v šoli 10.30 Manekenka in vohljač, ponovitev 11.20 High Chaparral, serija 12.35 Tednik 13.00 čas v sliki 13.10 Nočni studio 14.10 1000 mojstrovin 14.20 Zahodno od Santa Fe 14.45 Angel na zemlji 15.35 Babar 16.00 Am, dam, des 16.20 Mini oder 16.30 Mini srečanje 16.55 Mini ČVS 17.05 Iščemo najbolj skrivnostno žival sveta 17.30 Vif-zak 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Falcon Crest - nato Kdo nudi več? 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 šport v ponedeljek 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Peter Strohm 22.10 Pogledi s strani 22.20 Drugi pogled 0.20 Hunter 1.05 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 15.05 Leksikon umetnikov 15.15 šport 16.46 Pisma »Schnukeju«, zanimive osebnosti pruske zgodovine 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 VVurlitzer 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Otok sanj 21.00 Novo v kinu 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Šiling 22.00 čas v sliki 22.25 Bobneči ogenj sonca 23.10 Nočni studio 0.10 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -15.15 Radio danes, radio jutri - 15.56 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 1. RADIO žmi 16.00 - Napoved programa - reklame - obvestila - 16.30 - Vroča tema: Nekoga moraš imeti rad - 17.10 - Radijski kviz -17.30 - Zakajček -18.00 - Da se bolje spoznamo med seboj -19.00 - Odpoved programa - SKY ONE 7.00 DJ Kat Shovv 9.40 Playabout and Mrs. Peperpot 10.10 Jackpot 10.30 Prihaja Lucy 11.00 Ti si na vrsti 11.30 Mladi zdravniki 12.00 Drzni in lepi 12.30 Mladi in nemirni 13.30 Razprodaja stoletja 14.00 Resnična izpoved 14.30 Drugi svet 15.15 Loving 15.45 Soproga tedna 16.15 Začaran 16.45 DJ Kat Shovv 18.00 Izgubljeni v vesolju 19.00 Razprodaja stoletja 20.00 Ljubezen na prvi pogled 20.30 Alf 21.00 Nadaljevanka 23.00 Ljubezen na prvi pogled 23.30 The Secret Video Shovv 0.00 Hill Street Blues RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.00 Formula 1, vrhunci VN ZDA v Phoenixu 9.25 Smaragd, nemški film 1982 11.00 Ponovitve 12.35 Oddelek M 13.00 Obtožba 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Springfieldova zgodba, serija 14.50 Divja Roza, mehiška telenovela 15.38 Neto, gospodarstvo danes 15.50 Bojna ladja Galaktika 16.40 Tveganol 17.10 Cena je SLOVENIJA 1 20.05 STRTA MLADOST Zina je edina hči bogatega kmeta Žebeljana. Ker se v vaškem okolju zakoni med mladimi spletajo predvsem na željo staršev, tudi ona ne more sama izbirati. Kot poslušna hči ustreže volji staršev, čeprav je zanje najpomembnejše imetje. Ljubezen je pri vsem tem postranska stvar. »Se bosta z leti že navadila drug na drugega,« pravijo in omožijo Zino z nedoraslim fantom. Njena mladost je tako uničena in srečo bo poskušala najti drugje. prava 17.45 Sterntaler, nagradna igra 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, 1. del 18.45 Poročila 19.15 A-team 20.15 Mini Play Back, otroci imitirajo pop zvezde 21.20 Cannonball Run, ameriški film 1980 22.50 10 pred 11, kulturni magazin 23.20 Priložnost za ljubezen, z Eriko Berger 23.50 Poročila 0.00 M, moški magazin 0.35 Zapeljivi prigrizki, francoski film EUROSPORT 6.30 Those vvere the Days, poročila 7.00 DJ Kat Shovv, za otroke 8.30 Evrobika 9.00 Motošport, Formula 3 9.30 Konjaništvo, ponovitev 10.30 Tenis, ponovitev finala turnirja (Ž) v Palm Springsu 11.30 Evrobika 12.00 Motošport, formula 1 za VN ZDA, ponovitev 14.00 Nordijske discipline, Finske igre in svetovni pokal, ponovitev 15.00 Dvosedežni bob, ponovitev 15.30 Košarka, ponovitev 16.30 Nogomet, ponovitev 17.30 Akrobatsko smučanje 18.00 Motošport, Big VVhe-els 18.30 Odbojka, finale evropskega pokala pokalnih prvakov, ponovitev 19.30 Poročila 20.00 Hokej, ameriški profesionalci 21.00 Boks, veliki dvoboji 22.00 Rodeo, ponovitev 23.00 US-College-Basket-Ball 0.00 SP v umetnostnem drsanju 1990, plesni pari, ponovitev 1.00 Poročila 1.30 Motošport, ponovitev RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SI., pregled športnih dogodkov. Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila, Domače novice II, aktualna tema, čestitke poslušalcev, glasbena rubrika - klasična glasba - 19.00 - Zaključek V sredo sta naša sodelavca Tanja Jurjevec in Jure Cigler skupaj s kuharjem Janezom Vinškom, ki ga poznate iz otroške TV oddaje Lonček, kuhaj, obiskala nagrajenki, Silvo in Tino Lončar v Glinjah pri Cerkljah. Srečanje je bilo nadvse prisrčno, več o njem bomo objavili v naslednji šestnajstici. - Foto: J. Cigler U < ■J X < O —i S C/) > Z s o o z < p CD / KJIVO 11. marca. 1 (B(Wn3WMQlJmM2< CENTER amer. glasb. kom. LAMBADA ob 16. uri amer. drama ZADNJI ODCEP ZA BROOKLYN ob 18. in 20. uri STORŽIC IN ŽELEZAR Zaprto/ RADOVUICA amer. krim. film ZALJUBLJEN V VOHUNKO ob 20. uri BLED amer. akcij, film CESTNA KAVARNA ob 20. uri HOROSKOP Oven Zaupali boste človeku, za katerega veste, da vam je naklonjen z vsem srcem. S pravilnim nasvetom se boste približali cilju, ki si ga tako zelo želite. Predvsem pa nikar ne hitite, ampak vsak korak dobro premislite. Bik Tisto, kar se vam mota po glavi, bi bilo sicer idealno, a le ob predpostavki, da bo za stvar tudi vaš partner. To pa bo v tem trenutku bolj težko... Spoznali boste nekoga, ki bi vam prav rad ustregel. Dvojček Na eni strani boste kar precej izgubili, po drugi pa še več pridobili. To velja predvsem za vaše osebne zadeve, še posebej pa se tiče področja ljubezni. Nekdo vas že nekaj časa prav pozorno ogleduje... Rak Preveč ste obljubili, sedaj pa vam zmanjkuje časa in še česa drugega. Ob koncu tedna bo v vaše življenje prišel nekdo, ki bo zapolnil dosedanjo praznino, vendar pa je vprašanje, ali je pravi... Lev Opletanje z jezikom vas bo pripeljalo v dokaj nenavaden položaj, ki pa ga boste hitro izkoristili v svoj prid. Konec tedna boste preživeli z osebo, ki vam pomeni nekaj več kot pa le prijateljstvo... Devica Ne postavite stare in preizkušene zveze na kocko samo zaradi trenutne radovednosti in simpatične nove zveze. Pozneje vam bo še kako žal, vendar pa vrnitev ne bo mogoča. Pa še starega prijatelja lahko izgubite... Tehtnica Prišel bo trenutek, ko se boste morali dokončno odločiti med dvema sicer enako dobrima alternativama. Nikar se ne obotavljajte, ampak se čimprej odločite! Nekdo vam bo sicer delil nasvete, vendar pa ravnajte rajši po svoji glavi! Škorpijon Presenečeni boste nad nenadnim interesom vašega nekdanjega prijatelja, vendar pa mu ne smete zaupati. Držite se rajši tega, kar imate, saj niti ni tako slabo, kot se vam dozdeva. In ne pozabite na telefonski klic - saj veste, zakaj! Strelec Če boste poskušali na vsak način ugoditi prijateljevi želji, se bo vse skupaj zelo slabo končalo. Vedno znova se spuščate v stvari, ki se vas sploh ne tičejo in kjer lahko ustvarite le večjo zmedo, kot je že. Kozorog Zbegani boste, ker se enostavno ne boste mogli odločiti. Možnosti bo več in ena bo mikavnejša in privlačnejša od druge. Na koncu se boste sicer odločili povsem intuitivno, a zato ne bo učinek nič manjši. Vodnar Vaša skrhana zveza se bo ponovno okrepila, po drugi strani pa se vam bo odprla povsem nova alternativa. Sklenili boste zanimivo poznanstvo, ki vam bo v prihodnosti prineslo še obilico dobrih reči. Riba Uspelo vam bo izpeljati nekaj, kar imate že dolgo v načrtu, pri tem pa boste prišli v navzkriž s sodelavci, ki so načrtovali nekaj povsem podobnega. Nikar se ne pustite zmesti, ampak rajši poberite smetano, dokler jo je še kaj. AKORDEON d. o. o. podjetje za poučevanje glasbe in trgovina z glasbili Kranj. Koroška 67, tel.: 064/22-007 V Kranju in Šenčurju vpisujemo otroke v šolo klavirja, kitare, harmonike, flavte, kljunaste flavte, predšolske glasbene vzgoje in v tečaj klaviatur ter glasbene teorije. program • KREPI CELOTNO MUSKULATURO t POVEČA GIBLJIVOST VSEH SKLEPOV • IZBOLJŠA PREKRVAVITEV TELESA ESMA PLANINŠEK STARA CESTA 15. KRANJ 064/28-323 SLENDER YOU NEGUJE VAŠE TELO! JELOVICA 11 BODITE GOSPODAR NA SVOJEM ZA GOTOVINO POSOJILO Ngi UGODNE (M ORGANIZIRAN PREVOZ MONTAŽA,,, JELOVICA, Kidričeva 58, 64220 Skofja Loka tel.: (064) 631 241, fax:(064) 632 261.tlx: 34579 Yu lijel PRODAJNA MESTA: ŽKOFJA LOKA, KRANJ,MURSKA SOBOTA, CELJE,NOVO MESTO, NOVA GORICA, IZOLA Ta država, ki pred našimi očmi dnevno izumira in ki ji v umirajočem stadiju noben norčavi incident ni več tuj. si je nekdaj kar zadovoljivo polnila državno blagajno z najčistejšo devizo - turistično devizo! A tako, kot izumira sama, tako bo letos poleti čisto zamrl tudi turizem - vsaj tako je bilo slišati na mednarodni turistični borzi. Turistov preprosto k nam ne bo, kar pa smo očitno sprejeli kot samoumevno dejstvo. Zdi se, kot da nikomur, razen turističnim delavcem, sploh ni nič mar, kaj se posledično dogaja zaradi nenehnih političnih pretresov in ekscesov. Ne mine dan, da tuji mediji ne bi objavljali pretresljivih poročil, da smo na robu državljanske vojne. Od prvih resnih političnih zasukov smo bili doslej vsaj dvakrat na teden na robu državljanske vojne. Po eni strani se mi zato kar smilijo tisti predstavniki jugo -turizma, ki so kljub vsemu šli na berlinsko turistično borzo. In tam po jugo definiciji stvari delovali turistično parcialno in dezintegrirano: Srb se je silil s kontinentalnim turizmom, Hrvat se je bahal, da je dve tretjini obale hrvaške, tuji novinarji pa so se tako posmihali, da je na koncu nekomu le ušlo: »Pa vi, Jugoviči, se kar svobodno streljajte med seboj - ampak žalibog turistov zaenkrat takšne destinacije še ne zanimajo...« Če se je do konca razpočilo na turističnih borzah in bodo očitno k nam prihajali samo avanturisti in potencialni samomorilci, po svoje poka tudi na domači gospodarski in politični sceni. Ob vsem, kar se velikega in zgodovinskega spet dogaja te dni, je kar nekam neopazno švrknila mimo informacija, ki je pri-curljala s štajerskega konca. Tam nekje so jezni obrtniki nagnali vik in krik in celo zahtevali odstop ministra za obrt, češ da je za dodelitev razvojnega dinarja ustreznemu vladnemu resorju predložil dva spiska: na enem so menda celo samo obrtniki iz tržiške in kranjske občine, med njimi pa taki, ki naj bi razvojni dinar namenili za butik in za trgovinico z usnjeno galanterijo! »Od kdaj pa je butik širjenje proizvodnje, če povrh vsega ne zaposluje niti enega samega novega delavca,« so v luft skakali štajerski obrtniki. Vidiš ti vraga! Vse se zvona, kar se pri ministrih spoha! Zdaj je kazno, da so tudi v resorju ministrstva za obrt špijoni, ki na štajerski konec promptno javijo, kaj se v ministrstvu pripravlja. Srd in bojevitost nedvomno prizadetih štajerskih obrtnikov, ki niso prišli na spisek za jako poceni razvojni cvenk, nikakor ni na mestu! Odločno stojimo na strani ministra za drobno gospodarstvo, saj ni bil le ponosni lokalpatriot, ampak je razvojni dinar navižal v pravo smer. V butike! Bravo! Dežela butikov Obrtnike, ki so vedno predstavljali poseben segment naše družbe, so pred časom z dohodnino noro obdavčili. Ko so v vladi uvideli, kakšno neznosno trpljenje je zajelo obrtniško populacijo, so jim šli rahlo na roke in jim obdavčitve znižali. Zdaj pa ti minister za obrt zada novo bolečino: razvojni dinar za širitev proizvodnje usmeri v usnjeno galanterijo in butike! Stvar je, dragi moji, vedno treba gledati z narodnogospodarskega vidika! Če gledamo iz te opcije in nobene druge, je vsakemu buteljnu jasno, kakšne makrotržne perspektive se obetajo bu-tični produkciji na teh tleh. Ponudba iz butikov je že danes daleč pod povpraševanjem! Kar poglejmo stvarem v oči: delavke iz Tekstilindusa. ki hodijo na občino prosit za izredne socialne pomoči, si ne morejo kaj, da ne bi mimogrede zavile tudi v kakšen kranjski butik! Z narodnogospodarskega vidika bomo perspektivno zatorej pustili, da crkava in crkne vsa nebodijetreba industrija, razvojni dinar, ki ne kapne ravno v majhnih količinah, pa bo šel za butike in usnjeno galanterijo: za torbice, pasove, rokavice... Brezposelna raja bo stala na cesti, lačna in raztrgana in oprezala za gospodo, ki bo zavijala v butike. Kajti... če bo šlo tako naprej, bo butikov kot listja in trave - v vsakem pa ena gospa, ki bo šivala in prodajala hkrati, na smrt hvaležna ministru za obrt, ki je tako jasnovi-den, da že danes ve. da je prihodnost te dežele v butikih, butikih in samo butikih! Odvrzite črne misli, štajerski obrtniki! Kakšna proizvodna obrt, kakšno zaposlovanje delavcev, ki so na cesti! Pomembneje, da bomo hodili okoli modno oblečeni, čeprav nam bo zelje viselo po želodcih! Ko pride v naslednjih dvajsetih letih v Slovenijo kakšna delegacija kakšne zahodne države, ki bi le utegnila priznati našo državotvornost, se bo sesedla od presenečenja: same butične štacune ali bu-tiki! Madonca, bodo rekli, a ni to en fin narod, če toliko da na svoj čeden izgled, da celo razvojni dinar »našlihta« v butike? Ni kaj, kapo dol pred našim »butičnim« ministrom! Menda smo bili tako prepričljivi v gornjih argumentih, da ste uvideli, da je »butični minister« ljubkovalni naziv za strastnega ljubitelja butikov in da »butični« nikakor ne izhaja iz glagola butati ali samostalnika butec... • D. Sedej Drage bralke Gorenjskega glasa, iskrene čestitke za današnji praznik! Če seveda dan žena še praznujete - kar vidim Vas, kako sedajle prvič (in zadnjič!) letos ležite na kavču v dnevni sobi, z užitkom berete Gorenjski glas ter zraven srebate kavico, ljubi mož pa Vam pomiva posodo, pospravlja stanovanje in se trudi okrog otrokove domače naloge. O tehnični podrobnosti, imenovani nežen cvet v vazi na mizi pred Vami, pa v tej idili ne bi posebej. Ah, ali ni perfekten takle dan žena? Je - za tiste, ki so danes z Gorenjskim glasom na izletu. Za ostale, ki ste ostali doma, pa rahlo dvomim, da Vam je uspelo ustvariti vzdušje, opisano v prvem odstavku. Bojim se celo, da je današnji praznik propadel na celi črti. Nekaj ljubečih soprogov, ki so sramežljivo za hrbtom nesli danes domov zavitek s šopkom, je bilo sicer možno srečati na cesti. V podjetjih se je močnejši spol spomnil na svoje sodelavke s priložnostnimi darilci. V propadajočih firmah še vedno iščejo denar za januarske plače in na praznovanje dneva žena, sindikalno obdaritev ter proslavo lahko le še obujajo spomine. Pa ni bilo slabo: od Klare Zetkin, iz 1910. leta seje pobuda za žensko emancipacijo, za priznanje statusa ženski kot enakopravni sodelavki in partnerki, vendarle razvila do formalnega 8. marca, dneva žena. Ko sov šolah pisali proste spise, v krajevnih skupnostih in društvih prirejali proslave, v vrtce ter šole povabili mamice, ko smo se v družinskem krogu skušali malo lepše pogovarjati in so otroci skupaj z očetom prav zares razbremenili mamo... Nekaj običajev seje utrdilo, najbolj pozitivne naj bi odslej razvijali na materinski dan. Tudi prav - da bo odnos nastajal spontano, kot odraz humanizma in potrebe po medsebojnem spoštovanju, kot povsem normalni sestavni delček našega življenja ter dela. Vsekakor dan žena na ukaz družbenopolitičnih organizacij vsega tega ni v celoti zmogel zajeti, v nas pa je kljub vsemu povzročil vsaj razmišljanje o tem, koliko in kako sta oba spola dejansko (ne)enakopravna. Škoda pa je, da današnji praznik marsikje pride kar prav za pošteno žurko. Nekako se je dan žena pomešal z veseljačenjem, z obvezno buteljko ob hinavski čestitki in poljubčkom ženi, sodelavki, znanki. »Kdo bo za pijačo dal, ko umrla bo AFŽ?« V današnjih časopisih, v radijskih in TV oddajah že ves dan spremljamo izjave političnih strank, ki zadevajo način praznovanja dneva žena. Za tiste žene, ki zdajle ne vedo več dobro, kje se jih glava drži ob vseh problemih z družinskih proračunom, ki ne uspevajo več stakniti začetka meseca s koncem, ki jih je groza nižjih otroških dodatkov, ki jim ni jasno znižanje pokojnin - za vse naštete, ki jih ni tako malo, držim pesti. Zato, da bi nekoč v življenju uživale materinski dan. AKlaMatoR Luč v vodo Tržiški Šuštarji so dnevu Sv. Vincencija oziroma Sv. Gregorja dajali tolikšen pomen, da se danes Tržičani že resno sprašujejo, ali ni bil včasih 12. marec pravzaprav prvi dan pomladi. Kakorkoli že. ta dan so tržiški Šuštarji luči v vodo zmetali in delali le še pri dnevni svetlobi. Kar precej let, potem koje v tržiške hiše posvetila elektrika, so pozabili na običaj, potem pa so se le spomnili "gregorčkov", hišic z lučkami, ki so jih tržiški šolarji začeli spuščati po vodi. Tokrat so večji poudarek dali Gregorjevemu tudi v tržiškem muzeju. Kustosinja Tita Ovsenar je v Kurnikovi hiši pripravila zanimivo razstavo "gregorčkov", ki so jih izdelali tržiški šolarji, dodala pa je tudi zgodovinski oris tega lepega starega običaja. Svoje so pridali še mladi tržiški literati, ki so vsak po svoje opisali Gre- gorjevo oziroma Vincencijevo, ko se ptički ženijo in imajo "of-cet" na Zavrot... • Foto: D. Dolenc S < U X < oo 5 - —i Z w X o o z < od \ Dve Heleni, ena prava tepa in poceni smuka Prijateljem, sodelavcem, znancem, ki mi od ponedeljka zjutraj čestitajo za mini kuhinjo iz akcije Podarim dobim, se spodaj podpisana novinarka Helena Jelovčan iskreno zahvaljujem. HkraLj pojasnjujem: kuhinja ni zame. Iskreno priznam, da bi je bila zelo vesela, ampak... V isti vasi, v Drulovki pri Kranju, živi še ena Helena Jelovčan. Ta je prava, od nedeljskega žrebanja akcije Podarim dobim lastnica Marlesove mini kuhinje. Za soimenjakinjo vem že dolga leta, ko sem bila še doma na Orehku in mi je kdaj kakšen počitniški poštar prinesel kartico, namenjeno njej, od blizu pa se nisva poznali. Zdaj me je radovednost končno premagala. Segli sva si v roke, povedala mi je, da jo kdajpakdaj kličejo domov po telefonu, misleč, da dela pri Gorenjskem glasu. Jelovčanova, ki je uradno Helena, drugače pa jo kličejo Hilda, je dobila priimek po možu Francu, doma s Hotavelj v Poljanski dolini. Pred petindvajsetimi leti sta pognala korenine v Drulovki. Ona je že upokojena, on še zaposlen v Iskri. X On jo je tudi prepričal, da je - prvič v letošnji akciji - izpolnila kartico Podarim dobim in jo odposlala. »Bila sva ravno na pošti v Kranju, pa sem obenem kupil še dve kartici. Sam večkrat poskušam srečo, občasno igram tudi loto, žena pa ne da prida na igre,« je povedal Franc Jelovčan. »Ko sem na televiziji zaslišala svoje ime, nisem mogla verjeti, da je res,« je nadaljevala Helena. »Še nikoli nisem ničesar zadela. Brat me je takoj poklical po telefonu, potem še drugi...« V torek je že dobila pošto, naj pride po kuhinjo. Ne bo je prodajala. Z možem bosta dokupila še kakšen element in prenovila kuhinjo, za kar doslej nikoli ni bilo pravega denarja. • H. Jelovčan Črni vrh, 2. marca - Naše najmlajše smučarsko središče Cerkno večina šteje za gorenjsko smučišče. Čeprav je bolj vezano na Cerkljansko, pa je veliko obiskovalcev tudi s škofjeloškega konca, posebej s Selške in Poljanske doline, odkoder je oddaljeno le pol ure vožnje - prek Davče ali Sovodnja. Ko smo ga obiskali konec prejšnjega tedna je bilo na smučišču še dovolj snega, pa tudi proge na več kot 40 hektarih so bile lepo urejene. Ni pa smučišče z dvema dvosedežnicama in štirimi vlečnicami primerno le za alpsko smučanje, temveč so prav na vrhu uredili 1500 metrov dolgo tekaško progo. Skratka - družinsko smučišče, primerno za začetnike, boljše smučarje in tiste, ki se radi razgibajo s tekom na smučeh. Smučarski center Cerkno pa je močno navezan na hotel Cerkno in mnogi gostje hotela, ki je letošnjo zimo dobro obiskan, pravijo, da so počitnice na Cerkljanskem prav zanimive in ne predrage. Dnevna karta na smučišču stane 140 dinarjev, pol-dnevna pa 98. Za otroke do petih let je smučanje zastonj, za starejše pa je dnevna karta 98 in poldnevna 70 dinarjev. Za penzi-onske goste hotela pa je smučarija še četrtino cenejša. Veliko popustov je tudi za družine ter starejše smučarje. Petdesetodstot-ne popuste imajo moški in ženske stari nad 60 oz. 55 let, starejši smučarji od 65 let oz. ženske nad 55 let pa imajo vozovnice zastonj. Tudi tisti, ki kupijo smučarske vozovnice, imajo popuste v hotelski savni, v bazenu, pri igranju namiznega tenisa in v restavraciji hotela. • V. Stanovnik SKRITI PREDMET 132 REŠITEV Ko smo v prejšnji številki zastavili vprašanje, smo se nekako bali, da bo uganka pretežka. A za vas, spoštovane bralke in cenjeni bralci, očitno ni nič tako zapleteno, da ne bi razvozlali. Kar 132 kuponov smo prejeli, med njimi pa 121 kuponov s pravilnim odgovorom - »Slender You«. »Slender You« je torej pravilni odgovor, ki je hkrati naziv salona na Stari cesti 15 (poleg strokovne službe SPIZ). »Slender You« vodi Esma Planinšek, ki je prispevala kar tri nagrade za bralce, ki jim uganka ni delala problemov. Iz kupčka dopisnic s kuponi in pravilnim odgovorom je komisija (Alenka Krmelj, Božena Avsec, Jana Belovič) izžrebala: 1. ANJA PETERNEU, Stražišarjeva 38, Jesenice, ki ji pripada 10 brezplačnih obiskov v salonu »Slender You« 2. MARIJA KOC - GLAVAŠ, Cesta 1. maja, Jesenice, ki bo v salonu koristila 8 enournih terapij in 3. MARUŠA JELENEC, Partizanska 31. Bled, ki ji namenja salon »Slender You« 6 brezplačnih obiskov. Izžrebancem želimo prijetno telovadbo! NOVA UGANKA PRIHODNJI PETEK. < U < 5 i »j o i—i '—i Z UJ et O O Z < co Salon "Slender you" v Kranju Urica za lepoto, zdravje, sprostitev Kranj, 8. marca - Saloni s "slender you" programom ameriške licence so prodrli tudi k nam, četrta v Sloveniji ga je odprla tudi Kranjčanka Esma Planinšek. Od srede januarja do danes se je v ta klub lepote in zdravja že vpisalo 280 stalnih strank vseh starosti, stanov, poklicev in obeh spolov. V salonu se dvakrat tedensko za urico prepustimo vajam na šestih motoriziranih mizah, ki z natanko določenimi vajami razgibajo vsak del telesa. Ura takšne telovadbe, ki od nas ne terja velikega napora, na naše telo učinkuje kot štiri ure aktivne telovadbe. Oblikuje naše telo, zato se zanjo odločajo zlasti tisti, ki za kak centimeter želijo obtesati svoj stas, tako gibanje pa dobro vpliva tudi na siceršnje počutje. Številni stal- ni obiskovalci salona so najboljši dokaz za vsestranski učinek tovrstne telovadbe, še več pa pove knjiga vtisov, ki jo polnijo Esmini klienti. K obisku nedvomno pripomore tudi prijazno in sproščeno vzdušje ter drobne pozornosti (denimo majice z imenom salona), ki jih je deležen klient. »Preden stranka začne z vajami na motoriziranih mizah, njeno postavo računalniško analiziramo, po petem in dese- tem obisku pa znova opravimo vse meritve,« pripoveduje Esma Planinšek. »Že pri vmesnem merjenju je opazen napredek pri oblikovanju postave. Sicer pa razgibavanje "slender you" ni namenjeno samo huj-šanju. Naše stranke, stare od 16 do 68 let, doma z vseh koncev Gorenjske, pa tudi iz Domžal, Kamnika, Ljubljane (območja, kakršno pokriva tudi vaš časopis), prihajajo zaradi najrazličnejših motivov. Telovadba dobro vpliva na počutje, zanjo se odločajo tudi astmatiki, ljudje z obolenji srca in ožilja, bolniki z glavoboli in migrenami, tisti, ki imajo težave s hrbtenico, nenazadnje tudi poslovni ljudje, ki jim v vsakdanji tekmi s časom zmanjka urica zase. V salon zaidejo tudi invalidi, ki zaradi telesne prizadetosti ne morejo telovaditi kot zdravi. Za obisk v salonu zaračunamo 180 dinarjev dopoldne in 220 dinarjev popoldne, za prvega 100 dinarjev, študentom po 150 dinarjev ne glede na dopoldanski ali popoldanski čas.« • D. Z. Žlebir L TOREK SPOREDI 12. marca 1991 j 1. PROGRAM TV SLOVENIJA ~f j TV HRVAŠKA 2 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 10.05 Šolska TV: Zemljepisne posebnosti 11.00 Angleščina - Follovv me 11.25 Sedma steza, ponovitev 11.45 Osmi dan, ponovitev 14.25 Video strani 14.35 TV mozaik: Angleščina 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev 18.05 Spored za otroke in mlade 18.05 Periskopov raček: Programski jezik Logos (1. del) 19.10 Risanka 19.85 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka 21.00 Novosti založb: Odprta knjiga 21.10 Jazz festival v Montreuxu 22.10 TV dnevnik 22.35 Sova Haggard, angleška nanizanka Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka 23.50 Video strani 15.05 Video strani 15.10 Dober dan Spregledali ste - poglejte 15.20 Svet športa 16.10 Semenj nečimrnosti, angleška nadaljevanka 17.10 Luckv Changes, ponovitev 1. dela ameriške nadaljevanke 18.00 Dober večer 18.05 Besede, besede, zabavno-izo-braževalna oddaja 18.50 Glasbeni vsakdan 19.15 Čudežni svet živali 20.00 Orson in prijatelji 20.10 Zgodba za lahko noč 20.15 Cheers, ameriška humoristična nanizanka 20.50 Petdeset plus 21.50 Lucky Changes, ameriška nadaljevanka 22.50 Poročila 23.15 Max Headroom, ameriška nanizanka U 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 9.20 9.30 10.00 10.00 10.10 10.25 10.40 11.10 11.40 12.00 12.10 12.20 15.20 16.30 16.45 16.50 17.00 17.30 18.15 18.45 19.15 19.30 20.00 22.00 22.05 22.55 23.15 0.45 TV KOPER 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 Naša pesem '90: lacobus Gallus 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer: Hollvvvoodski uporniki, ameriški dokumentarni film 22.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 22.45 Yutel, eksperimentalni program 16.00 Športne oddaje 16.30 6. krog - šport iz zamejstva 17.30 Primorski regionalni program -Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.20 Videoagenda 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Celovečerni film 21.30 Leteči zdravniki, TV film 22.15 Žrebanje lota 22.20 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 Poročila TV koledar Mali svet, oddaja za otroke Šolski program Bodite z nami Ježkova prva pomlad Vprašajte - odgovarjamo: Okrogla miza Mali TV koncert iz glasbene šole Sesvete Spopadi in sledi: Vojna krajina Priče preteklosti: Stare obrti Poročila Video strani Satelitski program Pasijon po Mateju Video strani Poročila TV koledar Šolski program: Portret znanstvenika: Rene Descartes Hrvaška danes Mali svet, oddaja za otroke Kulturna dediščina Risanka TV dnevnik Dogovor ali razdružitev, kontaktna oddaja Žrebanje lota Deset zapovedi, poljski TV film TV dnevnik Kinoklub Evropa: Ciklus filmov Jirija Menzla: Muhasto poletje, češki film Poročila 9.00 Čas v sliki nato. Pravica do ljubezni 9.30 Angleščina 10.00 TV v šoli 10.30 Enajst let in en dan 12.05 Šport ob ponedeljkih 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.40 Znanje - specialno 14.20 Zahodno od Santa Fe 14.55 Angel na zemlji 15.35 Tudi hec mora biti 16.00 Am, dam, des 16.20 Otroški servis 16.30 Mini atelje 16.55 Mini ČVS 17.05 Degrassi Junior High 17.30 14 - kaj sedaj? 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Falcon Crest nato. Kdo nudi več 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Čudeži puščave 21.07 Dallas 21.50 Pogledi s strani 22.00 Preddverje k raju 23.45 Hunter 0.30 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 TVvšoli 17.30 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 VVurlitzer 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Da ali ne 21.07 Reportaža iz inozemstva 22.00 Čas v sliki 22.25 Klub 2 - nato Čas v sliki 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila -17.00 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila. Domače novice II, torkovo popoldne z Bracom Korenom, vmes čestitke in obvestila -19.00 - Zaključek SKY ONE 7.00 DJ Kat Shovv 9.45 Playabout and Mrs. Peperpot 10.10 Jackpot 10.30 Prihaja Lucy 11.00 Ti si na vrsti 11.30 Mladi zdravniki 12.00 Drzni in lepi 12.30 Mladi in nemirni 13.30 Razprodaja stoletja 14.00 Resnične izpovedi 14.30 Drugi svet 15.15 Loving 15.45 Soproga tedna 16.15 Začaran 18.00 Izgubljeni v vesolju 19.00 Družinske vezi 19.30 Razprodaja stoletja 20.00 Ljubezen na prvi pogled 20.30 Doktor, doktori 21.00 Nadaljevanka 23.00 Ljubezen na prvi pogled 23.30 Volkodlak 0.00 Police Story RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.10 Policijsko poročilo, serija 9.30 Ne morem več molčati, nemški film 1961 11.00 Ponovitve 12.35 Oddelek M 13.00 Holmes in Yoyo 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Springfieldova zgodba, serija 14.50 Divja Roza, mehiška telenovela 15.38 Neto 15.50 Mini Playback Shovv, otroci imitirajo pop zvezde, ponovitev 16.40 Tvegano SLOVENIJA 1 20.05 VČERAJŠNJE SANJE Nedokončan posel Martin službeno odpotuje v Ameriko. Pred odhodom pokliče Diano. Ne dobi je. Odšla je na obisk k bolni materi. Martin v zadnjem hipu zapusti letalo in odide za Diano v Heyford. Njegov oče je zelo nejevoljen. Mar je naključje, da sta se z Diano vrnila ob istem času? Diana je zadržana do Martina, a jo zna prepričati, da gre z njim na večerjo. Medtem se Donu kopičijo težave. Gora računov se ne ujema s številom dostavljenih avtomobilskih delov. Nekdo krade. Matt-hevv želi pomagati Donu. 17.10 Cena je vroča 17.45 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, 2. del 18.45 Poročila 19.15 Knight Ri-der, Tajno skrivališče Cadiz 20.15 Naša hiša v Kamerunu, nemški ljubezenski film 1961 22.05 Eksplozivno, magazin 23.00 Zakon v Los Angelesu, komikova razprava 23.55 Poročila 0.05 Mačka na vroči pločevinasti strehi, ameriški film 1958 EUROSPORT 6.00 Poslovna poročila 7.00 DJ Kat Shovv, za otroke 8.30 Evrobika 9.00 Motošport, Formula 3 9.30 Konjeniški turnir, ponovitev 10.30 Motošport 11.30 Evrobika 12.00 Rokomet, turnir v Parizu, ponovitev 14.00 Nordijske discipline, ponovitev 15.00 Štirisede-žni bob, ponovitev 15.30 SP v umetnostnem drsanju 1990, Halifax, plesni pari, ponovitev 16.30 US-College-Ba-sket—Bali 17.30 Akrobatsko smučanje 18.00 Nogomet, španska liga 18.30 Lahka atletika, vrhunci SP v Se-villi 19.30 Poročila 20.00 Športno plezanje 20.30 SP v umetnostnem drsanju, otvoritev in izvirni programi tekmovalnih dvojic, prenos iz Miinchna 22.30 Rokoborba 23.30 SP v umetnostnem drsanju, vrhunci 1.00 Poročila 1.30 Motošport, ponovitev TRGOVINA S STANOVANJSKO OPREMO Krani. Cesta lacev 7 m dnnUu gostita« Btaiun T«f: 22-001 Slovenske vraže Kihanje Baje je nekdaj kihavica strašno morila človeški rod; če je človek samo enkrat kihnil, je bil pri priči mrtev. Če pa je, brž ko je kihnil, kdo v bližini hitro zaklical "Bog pomagaj!", je bil kihajoči rešen. Odtistihmal je ostala ta navada do današnjega dne, ker pa danes Bog ni več tako v modi kot nekoč, včasih pravimo tudi: "Na zdravje!" Precej razširjena je bila tudi naslednja vraža: če kdo kihne zatem, ko kaj pove, to pomeni, da so njegove besede resnične. Na Štajerskem so verjeli: če si kdo kdaj kaj misli, nato pa kihne, se bo zgodilo, kar si je mislil. Malo drugačna pa je bila vraža o kihanju, izpričana v Središču ob Dravi: kdor je trikrat kihnil, ga ni bilo več. Tako se je nekoč nekomu kihnilo in mrzel pot mu je od strahu kar na čelo stopil. Kihnil je drugič in že si je mislil: "Ne bo me več na svetu." Ko pa je kihnil tretjič, je ves prestrašen zaklical: "Bog pomagaj!" Tedaj pa se je zaslišal glas: "S tem klicem si se rešil." Če vas bo pomladanski prehlad ali alergija na cvetni prah silila na kihanje, torej veste, kaj morate storiti... < < * W H W 0- < C/D —t Z u t* O o < rr r- W r>J { < U 2 i* C/} U ca —i Z UJ S o o z < p 03 CD CENTER amer. akcij. ti\m PRSTE K SEB\... ONA JE &E MLADA ob 16. uri. amer. drama ZADNJI ODCEP ZA BROOKLYN ob 18. in 20. uri STORŽ1C amer. trda erot. VROČICA LJUBEZNI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij. kom. AIR AMERICA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. pust. film BELI LOVEC - ČRNO SRCE ob 20. uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer. akcij, film CESTNA KAVARNA ob 20. uri GLASBENI KOTIČEK Čudežna polja iz Maribora Moja žena je podjetnik - hit sedme kasete Njihove koncerte obiskujejo že otroci tistih, ki so jih včasih poslušali, v vrtcih in šolah pa jim prisluhne celo že tretja generacija. Sedmi projekt, kaseta z uspešnico Moja žena je podjetnik, se na Gorenjskem prav tako dobro prodaja ali kupuje, kakor že hočete, kot vse predhodne. Če ne štejemo majhnih plošč iz prvega obdobja Čudežnih polj, potem je za njimi že sedma kaseta mariborskih Cudežnikov, ki je izšla pri ZKP - Slovenija. Tokrat je izšla samo kaseta, doslej pa je le-te spremljala tudi plošča, zakaj ne tudi tokrat, nas je zanimalo in Slavko KovačiČ - Slave je pojasnil: »Gre za prehodno obdobje, ko bodo končno tudi pri nas stare velike plošče zamenjale laserske CD - plošče. Tokrat se zanjo še nismo odločili, saj je to povezano s precejšnjimi stroški, prihodnje leto pa ne bomo pomišljali o tem, da kasete ne bi spremljal tudi CD.« Sicer pa so Čudežna polja dokaj pogost gost prireditev na Gorenjskem, vsako leto nastopijo tudi na otroškem Živ-Žavu v Stražišču in prav srečanju z najmlajšimi se še nobeno leto niso odpovedali. Moja žena je podjetnik, Slovenija, Ko bom prišel, En, dva tralala in druge pesmi, ki jih slišimo na radijskih valovih, tu in tam pa tudi na TV, so tiste, s katerimi nas bodo Čudežna polja v tem letu zabavala. Ob tem Slave takole: »Naslov sedme kasete Ko si srečen... je sicer naslov skladbe, ki je bila posneta na željo otrok. Ob tej je posebej zanje namenjena tudi popevka Cici-fuj-cicido, ki je bila napisana za lanskoletni kranjski Žiž-Žav in druge podoben otroške prireditve. Pa vendar, dokazov, da nismo samo »otroški« ansambel, kot marsikdo misli, je na tej kaseti kar nekaj. Starejši dobro vedo, da smo stari rockerji in prav njim smo namenili dve rockerski: Avtogram pod popkom in priredbo maturantske himne Gaudeamus igitur, ki smo jo snemali po naročilu za TV oddajo Ex-libris. Kot posebnost je na kaseti tudi nemška pesmica z naslovom Marie, Marie, njena slovenska inačica Ko bom prišel, pa je bila tudi predstavljena v »Marjanci« Vinka Šimeka. Za nemško besedilo smo se odločili zlasti zaradi ponovnega prodora na avstrijsko glasbeno tržišče, kjer smo bili pred leti že navzoči, pa smo ga v zadnjih letih nekoliko zanemarili.« Franci Kržan Pišete jim lahko na naslov: Čudežna polja, Kettejeva 6, 62000 Maribor Kontakt: Gorazd: 062/35-939 Slave: 062/221 -052 27-332 Pod P\e>mo Z Vašim zaupanjem - do zaupanja drugih G0RENJKE, GORENJCI, PODJETJA, OBRTNIKI, TRGOVCI, GOSTINCI! Bi želeli obvestiti Škofjelocane o svojih dejavnostih? MAGNET d. o. o. šk. Loka z velikim (4 m x 90 cm) ELEKTRONSKIM DISPLAYJEM montiranem na avtobusni postaji v škofji Loki Vam omogoča, da za 240,00 din obvestite najmanj 150 x na dan širok spekter potencialnih strank. ČE IMATE SPOROČILO POKLIČITE ® 632-019 PRODAJA AVTOMOBILOV ASTA DO.O. ŠKOFJA LOKA tel: 064/631511 fax: 064/6315t1 PRODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV • posredovanje pri prodaji in nakupu avtomobilov • ocenitev avtomobilov del. čas: od 8.-13. ure in 15.30 -19. ure. sobota: od 8. do 12. ure NUDI: 3 TENIŠKA IGRIŠČA UMETNA PLEXI PAVE PODLAGA MOŽNO IGRANJE VSE LETO 1 BIFE IZPOSOJA LOPARJEV, ŽOG, COPAT IZPOSOJA GORSKIH IN BMX KOLES J SAH ] IGRALA ZA OTROKE REZERVACIJE IGRIŠČ PO TEL. 064/45 080 KONKURENČNE CENE! PRIDITE, NE BO VAM ŽAL! ŽIVILA Kranj [živila; trgovina in gostinstvo I l PROGRAM TV SLOVENIJA / 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Živžav 9.50 Strta mladost, drama TV Novi Sad 11.16 Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka 14.50 Video strani 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik: Slovenija: Počitni ce, dokumentarna oddaja 17.40 Spored za otroke in mlade 17.40 Prelistajmo skupaj... 17.50 Klub Klobuk, kontaktna oddaja 19.00 Risanka 19.15 TV okno 1922 Dobro je vedeti 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna 1938, avstrijski film 21.40 Fluid: The Dubliners, 2. del koncerta 22.20 TV dnevnik 22.45 Sova Alf, ameriška nanizanka Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka V znamenju zvezd, nemška dokumentarna serija 0.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.55 Beograd: Nogomet (mladi), kvalifikacije za olimpijske igre '92: Jugoslavija - San Marino, prenos 16.45 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Mednarodno delavsko gibanje: Le vkup, le vkup, uboga gmajna, dokumentarna oddaja 21.50 Svet poroča 22.35 Satelitski programi - poskusni prenosi 23.10 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 21.30 Heavy Petting, dokumentarni film 22.50 TV dnevnik 23.10 Spomin na XX. stoletje: 1918 - 1943 0.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 16.25 Video strani 16.30 Dober dan Spregledali ste - poglejte 16.40 Cheers, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 17.10 Luckv Changes, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Dober večer 18.05 Urbsfobija, TV igra 19.00 Glasbeni vsakdan 19.30 Dokumentarec 20.00 Orson in prijatelji 20.10 Zgodba za lahko noč 20.15 Top Cup HTV 21.00 Miinchen: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, pari, prenos 22.25 Norčije, britanska humoristična nanizanka 23.15 Poročila 23.40 Lucky Changes, ameriška nadaljevanka TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Družina Smith.TV film 21.00 Dokumentarna oddaja 21.30 Leteči zdravniki, TV film 22.15 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.20 Poročila 9.25 TV Koledar 9.35 Vrnitev Antilope, angleška nadaljevanka za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.10 Zakaj, zakaj? 10.25 Portret znanstvenika: Rene Descartes 10.55 Bilogora 11.25 Moje telo, francoska risana serija 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.35 Okno: V spomin Charlieju Par- kerju 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Šolski program: Polis Issa: Nagrobnik bojevniku 17.30 Hrvaška danes 18.15 Vrnitev Antilope, angleška nadaljevanka za otroke 18.45 Videoboom, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Filmski večer 20.00 Nor na dekleta, ameriški film TV AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 16.50 Leksikon umetnikov - nato Takrat 17.00 Komunikacija 17.30 Dežela in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 vVurlitzer 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Iskanje Abebe 21.50 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.25 Teleskop 23.10 Šport 0.00 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja -15.55 Zabavna glasba -17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - L RADIOM 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila -17.00 - BOOM -18.00 - Za ljubitelje narodno-zabavne glasbe gost "v živo" - 19.00 - Odpoved programa RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, Kupim - prodam. Dogodki in odmevi - Radio SI., obvestila. Domače novice II, aktualna tema, čestitke, novosti v narodno-za-bavni glasbi -19.00 - Zaključek SKY ONE 9.00 Čas v sliki in Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Francoščina 10.00 Šolska TV 10.30 Sexy - moške moramo voditi na vrvici 12.15 Mi 12.45 Pilatovo potovanje 13.00 Čas v sliki 13.10 Reportaža iz inozemstva 14.00 Raki za živali 14.20 Zahodno od Santa Fe 14.45 Angel na zemlji 15.35 Duckove pripovedke 16.00 Računalnik za Mirni 16.25 Natanko poglej! 16.30 Glasbena delavnica 16.55 Mini čas v sliki 17.05 Kot pes in mačka 17.30 Mini klub 17.55 Yakari 18.00 Mi 1830 Falcon Crest - nato Kdo nudi več? 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 V prijetni družbi 22.05 Pogledi s strani 22.15 Umor v temi 23.50 Hunter 0.35 Čas v sliki 7.00 DJ Kat Shovv 9.40 Plavabout and Mrs. Peperpot 10.30 Prihaja Lucy 11.00 Ti si na vrsti 11.30 Mladi zdravniki 12.00 Drzni in lepi 12.30 Mladi in nemirni 13.30 Razprodaja stoletja 14.00 Resnične izpovedi 14.30 Drugi svet 15.15 Loving 15.45 Soproga tedna 16.15 Začaran 16.45 DJ Kat Shovv 18.00 Izgubljeni v vesolju 19.00 Družinske vezi 19.30 Razprodaja stoletja 20.00 Ljubezen na prvi pogled 20.30 The Secret video Shovv 21.00 Alien Nation 22.00 Equal Justice 23.00 Ljubezen na prvi pogled 23.30 Avtošto-par 0.00 Mike Hammer EUROSPORT 6.00 Poslovna poročila 6.30 Evropski poslovni kanal 7.00 DJ Kat Shovv, za SLOVENIJA 1 22.45 ALF Nekaj je narobe z menoj Kate je zaposlena s šivanjem kostuma za Brianovo šolsko predstavo. Igral bo meniha v Robinu Hoodu. Lvnn dela družinsko drevo in odkriva Katejine grehe iz otroštva. Kaj, ko bi tudi Alf sestavil drevo svoje družine? Staršev se sicer ne spominja dobro, ve ie, da je mama cele dneve jedla, oče pa je razbijal stvari. »Neverjetno, kako dobro si se jima posrečil...,« se čudi Kate. Toda med brskanjem po fotografijah Alf naleti na katastrofalno dokritje; njegova starša sta se poročila pred njegovim rojstvom! Groza! Kakšna sramota! Zateče se v tišino VVillijeve spalnice in se preda nesreči. »Spet oponaša Susan Havvvard,« je nerazumevajoč vVillie. Ah, ti Zemljani se sploh ne zavedajo, da na Melmacu ni bilo večje sramote kot biti zakonski otrok. No ja, najhuje je bilo, če si bil ljubitelj mačk. otroke 8.30 Evrobika 9.00 Motošport, Formula 3 9.30 SP v umetnostnem drsanju, Miinchen, vrhunci 11.00 Akrobatsko smučanje 1130 Evrobika 12.00 Rokomet, turnir v Parizu, ponovitev 13.00 Motošport 13.30 SP v umetnostnem drsanju, prenos (m) 17.30 SP v artistiki 18.00 Smučarski skoki, vrhunci svetovnega prvenstva 18.30 Transvvorld sport 19.30 Poročila 20.00 SP v umetnostnem drsanju, tekmovalni pari, prenos 21.00 Ford Ski Report 22.00 Boks, prenos 22.30 SP v umetnostnem drsanju, vrhunci 0.30 Motošport, športna vozila 1.00 Poročila 1.30 Motošport, britansko prvenstvo športnih vozil 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.10 Prepametna za ljubezen, ameriški film 1945 11.00 Ponovitve 12.35 Oddelek M, serija 13.00 Hart in hart 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Springfieldova zgodba, serija 14.55 Divja Roza, telenovela 15.38 Neto 15.50 Chips, leteča mamila 16.40 Tvegano 17.05 Cena je prava 17.45 Stern-taler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Angelova vrnitev, 1. del 20.15 Gottschalk 21.15 Narodnozabavni napevi 22.10 TV Stern, magazin 22.40 Primarij dr. VVestphall, serija 23.40 Poročila 23.50 Borba proti mafiji 0.40 Equalizer 125 Primarij dr. VVestphall, ponovitev Iskrica Nikoli ne sme človek in ne narod misliti, da je prišel konec. Izgubo posesti lahko nadoknadimo. Za druge nas potolaži čas. Samo eno zlo je neozdravljivo: če narod sam dvigne roke od sebe. • Goethe Pravila za uspeh Hitro pohvali. Ljudje radi hvalijo tiste, ki njih hvalijo. Vendar bodi odkritosrčen. Bodi vljuden. Če si sam vljuden, bodo tudi drugi vljudni do tebe. To vsaj malo olajša življenje. Hitro priskoči na pomoč. To je prva definicija uspeha. Bodi vedre narave. Ne bodi zavisten. Veliko bolje je misliti, da to, kar znajo drugi, znaš tudi sam, če ne še bolje. • Bernard M. Baruch < pes < 0-< »—I C/3 >—> w o o < tX KINO 13. maica\ 1 CENTER prem. amer. kom. PROBLEMATIČNI MULC ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. VROČICA UUBEZNI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij. kom. AIR AMERICA ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. pust. film BELI LOVEC - ČRNO SRCE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. trda erot. RAZPOSAJENE IGRE ob 20. uri ŽELEZAR amer. grozlj. IZGANJALEC HUDIČA III. ob 20. uri RADOVUICA amer. krim. film ZALJUBLJEN V VOHUNKO ob 20. uri BLED Ni predstave! NOVO V KINU PROBLEMATIČEN MULC Ben in Flo sta zakonski par Japija, ki hočeta otroka, da bi oživila svoje družbeno življenje tako, da bi se vključili v dragoceni krog »otroških rojstnih dnevov«, zelo pomemben za njihov družbeni status. Ker ne moreta imeti otrok, se odločita za Juniora, ki so vse prejšnje družine, ki so ga posvojile, zavrgle. UGLAS NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA ŽIRI Piše: DRAGO PAPLER V sredo, 13. marca 1991, bo med 17. in 19. uro, na valovih Radia Žiri, v okviru Glasbene srede tudi marčevska oddaja V ritmu valčka in polke, z mozaikom vi-žarskih novic in svežih novitet narodno-zabavne glasbene produkcije. Rubrika Glasbeni gost pa bo na sporedu 27. marca, ko bo v studiu ansambel Melos, ki bo predstavil novo kaseto ABRAHAM. UVRSTITEV PETIH »NAJ« VIŽ: 1. V slovenski svet - Ansambel Marela 2. Ljubezen ni le beseda - Ansambel Nika Zajca 3. Raj pod Triglavom - Ansambel Lojzeta Slaka 4. Ljubezni mi nisi dala - Fantje z vseh vetrov 5. Očetova navadica - Ansambel Henček PREDLOGI PETIH »NOVIH« VIŽ: 6. Naša Ančka - Beneški fantje 7. Lipa - Lipa 8. Naj muzika živi - Melos 9. Odmev s planin - Nagelj 10. Lepo je s teboj - Vesna Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah smo izžrebali Maričko Mavec, Šorlijeva 31, Kranj, ki bo prejela glasbeno kaseto. Objavljeni kupon nalepite na dopisnico ali razglednico in pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Sodelujte! KUPON: Ime in priimek: Naslov: Glasujem za pesem: Novi predlog pesmi: Mnenje o oddaji: Za glasbenega gosta predlagam: GMJLOISES BLONDES petek. 8. 3.1991 Gala praznovanje Dneva Žena REKAH d. o. o. Kranj, tel.: 33-085 MAZDA 323 < MAZDA 626 DOBAVA TAKOJ! RoBleO NEWS OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.: 27-610 (nasproti delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30 IVI Mercator Preskrba TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d. DISKONT PRODAJALNA KRIŽE ^■M tel 57-391 KMETIJSKA ZADRUGA p. o. ŠKOFJA LOKA Vabimo k sodelovanju PREVOZNIKE za razvažanje konzumnega mleka in mlečnih izdelkov na območju občine Skofja Loka. Pogoji: - kamion nosilnosti od 2.000 do 2.500 kg s forgonom - razvoz v času od 5.30 ure dalje vsak dan, razen nedelje - za zamenjavo v primeru odsotnosti skrbi prevoznik sam Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe na naslov Kmetijska zadruga Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21 (za prevoz mleka), najkasneje v osmih dneh po objavi. Vse informacije dobite v komerciali zadruge vsak delovni dan od 6. do 14. ure. KRONA MODA Jaka Platiše 17, Planina 3 tel.:36-973 Športno, modno, ugodno ta hip pomladanski prešiti jopiči - jakne Husky 490, anoraki adidas 590, velike športne torbe 555. športni copati ali star 395. ® 36-973 l. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Grizli Adams, ameriška nanizanka 9.20 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 10.10 Slovenci v zamejstvu 14.50 Video strani 15.00 TV Mozaik: Slovenci v zamejstvu, ponovitev 15.30 Žarišče, ponovitev 16.00 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik 17.05 Žival - človek, ameriška poljudnoznanstvena serija 17.55 Po sledeh napredka 18.35 Spored za otroke in mlade, Zbis: štirideset zelenih slonov 18.56 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Simenon, TV nanizanka 21.05 Tednik 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka 23.45 Video strani 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV dnevnik 22.40 30 let glasbenega bienala 23.50 Poročila 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 9.20 9.30 10.00 10.00 10.20 10.35 1055 11.16 11.30 12.00 12.10 12.20 14.56 16.15 16.30 16.35 16.46 17.15 18.00 18.30 19.30 TV HRVAŠKA 2 18.30 VVurlitzer 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.05 Spektrum 22.00 Čas v sliki 22.25 Klub 2 - nato čas v sliki 15.55 Video strani 16.00 Dober dan Spregledali ste - poglejte 16.10 Norčije, ponovitev britanske humoristične nanizanke 17.10 Luckv Changes, ponovitev ameriške nadaljevanke 18.00 Dober večer 18.05 Igre na ledu 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Leverkusen: Košarka za Pokal evropskih prvakov: Bayern - Pop 84 21.30 Luckv Changes, ameriška nadaljevanka 22.20 šaljivi hišni video 22.50 Tudi to je življenje 23.50 Poročila 0.10 Splošna praksa, 5/26 del avstralske nanizanke 1.10 Miinchen: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, moški prosto, prenos 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 16.30 SP v umetnostnem drsanju, pari, posnetek iz Muenchna 17.30 Regionalni program TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.30 Zdaj pa po slovensko: Kje so tiste stezice... izobraževalna oddaja 20.56 Mali koncert: Monika Skalar, violina 21.10 PEP v košarki (m): POP 84, posnetek iz Leverkusna 22.30 Svet na zaslonu 23.00 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru«. Hudič na filozofski fakulteti, predstava Mestnega gledališča Ljubljana 1.06 Yutel, eksperimentalni program Poročila TV koledar Jelenko, serija za otroke Šolski program Lutke sveta: Kitajsko gledališče senc Premisli in naredi sam Alternativni viri energije Razmnoževanje rastlin Živimo z glasbo: Otroški zbor s plesalci Nemščina - Alles gute Poročila Video strani Satelitski program Hrvaški pisatelji na TV ekranu: Hudičevo seme, 1. del TV drame Video strani Poročila TV koledar Telekomunikacije, kanadski poljudnoznanstveni film Hrvaška danes Jelenko, nadaljevanka za otroke Zagreb: Otvoritev razstave »Tisoč let hrvaške skulpture«, prenos TV Dnevnik TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 19.50 Aktualna tema 20.30 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 21.30 Leteči zdravniki 22.15 TV dnevnik 22.30 Šport TV AVSTRIJA l TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.05 Leksikon umetnikov 16.15 šport 17.15 Sestanek z živaljo in človekom 18.00 Pravica do ljubezni, telenovela l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.06 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.46 Z zabavnimi ansambli - 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.06 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 1. RADIO žmi 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Minute za šport in rekreacijo -1720 - Novosti na knjižnih policah -18.00 • Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 18.40 - Iz zgodovine naših krajev - 19.00 - Odpoved programa RADIO TRIGLAV JESENICE 9.00 Čas v sliki in Pravica do ljubezni, ponovitev 3. dela 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 šolska TV 10.30 Preddverje paradiža, ponovitev ameriškega filma 12.15 Klub za seniorje, ponovitev 13.00 Poročila 13.10 Mi, ponovitev 13.40 Kuharske dobrote 14.05 Sadeži zemlje 14.20 Zahodno od Santa Feja 14.45 Angel na zemlji 15.30 Otroški program in Janoševa ura, risanka 16.00 Am, dam, des 1620 Uspešnice in napotki 16.55 Mini ČVS 17.05 Superbabica 17.30 Mini leksikon 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Falcon crest, serija 1922 Znanje danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Nekoč 21.05 Čarovnija Davida Copperfielda 21.50 Pogledi s strani 22.00 Videoteka; Kamela gre skozi šivankino oko, film 23.15 čas v sliki 23.20 Šport 0.50 čas v sliki 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio SI., Domače novice I, tečaj angleškega jezika - BBC, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio Lj., obvestila, Domače novice II, aktualna tema, čestitke. Vedno zelene melodije - 19.00 - Zaključek SKY ONE 7.00 DJ Kat Shovv 9.40 Plavabouth in gospa Peperpot 10.10 Jackpot 10.30 Prihaja Lucv 11.00 Ti si na vrsti 11.30 Mladi zdravniki 12.00 Drzni in lepi ,13.30 Razprodaja stoletja 14.00 Resnične izpovedi 14.30 Drugi svet 15.15 Loving 15.46 Soproga tedna 16.15 Začaran 16.45 DJ Kat Shovv 18.00 Izgubljeni v vesolju 19.00 Družinske vezi 19.30 Razprodaja stoletja 20.00 Ljubezen na prvi pogled 20.30 In living Color 21.00 Simpsonovi 21.30 Krila 22.00 VViseguv 23.00 Ljubezen na prvi pogled 23.30 Nočno sodišče 0.00 Ou-ter limits RTL PLUS SLOVENIJA 1 22.30 VSE RAZEN LJUBEZNI Trideset in nekaj... Hannah ima rojstni dan. Trideset let ni kar tako, zato bo praznovala bučno. V krogu prijateljev. Z Martvjem in z drugimi člani uredništva gre »na lepše«. Seveda pa so rojstni dnevi tudi idealna priložnost za obujanje takšnih in drugačnih spominov. Hannah pove, da ji je njen nekdanji fant za rojstni dan poklonil steklenico deževnice... Kaj pa prihodnost? Kako bi bilo, če bi se poročila z Martvjem? iskava 9.30 Suhec, ameriški film 1934 12.00 Ponovitve 12.35 Oddelek M 13.00 Dirty Dancing, Vroči časi 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.06 Spring-fieldova zgodba, serija 1450 Divja Roza, telenovela 15.38 Neto 15.60 Buck James, Občutki krivde; igra Dennis Weawer 16.40 Tvegano 17.10 Cena je vroča 17.46 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, Spletka 18.45 Poročila 19.15 21 Jump Street 20.15 Dr. NO, angleški film; igra Sean Connerv 22.15 Poročita 22.25 Vrnitev z reke Kwai, angleški vojni film 1988 0.20 R.T.O.R. - ubijalski robot, ameriški film 1987 1.50 Aerobika 1.50 Aerobika EUROSPORT 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.05 Policijsko poročilo, Notranja pre- 6.00 Poslovna poročila 7.00 DJ Kat Shovv 8.30 Evrobika 9.00 Motošport 9.30 SP v umetnostnem drsanju, vrhunci 11.00 Akrobatsko smučanje, ponovitev 12.00 Rokomet, turnir v Parizu 13.00 Lahka atletika, Sevilla, ponovitev 14.00 SP v umetnostnem drsanju, izvirni programi plesnih parov, prenos 17.00 Ford Ski Report, ponovitev 18,30 Konjeništvo, svetovni pokal v preskakovanju 19.30 Poročila 20.00 Tenis, polfinale turnirja (ž) 21.00 Motošport, Formula 1 22.30 Nogomet, Kvalifikacije za EP; Nizozemska - Malta 0.00 SP v umetnostnem drsanju, vrhunci 1.30 Poročila tri. (©•!) 7*-Il-7» gostižče • sobe • discoj Kaseta Šentjernejskega okteta "Lepšega ptiča ni, kot je petelin, lepšega kraja ni, kot je Šentjernej", poje ljudska pesem v značilnem dolenjskem narečju, ki je simbolično v ponos temu kraju. Iz njega izhaja tudi Sentjemejski oktet pod vodstvom Milana Pavlica, ki je izdal kaseto pri ZKP RTV Slovenija. Na njej je kar štirinajst znanih umetnih in ljudskih pesmi. Nosilna skladba je himna Sentjernejska v priredbi Danila Bučarja. Kaseta, ki jo je uredil Tomaž Tozon, ima na ovitku - kaj drugega kot - petelina. • D. P. "\A. Tcvaxca CENTER amer. kom. PROBLEMATIČNI MULC ob 16. in 18. uri, amer. pust. film BELI LOVEC - ČRNO SRCE ob 20. uri STORŽIČ amer. akcij, film PRSTE K SEBI... ONA JE ŠE MLADA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA 6 ob 18. uri, amer. trda erot. NOČNO ŽIVLJENJE ob 20. uri DUPLICA amer. trda erot. VROČICA LJUBEZNI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. ZLOČINI IN PREKRŠKI ob 20. uri RADOVLJICA amer. gangstr. film DICK TRACY ob 20. uri BLED amer. krim. film ZAUUBUEN V VOHUNKO ob 20. uri BOHINJ amer. akcij, film CESTNA KAVARNA ob 20. uri BIORITEM t 9 10 It 12 13 14 15 IS 17 II 19 20 21 22 23 24 25 2C 27 21 79 30 31 1 2 3 4 S t 7 I * 10 3 4 1WI INTELIGENČNI CIKEL ČUSTVENI CIKEL FIZIČNI CiKa DATUM HUSTUA: TOREK 21,01.1*4! MHftfa ĐATUH: PETEK 01.03.1M1 llVll: 1130« DNI Predsednik škofjeloškega izvršnega sveta Vincencij Demšar činski vladi lahko privoščite kakšno maratonsko sejo, če vas morda doma ne čaka spomladansko čiščenje. Kljub temu pa še nekoliko počakajte s pomembnimi odločitvami, ker bi vas pretirana čustva lahko zanesla. Sicer pa je v vzponu tudi že inteligenčna krivulja, najpametnejše odločitve boste sprejemali okrog 23. marca. 25. marca bo črni dan za telesno kondicijo, 2. aprila čustvena in 9. aprila inteligenčna. Upajte, da tisti dan ne bo zasedal občinski parlament in pretresal predloga vaše vlade glede preselitve LTH Vincarje. Predsednik, živite točno 18.308 dni. Vaša bioritemska slika kaže dobro kondicijo, ne bo se zgodilo, da bi bili kdajko-li "na dnu" z vsemi tremi zmogljivostmi hkrati. Prva bo, že prihodnji teden, na najvišji točki fizična moč. Tedaj si v ob- NAGRADNA IGRA Miha Dovžan, citre in vesela pesem »Citre so moja ljubezen,« mi je ono popoldne dejal Miha Dovžan, ko sem ga obiskal v njegovem stanovanju v Ljubljani. »Sem Gorenjec,« je nadaljeval, »moja življenjska veja izhaja iz Tržiča, Gorenjca se še zdaj počutim. Če ne bi bil tak, se najbrž tudi igranja citer ne bi lotil. Trmast, kot se za Gorenjca spodobi, moraš biti, potem lah- ko ukrotiš tudi sedemintrideset strun na citrah.« Miha Dovžan "obožuje" citre že več kot trideset let. Z njimi je prekrižaril domala že ves svet. Nepozabni spomini ga vežejo na rojake, še posebej na one v daljnih Združenih državah Amerike in Kanadi. Le kdo ne pozna melodije iz nadaljevanke in filma Cvetje IHRANKA GORENJCin FORMUU^^^R OSNOVNOŠOLCI RAZPIS: LB-GB d. d., Kranj tudi v letu 1991 razpisuje natečaj za najboljše literarno in likovno delo. TEMA: Naslov razpisa je: »Če bi bil bogat« UDELEŽENCI: Razpisa se lahko udeležijo vsi učenci osnovnih šol (od prvega do osmega razreda). ROK: Prispevke pošljite do 6.5.1991. NAGRADE: Razpisanih je 12 nagrad v višini 500,00 din. Najboljša dela pa bodo tudi razstavljena in objavljena. NASLOV: LB - Gorenjska banka d. d., Kranj, C. JLA 1 (za natečaj) OSTALO: Podrobne informacije o udeležbi, temi, vrsti in številu izdelkov, nagradah,dobite pri vaših učiteljih, mentorjih in na oglasnih tablah. Gorenjska banka d. d., Kranj v jeseni? Na citrah jo igra Miha Dovžan. »Take melodije, tako dovršene skladbe, kot jo je napisal Urban Koder, še nisem dobil v roke,« pravi Miha. Ljudje imajo radi tudi druge Dovžanove melodije, denimo, Proti Gorenjski, Ujemi me, Moravska dolina, Noč ima svojo moč pa zadnjo uspešnico njegovega ansambla Kadar v Savinjski dolini hmelj cveti. • J. Govekar Vprašanje za vas: katera je bila prva pevka pri ansamblu Mihe Dovžana? Odgovore pošljite do četrtka, 14. marca, na naslov: CP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - nagradna igra. Srečnežu, ki bo izžreban, bomo z Miho Dovžanom pripravili "koncert" na domu. TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA KRIŽANKA ■ F" 7 ;« |10 '11 lJ 12 /13 [14 15 (16 j 1 17 "J "™119 20 '21 1 22 23 24 25 HMOV Če s pomočjo številk prenesete črke v zgornji manjši lik, boste dobili geslo sponzorja križanke NAGRADE: 1. nagrada - 10 obiskov v salonu 2. nagrada - 5 obiskov v salonu 3. nagrada - 3 obiski v salonu 4., 5. in 6. nagrada - praktična darila Gorenjskega glasa Izpolnjeni nagradni kupon z vpisano rešitvijo nalepite na dopisnico ter ga pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri nagradnem žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo prispele do četrtka, 14. jnarca 1991, do 8. ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova. Želimo vam veliko sreče! v* uredništvo Gorenjskega glasa smo tokrat prejeli kar Z.SOS rešitev nagradne križanke iz prejšnje priloge »GI-16-as«. Pravilna rešitev (geslo). MAJHNA TRGOVINA - VELIKA IZBIRA, kar velja za Trgovino KAŠČA na Primskovem pri Kranju, ki je pokrovitelj križanke ter prispeva nagrajencem prve tri praktične nagrade. V komisiji, ki je izvedla javno žrebanje, so tokrat sodelovali: Stanko Logar ter Ivan Černilec iz Kranja (predstavnika bralcev) in Alenka Krmelj (CP Glas). Komisija je izžrebala: 1. nagrada (vreča sladkorja + 10 litrov olja za cvrtje + zaboj pomaranč): Mihela Selak, Frankovo naselje 199, Škofja Loka 2. nagrada (10 litrov olja za cvrtje -f zaboj pomaranč): Marija Kumer, Drulovka 38, Kranj 3. nagrada (zaboj pomaranč): Irena Grajzar, Sajevčevo naselje 9, Šenčur 4. nagrada (darilo Gorenjskega glasa v vrednosti 700,00 din): Maja Me-žek. Na logu 7, Tržič 5. nagrada (darilo Gorenjskega glasa v vrednosti 700,00 din): Petra Vo-grič, Sp. Besnica 72/a, Zg. Besnica 6. nagrada (darilo Gorenjskega glasa v vrednosti 700,00 din) Franc Mag-dič, Šorlijeva 3, Kranj Nagrajencem iskreno čestitamo. 0 izidu žrebanja bomo vsakega še posebej obvestili. Nagrade od 1. - 3. prevzamejo v Trgovini KAŠCA na Primskovem pri Kranju, nagrade od 4. - 6. pa čakajo v upravi ČP Glas, Cesta JLA 16, Kranj. Naš boben za žrebanje pa že čaka na Vaše rešitve današnje nagradne križanke! Veliko sreče pri žrebanju in zadovoljstva pri reševanju Vam želi Gorenjski glas. Petek, 8. marca 1991 19. STRAN ©MM!I&JJ©m;GLAS ^Elgdsednika slovenske skupščine, mo zamuditi Han in podpora vlade ?*kaJ sedanja učinkovita Elanova ekipa nima podpore v vladi, * vprašal udeleženec Glasove preje. t.^e vem, če nima podpore. Podpora je lahko v obliki simpa-J ali v obliki denarja. Denarja pa ta vlada nima. V principu n [f^a uveljaviti politiko, da se bodo podjetja reševala sama, e da jih kar pustiš, ampak da vlada ustvarja pogoje, da se P°d]etja lahko znajdejo. Tako, kot je bilo včasih, ne more biti in k ^°8'ašam, da mora vlada intervenirati, če grozita stečaj kaos tudi podjetjem, ki lahko preživijo. Če pa mora mini-er dan za dnem samo sprejemati stranke in govoriti, da ni-kok enar^a' Pa za noDene8a ministra ni klima, v kateri bi lah- ustvarjalnega naredil časa bo pridobivanje Koliko efckthne oblasti, po ocenah v'«de, skupščine, potekalo? "Mi smo sicer rekli, Qa Je rok 23. junij. Sedaj pa Se kaže, da se bo stvar pre-J?aknila na bistveno zgodnej-Sl datum, do 15. maja." Preveč Mjcjo Jfi ^a Prevzem obla- ^raoitno kadre in denar. j v Demosu računate, da to Pr°račun v tem obsegu *al*ziran? lu • ^: ^ našem proračunu n' nobenih deviz. Prora-Prav Predmet velikih raz-nj v skupščini in se na slov anko zlomi sedanja čUnen-ska oblast. Ta prora-$ki Je V Yeliki meri zgodovin-o$a'SaJ Je tudi proračun za vemmosvojitev Slovenije. Ne točni .iko smo uspeli dati ram0 pr'0l"itete, vendar mo-rn0s ?avarovati proces osa-Pr0r ajanJa. Ce bomo tudi ob klanTu.nu nadaljevali z raz-t(W V naši d™žbi, po-nJe, ČeSm° sP°sobni za življe-korjst. Se ne bomo znali sami lastne at' in postaviti na gaja Q,no8e. Kar se sedaj doje IcT Proračunski razpravi, ^Dalri ne ,e parlamenta, slovenske družbe. Ne vem, ali je to posledica 45-letne indoktrinacije, ali odsotnosti državotvornosti, pomanjkanja integritete. Če se bomo takole obnašali, nam vse naše osvobajanje nič ne koristi. Proračun sprejemamo v času, ko bomo hvaležni, če bomo preživeli. Raven pričakovanj naših ljudi je bistveno večja od možnosti. Zahtev, ki jih postavljajo ljudje, nismo sposobni izpolniti. Nobena vlada jih ni sposobna izpolniti." BUČAR: "Bistvo moderne države je, da postaja največji podjetnik. Vedno več stvari prehaja v državno regulacijo, Če ne direktno, pa vsaj posredno. Moderna država mora biti servis za gospodarstvo. Lahko se strinjam s tem, da je politika sedanje vlade preveč obrambna, preveč pasivna, premalo podjetna. Potrebni bi bili smelejši prodori, ne le prilagajanje. Sicer pa je bila država tudi doslej največji podjetnik, saj je bila absoluten gospodar do zadnjega podjetja." ŽAKELJ: Z davčnim sistemom, ki ga imamo v rokah, bomo proračun napolnili. Vsi ostali instrumentariji so v rokah federacije. Svet ne podpira separatističnih teženj republik v Jugoslaviji. Ali bo mogoče uveljaviti slovensko državno podjetništvo, ko ne bo drugih instrumentov ekonomske politike? BUČAR: "Proračun sprejemamo tako kot vse moderne države, zanj pa nimamo vseh instrumentov. Imamo samo prvi, fiskalni del, ki je kopija evropskega. Povzročil je veliko razburjenje: radi bi bili Evropa, delali pa bi po balkansko. Ne trdim, da so vse relacije davčnega sistema pravilne. Vendar ponavljamo, kar smo navajeni: načelno smo za evropski model, vendar ob oprostitvah. Že sedaj jih bo toliko, da bo sistem spodrezan. To je rezultat naših navad in pogledov iz preteklosti." Opozicija masira vlado Resorni ministri niso tako jasni, kot ste vi. Ali je to posledica nesoglasij v vladi? "Pogrešamo jasnejše gospodarske analize. Absolutno pa se ne strinjam z zahtevami naše opozicije, ki brez prestanka masira vlado: zahtevamo program razvoja, program tega, program onega. To je navadna igra opozicije in zaviranje normalnih razmer. Ravno programi so uničili komunizem v svetu. Vse je bilo jasno, kaj je bilo treba narediti, le življenje je šlo svojo pot. Seveda moraš imeti jasno politiko, jasen koncept, potem pa se lahko prilagajaš." ŽAKELJ: S tem proračunom postaja država največji podjetnik, saj se bo med 50, 60 odstotki denarja vrtelo v proračunu. Ali je taka koncentracija kapitala prava pot za ponovni vzpon, ali je to spuščanje na še nitjo točko, na kateri bi bil lahko proračun manjši? ih strank še nimamo *akaj st * v'dika d novem'>ra govorili, da je položaj v slovenski skupščini Ž'C'J° in mokrac'Je skoraj idealen glede na razmerje med po-8Us st_ j*P°2icijo, ker v takem razmerju pride lahko do izraza ^ je TuH^"6 •iavnost' 'n javno mnenje, kasneje pa ste dejali, Čna? -r;0 "•llnanova ocena o blokadah v slovenski skupščini to- ^ dr u°yeniogoca produktivno delo parlamenta, je bil vpra-"Izj ' Kučar. ''^erna^ oč'.tno res povzeti po spominu, vendar je med sta-je j to,'ko konceptualna, ampak časovna razlika. Moja skoraj jH s^daJ' da bi bil naš položaj, ob določenih pogojih, °b odj0x en- Demos ima 55 odstotkov glasov in ne more, Sk°2' sku nasProtovanju opozicije, nobene stvari spraviti Pat po2jci- .ln?> enako velja tudi za opozicijo. Imamo skoraj Voljo dru m ^ skoraJ nemogoče, da bi en del vsiljeval svojo ln 'skanigemU-' ^°'0ŽaJ nas sam P° seD' s''' v sporazumevanje °Pravka re^tev v skupno zadovoljstvo, seveda če imamo Stranka Z jC'° P°z'cUo in opozicijo. Vendar nobena naša stal v neJ . raz resnične družbene strukture. Demos je na-Pa p0 2JatlVnern smislu, kot negacija tistega, kar je bilo, ne Strarika m erenciranem programu, kaj naj bo. Prava politična rese jn '"0ra nastati induktivno, mora odražati dejanske inte-•trank skc • med 1Judmi- Ker tega ni, so programi vseh f plitev enaki> od demokristjanov do prenoviteljev. Ker r aJa: karier*113' P°vzroča taka nasprotja, ko prihaja do po-nJa ftted str lteb-' P°Pustim> sam zgubim. Zato taka naspro-h n°tranip ami m že smešno ogorčena rivaliteta. Družba rUžbenern raf lenJena in ko bo, se bodo pokazale razlike v r! ° pravemP° 0ŽaJu in interesih in takrat bomo lahko govori-h°d ki ankarskem življenju. Toliko strank je realnost V ^usson- redo iz diktature v demokracijo. Tako je bilo *h°dne Ev V Italiji' po Francu v Španiji, pa v državah Pričakovana mednarodna arbitraža ŽAKELJ: Kakšna bo zapuščinska razprava? Notranja zadolženost je še nevarnejša od zunanje, po moje pa ni niti do konca ocenjena. Razprava bo zadevala devizne rezerve (če jih bo takrat še kaj), nepremičnine, premoženje federacije. Kakšen je najpametnejši pristop? BUČAR: "Tu pamet nima veliko govoriti. Tu je vprašanje realnih sil in moči. Beograd stoji na stališču: Mi smo Jugoslavija, vi ste odcepljeni del. Če je ostali del, recimo Srboslavija, naslednik Jugoslavije, potem je delitev bilance bistveno drugačna kot sicer. Zato mi trdimo: mi se ne odcepljamo, mi se razdru-žujemo, ker nismo prišli v Jugoslavijo kot anektirani delček, ampak smo to Jugoslavijo soustvarjali. To ni besedno dlakocepstvo, ampak ima velike pravne posledice. Če gremo mi proč, potem te Jugoslavije ni več, ker je bila rezultat tudi naše združitve. Delitvena bilanca bo lažja, če gremo sporazumno kot na silo. Pogajanja bodo težka, ker so vsi vzvodi, razen federalnega premoženja v Sloveniji, v Beogradu. Kaj rožnatega si ne moremo obetati. Srbski, javno objavljeni projekt pravi: najprej gremo narazen, Naslednjič dr. Janez Drnovšek Voditelj Glasovih prej mag. Viktor Žakelj je napovedal, da bi se do pomladi srečali še enkrat, morda dvakrat. Sredi meseca, če bo le mogoče, naj bi prišel na našo prejo član predsedstva Jugoslavije iz Slovenije dr. Janez Drnovšek. Že tokrat vabljeni na naslednje srečanje v preurejeni restavraciji hotela Creina v Kranju. potem pa se bomo pogovarjali. To pomeni: pojdite ven bosi, potem pa se bomo pogovarjali, če boste kaj dobili. Delitev dolgov ni samo naša interna stvar, je tudi stvar sporazuma upnikov. Lahko rečejo: mi bomo zasegli denar tistemu, ki ga ima. V ZDA so svetovali, naj damo izjavo, da smo pripravljeni prevzeti več obveznosti, kot jih imamo, s tem pa bi si povečali kredibilnost in priznanje. Slovenija je skromno zadolžena, 1,7 milijarde dolarjev, z anuitetami vred 12, 13 odstotkov družbenega premoženja. Če bi nanjo odpadlo več, bi bilo težje. Vendar bomo razvezo težko speljali brez mednarodne arbitraže. Še posebno težka bo razmejitev med Srbijo in Hrvaško. Zato si Hrvatje prizadevajo za internacionalizacijo in zato je Tudjman pisal Buschu, za kar so ga v Beogradu proglasili za veleizdajalca in terjali, da ga postavijo pred sodišče. Sporazumno rešitev si res težko predstavljam brez internacionalizacije." Občinstvo sprašuje, predsednik odgovarja Se bodo po osamosvojitvi slovenski vojaki vrnili v Slovenijo? BUČAR: "Prav danes smo na ustavni komisiji obravnavali to vprašanje in predvideli 7-mese-Čni vojaški rok. Naših vojakov, ki so bili premeščeni na druga območja, pa, kot vem, ne nameravajo poslati nazaj." Ali ni nevarnosti, da bomo kot samostojna Slovenija še bolj odvisni od zahoda, če bo turizem pretežna gospodarska panoga. Bomo prisiljeni prijazno, ponižno služiti zahtevam tujcev? Zakaj ne naredimo več za razvoj gospodarstva, ki propada? BUČAR: "Ne vem, ali natakar že s tem, da je prijazen, degradira svojo osebnost. Ali je Avstrija, ki ima tako razvit tujski promet, zaradi tega ponižana? Turizem je naša možnost za razvoj, za izvozni podvig. Preko turizma lahko prodajate tudi krompir in solato. Turizem je ena redkih danosti, ki jo Slovenija ima in jo je zato treba razvijati. Vprašanje je v bistvu ohranjanje starega realsocialističnega koncepta: industrija, posebej težka, je hrbtenica našega razvoja. Dejstva so pokazala, da usmeritev ni bila prava." O čem ste se pogovarjali na Demosovem sestanku v Poljčah? BUČAR: "Tema v Poljčah je bila proračun. Skratka analiza proračuna in usklajevanje stališč, ki jih mora imeti Demos v skupščinski razpravi. Ce Demos izgubi bitko, je to njegov konec, konec sedanjega parlamenta in vlade. To so realnosti in opozicija na to močno računa." Kranjski župan Vitomir Gros ni sprejel predsednika Slovenije Milana Kučana, pa tudi vas ni prišel poslušat. Kje so razlogi, da spoštovanega župana ni med nami? BUČAR: "To morate njega vprašati. Če pa domnevam, pa to kar jaz vem, ve tudi on in mu ni treba priti." Kdaj bo Slovenija sama razpolagala z devizami? Kdaj bo imela svojo vojsko, brez JLA? BUČAR: "Ne čez noč. Tudi monetarna samostojnost bo raztegnjena na daljši čas. V Sloveniji rabimo denar vsaj za en proizvodni ciklus, to pa je okrog 2 milijardi dolarjev. Mi lahko vzamemo šiling, marko, vendar rabimo dovoljenje matičnih bank. To je nemogoče, ker bi z našim slabim gospodarstvom vplivali na stabilnost njihovih valut." Študiram v Zagrebu. Bom morala tam, ko bo Slovenija samostojna, plačevati šolnino kot tuji državljan? BUČAR: "Domnevam v reprociteto v normalnih odnosih in jaz pričakujem, da taki bodo. Ni pa rečeno, da tudi v Sloveniji ne bomo kdaj plačevali šolnine." Zakaj je prenehal izhajati časopis Demokracija? BUČAR: "Zato, ker je bila zanič. V Demokracijo so pisali ljudje, ki so šli kasneje v politiko in sedaj nimajo časa za pisanje. Prišla je ekipa, ki je časopis vsebinsko zapravila. Imel je že 24.000 naklade in ko bi moral dinamiko razviti, pa je v enem mesecu padla naklada na 12.000. Reševati tak časopis je brezpredmetno." Sedaj, ko se je stanovanjska gradnja ustavila, mnogi gradbeniki nimajo dela. Zakaj samo ena podjetja in ne vsa delajo cest? Družba je brez cest, gradbeniki pa brez dela. BUČAR: "Glede gradnje cest so lahko mnenja deljena. Ob sedanjem proračunu bo to posebna razprava. Minister za promet se je javno distanciral od svoje vlade, kar je mogoče samo v našem primeru. Če se sicer neki minister z vlado ne strinja, kar pa ni nujno, da se strinja, pač odstopi. Je pa vprašljivo, ali je restrikcija pri gradnji cest z narodnogospodarskega vidika varčevanje ali ne. Gradbeništvo niso samo gradnje, ampak splošno intenziviranje gospodarstva. To je vprašanje gospodarske presoje." Drastično ste pokazali kritične točke, ki "onemogočajo" osamosvajanje Slovenije. Kaj imate v žepu, ko govorite o osamosvajanju že sredi maja? BUČAR: "Nič nimamo v žepu. Nuja bo taka, z obeh strani, tudi s strani centralistov, ki bodo hoteli uresničiti svoje cilje, sicer bo tudi zanje položaj zgubljen. Mi se bomo na to lahko pripravili, tudi s tujo pomočjo, saj pri nas nimamo potrebnih jstrokovnjakov. Pretekla leta smo se tudi miselno ločili od sodobnih intelektualnih in drugih tokov." Kdaj se bomo začeli vključevati v ključne svetovne evropske organizacije, začenši z OZN? Kdaj nam bo priznana osamosvojitev? BUČAR: "Zaenkrat nimamo vstopa v nobeno, niti evropsko, niti mednarodno organizacijo. Zahod nam je jasno povedal, da ni govora o kakšnem podpiranju, priznanju naše izločitve iz Jugoslavije. V razgovorih s politiki in strankami žanjemo velike simpatije, vendar samo ne ravni strank, ne pa vlad. Ko je bil Peterle v Lu.\em-burgu, so vsi poudarjali: razgovor med nama teče na ravni strank, ne pa na ravni predsednika s predsednikom vlade. Na sprejemu za tuje diplomate, ki ga priredimo vsako leto, tujih diplomatov ni bilo. Sprejem so dogovorno bojkotirali, ker bi s tem poudarili, da priznavajo slovenske emancipatorske težnje. Vendar nas to ne more odvrniti od našega cilja, h kateremu težimo. Če se bomo uspeli dejansko uveljaviti kot država, nas bodo tudi priznali. V Avstriji je veliko simpatij. Lahko računamo na razumevanje, če ne že na priznanje. Drugače je z Italijo, čeprav severne pokrajine kažejo za nas veliko razumevanja. Italija je članica EGS in tam je enotno odklonilno stališče, Avstrija pa ni članica te skupnosti." Kako naj bi se združili vsi Slovenci, če bomo nekateri še vedno živeli v drugih državah? BUČAR: "Prihodnost Evrope je Evropa brez meja, vendar ne zaradi večje človekoljubnosti, ampak enostavno zaradi hitrejšega tehnološkega razvoja. Sodobno gospodarstvo je po svoji dinamiki preseglo nacionalno državo. Tudi tako močna gospodarstva, kot sta nemško in francosko, ne morejo več tekmovati z ZDA ali Japonsko, če bi bilo zaprto za svojimi mejami. Če hočemo preživeti, moramo uporabiti enake vzorce skupnega življenja. Meje lahko osianejo, ampak morajo biti povsem odprte. Komunikacije he smejo zadevati na ovire. Zato ni nujno, da dosežemo neko zedinjeno Slovenijo, ampak moramo v sodobnem smislu medsebojno sodelovati." GLAS 20. STRAN Petek, 8. marca 1991 JOŽE NOVAK Slovenija ni raj za begunce Amnesty International je neodvisna mednarodna organizacija, ki se bori za politične zapornike. Suzana Devva, predsednica Skupine Amnestv International, ki sedaj deluje v Kranju in Ljubljani, je dala slovenski javnosti in skupščini zanimivo pobudo za reševanje problema beguncev. Zaradi razpada vzhodnega sistema se je močno povečalo število beguncev v Sloveniji. Zakaj se vaša skupina Amnesty International ukvarja s problemom beguncev? Problem beguncev je v Sloveniji že dolgo aktualen. Slovenija je tranzitna dežela. Ljudje, ki so bežali iz vzhodnih držav, so prek Slovenije skušali na kakršenkoli način priti v Italijo ali Avstrijo in potem naprej na Zahod. Tisti, ki jim to ni uspelo, niso ostali v Sloveniji, ampak so jih poslali v Beograd, ki je bil edini v Jugoslaviji pristojen za begunce. Zato begunskega problema v Sloveniji skorajda ni bilo opaziti, ker je bil prikrit in ker ni bilo zakonodaje, ki bi urejala to vprašanje. Amnesty International se ukvarja z begunci, ker to izhaja iz našega mandata, na osnovi katerega se zavzemamo za ljudi, ki iščejo zatočišče pred preganjanjem. V lastni državi nasprotujemo vračanju ljudi v države, kjer jim zaradi političnih razlogov lahko grozi zapor, mučenje ali smrt. Ker smo ugotovili, da so v Sloveniji razmere neurejene, in ker Slovenija pospešeno stopa na pot samostojnosti, mora urediti tudi ta problem. Zato ima Slovenija dolžnost do mednarodne javnosti, ki se ukvarja s problemom beguncev, kot tudi do pribežnikov, ki prihajajo v Slovenijo in ne želijo biti poslani v Beograd. Slovenija vztrajno prenaša pravice in pristojnosti na republiško raven, dolžnosti pa se otepa. Tudi danes so še navzoče pobude, da bi se ta zadeva reševala na ravni Jugoslavije ali koordinacije med republikami, kar pa se mi ne zdi smotrno, saj mora Slovenija kot suverena država imeti svojo begunsko politiko. Pred kratkim smo na televiziji videli prestrašene obraze osmih albanskih beguncev, ki jih je Jugoslavija vrnila nazaj v Albanijo. Kako z begunci ravnajo v Beogradu? Ne gre le za to, ampak gre za velik politični problem oz. škandal. Zvezna oblast vrača begunce, ne da bi se prej posvetovala z Visokim komisa-riatom Združenih narodov za begunce, kamor bi begunci morali biti najprej poslani. Zvezna oblast si je celo privoščila tak škandal, da je poslala nazaj begunce, ki jim je Visoki komisariat že podelil status begunca, s čimer postanejo begunci praktično nedotakljivi in v skrbi Združenih narodov. Zvezna oblast jih je kljub temu pobrala iz zbirnega centra in jih poslala nazaj v Albanijo. Visoki komisariat tako nima praktično nobene možnosti več, da zavaruje te ljudi in da jih vzame v zaščito. To je tudi eden izmed pomembnejših razlogov, zakaj Slovenija ne sme več pošiljati beguncev v Beograd. Visoki komisariat deluje v 80 državah in jim podeljuje določeno finančno pomoč. V Jugoslaviji ima dva zbirna centra Padinsko skelo in Hiljadu ruža. Na podlagi Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 določijo, kdo lahko sploh dobi begunski potni list. Postopki trajajo od treh mesecev do enega leta. Za ta čas imajo begunci zagotovljeno prenočišče in hrano, toda ker so sedaj zbirni centri prenatrpani, to ni zagotovljeno za vse. Ko določeni osebi podelijo status begunca, se Visoki komisariat pogaja z zvezno oblastjo, če bi mu ta podelila azil. Pri nas je pravi- Foto: Borut Krajne DANICA DOLENC ca do azila zelo okrnjena. Begunci iz vzhodnih držav pri nas nikoli niso dobili azila. Če begunec ne dobi azila, je Visoki komisariat odgovoren zanj, lahko ga pošlje v drugo državo. Najbolj ugodna varianta je seveda, če ga lahko pošljejo v njegovo državo, seveda če so se razmere doma uredile. Nazaj ga lahko pošljejo samo z njegovo privolitvijo. Kako naj bi po vaši pobudi Slovenija uredila begunsko politiko? Naša pobuda ima dva dela. Najbolj pereč je problem nastanitve beguncev, ker begunci, ki pridejo, nimajo kam iti. Zato bi zanje morali urediti zbirni center. Begunci sedaj prihajajo k nam. Lahko jim pomagamo samo z nasveti in politično podporo. Pošljemo jih na Rdeči križ po oblačila in na Karitas po hrano. Študentski center prosimo, ali jih lahko prenoči. Toda to je le začasno reševanje problema in za zelo majhno število beguncev. Zbirni center naj bi financirala država. Tak center bi nudil beguncu hrano in prenočišče. Zelo pomembno je, da je v takem zbirnem centru nekdo, ki lahko beguncu nudi pravno pomoč in nekdo, ki zna njegov jezik, kajti drugače je razumljivo, da pride do ekscesov, kot so se dogajali v Beogradu, ko albanski begunci niso vedeli, kaj se bo zgodilo z njimi. Razumljivo, da so hodili po mestu in kradli. Zato je zelo pomembno, če je v zbirnem centru nekdo, ki beguncu nudi pravno pomoč in mu pove, kaj se bo z njim zgodilo. Toda tega ne bomo imeli, dokler ne bo uresničen drugi del naše pobude, to pa je, dokler Slovenija ne bo imela svoje politike do beguncev. Jasno je, da bi slovenska begunska politika morala izhajati iz mednarodnih konvencij in pakta o človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah in iz evropske konvencije o človekovih pravicah, predvsem pa iz Konvencije Združenih narodov o statusu beguncev iz leta 1951, ki točno določa, pod kakšnimi pogoji nekdo lahko zaprosi za status begunca. Seveda bo Slovenija morala upoštevati, da je majhna in da ne bo mogla sprejeti prevelikega števila beguncev in da bo zato morala voditi restriktivno politiko. Neodvisne človekoljubne organizacije naj bi izvajale nadvladni nadzor nad podeljevanjem statusa begunca, da se ne bi zgodilo, da tisti, ki so upravičeni, ne bi dobili statusa ali pa da ne bi prišlo do zlorab. Svojo pobudo ste naslovili na slovensko oblast in na politične stranke. Na kakšen odmev je naletela? Povabili so nas na sejo skupščinske komisije za mirovno politiko. Komisija je pobudo podprla, kar je izredno pomembno, saj to omogoča, da bo pobudo obravnavala skupščina. Dobili smo tudi zagotovilo predstavnikov RSNZ, da že pripravljajo zakone o notranjih zadevah, o prehodu meje, o tujcih in celo zakon o azilu. Predvidevajo, da bi begunci, ki želijo dobiti azil, naslovili prošnjo na RSNZ, druga pritožbena instanca naj bi bil Izvršni svet. Toda ni predviden nadvladni nadzor v obliki Visokega ko-misariata OZN, ker Slovenija zaenkrat še ni uradno priznana članica OZN. Zdi se mi, da bo do takrat treba najti začasno rešitev. Mogoče bi lahko pooblaščena oseba Visokega komisariata izvajala nadvladni nadzor, ali pa naj bi ga izvajale človekoljubne organizacije iz Slovenije. Komisija za mirovno politiko je pobudo podprla in obljubili so nam pomoč pri ustanovitvi zbirnega centra, toda počakati bo potrebno do sprejetja ustreznih zakonov, kar pomeni, da se bo vsa zadeva zavlekla, mi pa bomo čakali na prepotreben zbirni center za begunce. Imate mogoče podatke, koliko je beguncev v Sloveniji? Uradno ne govorijo o beguncih, ampak o tujih državljanih, ki ilegalno prestopijo mejo ali o pribežnikih. Po podatkih oddelka za mejne zadeve in tujce pri RSNZ je lansko leto poskušalo prestopiti meje z Avstrijo in Italijo več kot 4700 tujih državljanov. Januarja letos jih je bilo že več kot tisoč, kar pomeni velik porast. Po poročilih RSNZ so to v glavnem begunci iz Turčije, Šri Lanke in Romunije. Največkrat se dokazuje, da so to ekonomski begunci. Toda kolikor poznam razmere v Turčiji, Šri Lanki in Filipinih ne morem ravno trditi, da gre za ekonomske begunce. Seveda so med njimi tudi ljudje, ki bežijo na Zahod iz ekonomskih razlogov, toda med njimi je veliko političnih beguncev, kar pa je zelo težko dokazati, ker ni postopkov za ugotavljanja vzrokov za emigracijo. Tis" beguncev na mesec je zelo vj: soka številka. Večino so vrni" domov, približno sto pa so F poslali v Beograd. Vašo pobudo je obravna^ tudi skupščinska komisija ? mednarodne odnose. Ka) i sklenila? Komisijo za mednarodne o podobno razumevanje rta' teli tudi pri drugih politi^1, strankah. Postopki bodo d"' gotrajni, zato ni upati, da bili do jeseni problemi žc r. šeni. Do takrat verjetno Se" bomo dobili zbirnega cent' za begunce. Vmesno obdofJ bomo morali prebroditi sa01' Zato boste ustanovili za pomoč beguncem. Kafc* bo njegova funkcija? Ze dosedaj smo sodelovali organizacijami in posamezn' pri reševanju problemov K guncev. Zato smo jim p°s'L pobudo za ustanovitev sk'?^ za pomoč beguncem, ki rtf) l mu potem z denarjem pornai^ le države in stranke. Ker V moč beguncem ni predvidel^ proračunu, se lahko zgodi- ^ bodo kasneje nastopili P?° $ mi pri financiranju zbirn** centra. Zato bomo s skla^, skušali prebroditi trenutno * nje, da bi z zbranim deriarj |fl lahko zakupili določeno štev sob za begunce. Sodelovali mo tudi z RSNZ pri izdaj«™, dovoljenj za začasno bivanj Sloveniji, dokler ne bo urej ^ begunska politika. V j ~-O------- Kv...v.n.«. . naj bi sodelovale organi, kot so Karitas, Rdeči kriz, » j(1 za varstvo človekovih PraV/ajam pisati navodila, kako naj ravnajo, da se bodo izognili morebitnim problemom po sprejetij kjjp 0v* ^e marsikateri izraz, ki ga vsebuje stara zakonodaja, ne drži več. Izraz "združeni kmet" (tn er*|ga so predvsem kmetje najbolj jezni, se pojavlja v vrsti zakonov, ki formalno še vedno veljajo. sprem e Pa Je' da bi sekretariat v kratkem času vse zakone uskladil z družbenimi in gospodarskimi pri > ^bami oziroma napisal nove. Spremembe so velike, še večje se obetajo. Prva pomembna novost, Pravi' orJem° ledino, so javne službe: v kmetijstvu smo jih že uvedli, v gozdarstvu se na to šele pri-^adrJam°" ^r'PravUamo tudi nov zakon o zadrugah, ki bo dosedanje zadruge spremenil iz podjetij v kti,e,-e' organizirane po klasičnih načelih zadružništva; prava revolucionarna sprememba bo vračanje "lestJ - zem'Je m gozdov oziroma plačilo odškodnine," je dejala Marija Markeš z Jesenic, sicer na- ",ca republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Če samo pomislim na kotacije, predvsem na prakso, * zložba in ponovna razdeli-J dvajsethektarskega zemljiš-' Povzroči najmanj tri spore, .eje naravnost strah, kakšen Kon o denacionalizaciji bo J5? ir» kako bomo vrnili v"J«|jska zemljišča in gozdove rc llsoč nekdanjim lastnikom. gre tudi za veliko odgovor-J1 sekretariata, ki naj bi ures-d.,etval zakon oz. bi imel pri Ne k1 zem,Je končno besedo, d,bl se bila rada znašla v po-.?em položaju, kot so se l" % li *ato- ker so bili na tem me m predhodniki pred dvajse-s0,' r,desetimi in več leti, ko '°ge an* uresničevati na-^soiv katere Jih danes mnogi ^m-1 °" Jaz sicer lahko re" stem ne bom delala, toda bi "Problema ne bi rešili, ker "V sekretariatu smo poskušali priti do nekega sistema, ki bi bil podlaga za vrednotenje (zadružnega) premoženja ob odvzemu in danes. Razmišljali smo o tem, da bi izhajali iz tedaj in danes najsodobnejše tehnologije, vendar smo ugotovili, da tudi takšne primerjave ne bi vzdržale strokovne presoje (traktor je bil nekdaj veliko bogastvo, tudi danes je še, vendar zaradi napredka tehnologije, manjše kot nekdaj) in da bi bila ob vsem še najbolj realna cena žita." Potem to delo ostalo neko- il^emu. Čeprav je pri nas 'arnuerjavi z nekaterimi deže-\ ' *J so povsem uničile krnele zemlJe za vračati, je t ^ na'SK°rn° Predvsem načelo, t naravi d zerniJ° vsem vračali v it I '*stnik- azumem, da nekdanji J v^nic n!s.° navdušeni nad ob-3- "'Hi Dam- !n drugimi vrednostmi s'abe :aPlrJi' ker imajo z njimi skih ^zkušnJe že od partizan- Str'nJarn°V da4e' vendar se ne nazaj da °i vsem dali vse dan0 a.azen istega, kar je poživilo Je kako drugače spre-1«, da P°dobo. Moje stališče vračiia aj 1 bil upravičenec do °*iroi»„.2em-Ue v naravi kmet ki že kmetuje, ima nekaj objektov in opreme. Ob tem, ko ugotavljamo, da imamo že zdaj premajhne in preveč opremljene kmetije s stroji, ki so zato slabo izrabljeni, naj bi zemljo vrnili tudi tistim, ki nimajo osnovnih sredstev za delo - ne gospodarskih poslopij, hlevov, strojev, opreme," je dejala Marija Markeše-va in poudarila, da sicer razume zahteve Združenja lastnikov razlaščenega premoženja in tudi kmečke zveze po spoštovanju načela pravičnosti, ki zavrača razlikovanje na kmete in na nekmete, da pa jih iz strokovnega in gospodarskega ozira ne more podpirati. Ker nekateri opredelitev "naj bi zemljo vrtili le kmetom" razume le kot vračanje zemlje "čistim kmetom", Markeševa izrecno poudarja, da ni nobenih razlo- w Političnim strankam in javnosti likvidacija dobrih Posestev je neumnost Mitičn;tn a^roz'v''srvo pri Gospodarski zbornici Slovenije je vaja, (ja strankam in javnosti naslovila pismo, v katerem na-l,.ac'°naij0Sn".t.'t! oz* predlogi novih zakonov o privatizaciji, deviška j„ v.a '* Pruces Zakona 0 Privatizaciji izloča kmetijska podjetja Pri kmet-a ,p.rivatizacije; osnutek zakona o denacionalizaciji *emijišx 1Jskih zemljiščih ne predvideva splošnega načela, da ekono "e bi vračali tedaj, kadar gre za "bistveno okrnitev predlog t t 0Z' tehnološke funkcionalnosti kompleksov"; v zadri-a ° zadrugah pa predvideva, da bi preoblikova-Cl° 2adruoZnia sredstva celo neodplačane obveznosti podjetij Odh zadružne zveze. a etiJskih°r zavrača argumente, da bi z morebitno ukinitvijo užinskih PodJetiJ ustvarili ugodne možnosti za razvoj večjih Premajh'" krr»etij. Obseg družbenih zemljišč naj bi bil mnogo k'stveno n • bl lahko z delnim odvzemanjem teh zemljišč samo nPnporn°gli h krepitvi družinskih kmetij, povzročili goječe kmVe gospodarske težave, zmanjšali izkoriščenost ob-k^sPeŠen JSke infrastrukture in povečali brezposelnost, t •biI rnoenTi'0-' družinskih kmetij, ki ga odbor podpira, naj J 'n km«8-- , • z zmanjševanjem močne razdrobljenosti kmetijskih zemljišč, n ša držav na;*protuje tudi vsem predlogom, s katerimi po-i podJetia \- V"Zn0Sti' ki Jin ima do razlaščenih, prenesti tVieZe"; pra' t Odvzemanjem teh sredstev nimajo nobene s k'h'odnn ta .nasPr°tuje prisilnemu uveljavljanju kapi-..p°dar«i,„ ov> ki zato, ker ni obojestranskega interesa, go- okrog 40 tisoč delavcev. ria de^etl*^0 koristno- Poudarja7udi7d7družbena pod°je °re. Mo._ Je ne dobivajo nobene posebne družbene pod J°.djetij nai k-u°: davčne obveznosti družbenih kmetijskih Je Ce'o triir po izračunih Kmetijskega inštituta Slove- Krat večJe kot v kmečkih gospodarstvih. • C. Z. gov, zakaj je ne bi vrnili tudi tistim, ki jo imajo, na primer, samo dva hektara, in ki ob kmetovanju še hodijo v službo. Tudi Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka zagovarja stališče, naj bi vsem vrnili v naravi vse, kar je le mogoče; država pa naj z ustreznimi davčnimi in drugimi ukrepi zagotovi, da bo zemlja dobro obdelana. Čeprav ste članica upravnega odbora kmečke zveze in tudi njena poslanka v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, se vaše mnenje razlikuje od strankinega. "Ali popravljanje krivic, ki so bile storjene z arondacijami, vključiti v zakon o denacionalizaciji, je še odprto vprašanje. Čeprav bi jih reševali posebej, z novim zakonom o kmetijskih zemljiščih, bo to zelo trd oreh. Nekateri so dobili skromne odškodnine, drugi so se ji odpovedali in jo pustili državi, tretji so zato, ker so oddali zemljo, več let prejemali otroške doklade..." "Obsojam, kar se je zgodilo v preteklosti, toda kot "otrok, ki s temi stvarmi nima ničesar", nisem za to, da bi dvajset ali še več let zatiskali pas samo zato, da bi popravili stare krivice. Vedno smo govorili - zemljo kmetom, zdaj pa so v kmečki zvezi zato, ker naj bi bilo razlikovanje na kmete in nekmete pravno nevzdržno in v nasprotju z načelom pravičnosti, zavzeli drugačno stališče. Čeprav sem članica kmečke zveze, se s takšnim stališčem ne strinjam, predvsem zato ne, ker vem, kakšne bodo moje naloge, če bo zakon o denacionalizaciji takšno stališče tudi uzakonil. Vem, da je mogoče z različnimi ukrepi, predvsem z davki in inšpekcijskim nadzorom, zagotoviti obdelanost, ne želim pa biti v vlogi "policaja" in nekomu vzeti zemljo zato, ker, denimo, ni plačal davka ali ni zagotovil obdelanosti, če lahko ob vračanju poskrbimo, da jo bodo dobili tisti, ki bi jo primerno obdelovali. Če gremo hkrati še v popravljanje krivic, storjenih z arondacijami, in s tem v zvezi v razpustitev posestev, je skoraj zagotovo, da se bo pridelava hrane precej zmanjšala. Zdi se mi, da bi bila boljša rešitev, da bi kmetom podržavljeno, zaplenjeno ali kako drugače krivično odvzeto zemljo vrnili, ostalo zemljo pa bi dala država najboljšim ponudnikom; iz denarja, ki bi ga pri tem zaslužila, pa naj bi plačala odškodnino nekdanjim lastnikom, ki zdaj niso kmetje." Ljudje, ki so si dobro zapomnili predvolilne obljube o popravljanju povojnih krivic, od zakona o denacionalizaciji veliko pričakujejo, morda celo preveč. "Strinjam se: predvolilne obljube so bile velike predvsem zaradi slabega poznavanja problematike in celo prepričanja, da je mogoče le zemljišča prepisati na nekdanje lastnike in je zadeva urejena. Problem je veliko bolj zapleten, zato ne glede na to, kako se bo slovenska skupščina odločila, z vračanjem nekdanjega premoženja in drugih oblik popravljanja krivic ne bo mogoče doseči popolne pravičnosti. Kar zadeva odločanje, ne bi smeli posegati v strokovne temelje in usmeritve, kot so večanje kmetij, velikosti obdelovalnih kosov in podobno, svobodna pa naj bi bila odločitev poslancev o tem, katero obdobje šteti za "čas krivic", vsem vrniti vse ali naj bi se vsi zaradi gospodarskih težav države odpovedali določenemu deležu... Zdi se mi, da bi bilo dobro, če bi hkrati z vračanjem izvedli tudi nenasilno komasacijo, zamenjavo parcel ali nekakšno zaokroževanje zemljišč. Čeprav vem, da so nekdanji lastniki že precej nejevoljni in da je "groza" biti najemnik na lastni zemlji, pa vendarle sem za strpnost, preudarnost in za premišljene poteze - tudi zato, ker zemlja ne bo nikamor ušla in ker napak, storjenih pri denacionalizaciji, ne bo lahko popravljati. To, kar bom zdaj rekla, je za nekatere bogokletno, pa vendarle je res: najbolj neučakani so prav tisti, ki ne delajo na zemlji. Čeprav je res, da bi mnogi med njimi bili verjetno danes kmetje, če jim povojne oblasti ne bi vzele zemlje, pa ne morem mimo tega, da bi ta zemlja več kot njim pomenila kmetom, ki imajo premalo zemlje. Če bi skušali probleme reševati človeško in ne samo po črki zakona, kar pa pri tako občutljivi zadevi, kot je lastnina, tudi ne bo mogoče, naj bi zemljo dali samo tistim, ki so dolgoročno perspektivne, imajo prihodnost in so že dosegle določeno strokovno in proizvodno raven." "Del zemlje bi moral ostati kot državna lastnina, ki bi jo država lahko dala kot nadomestilo kmetom ob raznih posegih, ki se ne morejo povsem ogniti kmetijskih zemljišč. Gre predvsem za avtomobilske ceste, železnice..." Rekli ste: zemljo naj bi v naravi vrnili le kmetom. Ali jo kmetom vrniti neomejeno ali z določenimi omejitvami? "To, da bodo nekateri hribovski kmetje dobili nazaj po več sto hektarov gozda, se nekaterim zdi veliko, vendar v tem ne vidim problema in se mi ne zdi pametno, da bi obseg vračanja omejevali - tudi zato ne, ker gre predvsem za hribovske kmetije, ki jih je treba gospodarsko okrepiti in ker se za visokimi številkami o hektarih gozda skriva tudi varovalni gozd pa gozd s posebnim namenom." • C. Zaplotnik Igra strank ali skrb za gozd? Zdaj, ko to pišemo, še ni znano, ali je poslancem slovenske skupščine uspelo med prvim tridnevnim zasedanjem v marcu obravnavati tudi osnutek sprememb in dopolnitev sedanjega zakona o gozdovih ali ne. Če jim ni uspelo, kar pa verjetno ni družbenopolitičnemu zboru, kjer najbolj pridejo do izraza strankarska stališča, pomeni, da se bo agonija slovenskega gozdarstva, ki ponekod meji že na popolno anarhijo ali razsulo, še nekaj časa nadaljevala. Gozdna gospodarstva so zdaj, rečeno v šahovskem jeziku, v "mat položaju", ko ne vedo, ali so miš ali ptič, ali živi ali mrtvi. Sedanji zakon je le še mrtva črka na papirju in vsaj neformalno že nekaj časa ne velja, novega zakona še ni in ga zato. ker je tudi od osnutka do predloga še kar dolga pot, nekaj časa ne bo; v tem vmesnem, prehodnem času pa bo kmetijsko-gozdarsko ministrstvo poskušalo vzdrževati red in blažiti težave z raznimi navodili, ki pa jih, kot smo slišali, ponekod bolj spoštujejo, drugod pa manj. Če so bili gozdarski strokovnjaki pri snovanju sprememb in dopolnitev sedanjega zakona o gozdovih v začetku precej "zavezani k molčečnosti", pa so postajali, potem ko so slišali za stališča kmečke zveze in tudi za kritike in očitke, vse glasnejši in so za "obrambo stroke" ustanovili posebni gozdarski strokovni svet, ki med drugim pravi, da gozdarstvo ne more biti prepuščeno igri strank, pač pa preverjenim in strokovnim odločitvam. Takšnemu stališču ni mogoče oporekati, treba mu je le pritrditi; zdi pa se, daje ves problem v nezaupanju, v tem, da nekateri gozdni posestniki prav zaradi slabih izkušenj iz preteklosti in krajevnih napak stroki povsem neomejeno ne zaupajo. Ne samo zato, ker so, denimo, pred leti slišali za izjavo gorenjskega gozdarskega strokovnjaka, da se v nekaterih družbenih gozdovih seka preveč, ampak predvsem zato, ker je tudi stroka dolga leta soglašala s politiko, da se gozdarji pojavljajo v trojni vlogi: kot strokovnjaki, trgovci z lesom in gozdarski policaji. Da so se gozdarska vprašanja spolitizi-rala, ni razlog samo politična organiziranost kmetov, temveč tudi dejstvo, da je bilo obvezno odkazilo, kije v vsej razpravi o spremembi gozdarske zakonodaje še najbolj sporno, v določenem obdobju poleg strokovnega tudi politični, oblastni ukrep. Kmetje in drugi gozdni posestniki tega pač ne morejo tako hitro pozabiti in obremenjeni s tem gledajo tudi na vsako obvezno označevanje drevja za posek. Upamo lahko le na to, da pri odločanju v slovenskem parlamentu ne bo v ospredju igra strank, ampak predvsem skrb za gozd, kije že zdaj precej bolehen in bi potreboval še dodatne nege; gozd, ki ni navadna zasebna lastnina, ampak zaradi splošnih koristi za človeštvo tudi dobrina, ki zahteva posebno, od države omejeno in nadzorovano gospodarjenje. Če to načelno stališče sprejemajo oblastne in opozicijske stranke pa kmetje, nekmetje in gozdarski strokovnjaki, potem je vprašanje, kako to stališče uresničevati v praksi, le še stvar dogovora. In če računamo na razum, potem tudi to ne bi smelo biti pretežko. • C. Zaplotnik MEŠETAR Mešetar se je tokrat ustavil tudi v Brazdi, v zasebni kmetijski trgovini Stanka Kalana na Poljšici pri Podnartu, in si zato, da se boste lažje odločali pri nakupu, zapisal nekaj cen. Pa jih poglejmo! Novi kmetijski stroji in priključki vrsta stroja cena (v din) kosilnica BČS 622, diesel 85.298,00 kosilnica BČS 622, bencin-petrolej 68.206,00 kosilnica BČS 404, rotacijska 63.836.00 voziček za kosilnico BČS 5.457,00 nakladalnik Riko RN 1 34.000,00 nakladalnik Riko ZTN 1 7.500,00 vitla Riko, 3 tone 10.885,00 pajek SIP 230 18.600,00 pajek SIP 340 ' 26.400,00 rotacijska kosilnica SIP 165 (dva diska) 31.700,00 rotacijska kosilnica SIP 165 (štirje diski) 35.900,00 traktor Tomo Vinkovič 818 57.000,00 trosilec hlevskega gnoja Tehnostroj TG 42 60.500,00 kiper prikolica Tehnostroj ETK — 452, 4,5 tona 44.000,00 plug Olt, tribrazdni 16.900,00 K cenam, ki smo jih navedli, je treba prišteti še 3-odstotni prometni davek. Rabljeni kmetijski stroji in priključki vrsta stroja cena (v din) traktor Štore, 130 del. ur, 1. 1986 150.000,00 kosilnica Sokol 145., nova 30.000,00 motokultivator Honda 600 in freza (dva dela), 1. 1986 15.000,00 kosilnica za traktor Tomo Vinkovič 4.700,00 kultivator za traktor Tomo Vinkovič 4.000,00 kosilni greben s koso za kosilnico Gorenje Muta 2.400,00 OBVESTILO ZA VSE LASTNIKE GOZDOV NA OBMOČJU GOZDNEGA GOSPODARSTVA KRANJ <> JELOVICA Škof|a Loka obvešča vse lastnike gozdov na območju gozdnega gospodarstva Kranj, da na svojih žagah v Preddvoru, Cerkljah, Skofji Loki in Sovodnju ODKUPUJE ŽAGARSKO HLODOVINO SMREKE/JELKE m sicer hlodovina I. raz. - cena 1.810 din/m3 II. raz. - cena 1.460 din/m3 III. raz. - cena 1.160 din/m3 Razporejanje po kvaliteti bo na omenjenih žagah. Dolžina hlodov je 4 m z nadmero, srednji premer hloda ne sme biti tanjši od 20 cm. Vse cene veljajo fco žaga. Vse INFORMACIJE dobite na žagah PREDDVOR tel 064/45-090 CERKLJE tel. 064/42-181 SOVODENJ tel 064/695-020 695-004 ŠK. LOKA tel. 064/631-241 h. c 632-321 GLAS 22. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 8. marca 199] ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Nova Gorica, Pot na Barje 3 objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 14. 1. 1991 JAVNO DRAŽBO trisobnega stanvoanja v pritličju stanovanjskega bloka na Vrečkovi 11 v Kranju v skupni izmeri 95,20 nr. Stanovanje ni zasedeno. Izklicna cena je na dan objave 1.150.000,00 din. Javna dražba bo v petek, 15. 3. 1991, ob 9. uri v stanovanju. Ogled stanovanja je možen eno uro pred dražbo. Pravico do udeležbe na javni dražbi bodo imele pravne in fizične osebe, ki bodo pred tem vplačale varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun št. 52000-7201-10724 Final Nova Gorica. Kupoprodajno pogodbo bomo sklenili po možnosti še istega dne, najkasneje pa v treh dneh po dražbi. Uspelemu dražite-lju bomo varščino všteli v kupnino, ostalim pa jo bomo vrnili v 8 dneh. Preostanek kupnine bo potrebno plačati v 30 dneh po podpisu pogodbe. Vse stroške v zvezi s pogodbo nosi kupec, vključno tudi davek na promet nepremičnin. GRADBENO IN KAMNOSEŠKO PODJETJE po KRANJ GRADBENO IN KAMNOSEŠKO PODJETJE GRADNJE KRANJ Ul M. Vadnova 1 64000 Kranj razpisuje po 47. členu Statuta Gradbenega in kamnoseškega podjetja Gradnje Kranj dela in naloge individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA za mandatno dobo 4 let Za opravljanje teh del in nalog zahtevamo, da kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: - da ima visoko izobrazbo gradbene ali ekonomske smeri, - da ima vsaj pet let izkušenj v stroki, od tega vsaj tri leta na vodilnih mestih, - da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Gradbeno in kamnoseško podjetje Gradnje Kranj, Ul. M. Vadnova 1, Kranj, s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo na objavljeni razpis. MIZARSTVO OVSENIK Jezerska c. 108 c, Kranj, tel.: 064/35-770 Sprejemamo naročila za SOBNA, VHODNA in GARAŽNA VRATA in več različnih tipov BALKONSKIH OGRAJ. Ponovno imamo na zalogi KOTNE TALNE LETVE - smreka, hrast LETVE ZA OKVIRJANJE SLIK - smreka GARDEROBNE STENE - hrast Obiščite nas razstavni salon, lažje se boste odločili! PTT PODJETJE KRANJ p. o KRANJ, Mirka Vadnova 13 PTT podjetje Kranj obvešča vse uporabnike telefonskih storitev, da bodo začele veljati nove šestmestne telefonske številke na območju Kranja 31. marca 1991 z izdajo novega telefonskega imenika republike Slovenije in ne 1« marca 1991 kot je bilo prvotno sporočeno. Sprememba je nastala zaradi težav pri tiskanju telefonskega imenika. Prosimo, da obvestilo sprejmete z razumevanjem. kiub AUAint* ■ ^ Agromehanika KRANJ - JUGOSLAVIJA Hrastje 52 a, tel.: 064/34-035, 34-034, 36-033 Cenjene kupce obveščamo, da TRAKTORJE PROIZVODNJE IMT UGODNE. TRAKTORJI TOMO VINKOVIČ TIP TV 818, TV 821, TV 822 • TAKOJ ŠNJA DOBAVA. ZA ŠKROPILNICE IN AT0MIZERJE lastne proizvodnje nudimo pri GOTOVINSKEM PLAČILU SPREJEMAMO VPLAČILA ZA VSEH TIPOV, CENE IZREDNO 10 % popust Vedno na zalogi: • Akumulatorji, traktorske in potniške gume, avtomobilske prikolice, ter vsi ustrezni priključki za traktorski program • Zagotovljeni rezervni deli za kompletni prodajni program • Servisne storitve delovni čas: vsak dan od 7. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure Informacije po tel.: 064/34-035,34-034,36-033 KLHaiUBB HIDRAVLIČNE KOMPONENTE INDUSTRIJSKE HIDRAVLIKE HIDRAVLIČNE KOMPONENTE MOBILNE HIDRAVLIKE HIDRAVLIČNE NAPRAVE ELEKTROMAGNETI KLADIVAR Tovarna elementov za fluidno tehniko Industrijska c. 2, 64226 ŽIRI telefon; 064/691-300 telefax: 064/692-234 telex: 34-505 YU KLADI V TREH RAZLIČNIH VLOG*' ZA A A O 32 CENEJE Do 16. marca lahko v prodajalnah kranjskega MERKURJA kupite VAREX 135 STARTP0L za 32 % ceneje. PRENOSNI VARILNI APARAT OMOGOČA: - ročno elektroobločno varjenje - polnitev 12 V akumulatorjev - startanje avtomobilov in traktorjev. Dosedanja cena 10.211,90 din cena do 16. marca 6.944,10diD ZNIŽANJE VELJA ZA GOTOVINSKE NAKUPE. KOLIČINE SO OMEJENE! Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v MERKURJEVIH prodajalnah. Z ENIM OBISKOM SE REŠITE ZADREG IN RAZVESELITE NAJBUŽNJE Obiščite prodajalne kranjskega MERKURJA v teh predprazničnih dneh. Za Vse Vas, ki želite izkazati pozornost svojim najbližnjim, smo pripravili posebno ponudbo. Znižali smo cene posameznih proizvodov naslednjih prodajalcev: 10 % pLn ("rnuče (iikalniki, sušilne avbe, kozmetična ogledala...) -£M0 Celje (BIO program, 3 in 5-delne garniture...) .150/0 D-ACK & DECKER Grosuplje (akum. sesalec) - 15 o/o ^GA Gorenje Nazarje (mikserji, kavni mlinčki, cvrtniki...) -15 % l2c|elki iz kristala - 20 % Znižanja cen veljajo pri gotovinskih nakupih do konca marca, 2& izdelke iz kristala pa do 9. marca. |'ta 8. marca pa si lahko v MER-^RJEVIH prodajalnah ogledate Faktični prikaz uporabnosti posode ^rograma BIO (EMO Celje)' 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure' 8' ^arca UNION Jesenice Količine so omejene RIŽ UDO uvoz 5kg KEKSI GRIČ 350 gr Koestlin ČOK. RUM KOCK6 500 gr Koestlin SARDINE DELAMARI5 115 gr Droga LAŠKI RIZLING uvoz KOMPOT MARELICA uvoz 830 gr HREN 260 gr Kollnska SALAMA ČAJNA Neoplanta STEGNO PREKAJENO b. k. Kras NOGAVICE ŽENSKE Fany ŠAMPON ZA LASE 550 gr Belupo ČOK. LEŠNIK IOO gr Kraš SIR BEUSKI Belj€ ^g PONUDBA VEUA DO PRODAJE ZALOG ! zav kom kom kom IL kom kom Ikg Ikg zav. kom kom 71 89,40 DIN 2ISO DIN 45.80 DIN 11.60 DIN 25,30 DIN 22,10 DIN 27.40 DIN I26.IO DIN I39.70 DIN I5.IO DIN 24.60 DIN I2JO DIN 20 DIN TRADICIJA, STIL IN OBLIKA - IZ NAŠE HIŠE V VAŠ DOM Teu ovo mesl°- Slakova 5 T«ion: (068) 21-201. 26-016 Fav^35710 Yu PIONIR ax (068) 24-298 'M keramika ADbeno industrijsko podjetje novo mesto SEDAJ JE ČAS: KERAMIČNE PEČI IZ KERAMIKE »PIONIR« • kmečke • toplozračne • štedilniki • kamini • pizza peči • prijetna toplota za vas • zdravo in ekonomično gretje • lahko vzdrževanje, kakovost in trajnost peči, predvsem pa prihranek pri energiji • ob gotovinskem plačilu 10% cassa sconto NOVO! — enokomponentna trajna plastična fugirna masa »PALESIT« za vse vrste kaminov (obstojna do 180°C) — odprti kamini z LTŽ vložkom »SUPRA« iz uvoza s steklom — polmontažni prenosni kamin PRODAJA INFORMACIJE. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA LJUBLJANA Vošnjakova 7 tel 061 317-984 Cankarjeva 4, Kranj, tel. 24-767 PRAVI NASLOV ZA VSE, KI IŠČEJO PRIMERNO DARILO KMETOVALCI POZOR! NAJCENEJŠO kmetijsko mehanizacijo lahko kupite v trgovini -KMEČKI STROJ« iz Škofje Loke. Sv Barbara 23, ki vam ponuja nakladalne SIP 17,20 In 26 m3, trosll-ke KRPAN - 25 in ORJAK 40, klperce TEHNOSTROJ, rotacijske kosilnice, tračne obračalnike In pajke, kosilnice BCS 622, 602 In 603 ter SOKOL 145, traktorje TV 818, 821, 822, DE-UTZ 55 In 75 KM, ZETOR 5211 In 5245, vitle 4 t, sadilce koruze In krompirja SK-2 Itd. Nudimo tudi vse vrste rabljene mehanizacije in jo spreiemamo v komisijsko prodajo POKLIČITE IN SE PREPRIČAJTE -tel. 622-575 AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v novem Gasilskem domu na Trati pričetek: marec 91 praktična vožnja na vozilih OPEL CORSA in GOLF INFORMACIJE: teleton 631-729 @2)ISISSSOTEI:GLAS 24. STRAN Odprto prvenstvo v snowboardu Kranjska Gora, marca - Na smučišču Podles v Kranjski Gori je 2. in 3. marca letos potekalo prvo odprto prvenstvo Kranjske Gore 91 v snovvboardu ali deskanju na snegu. Prvenstvo je uspešno izvedlo novoustanovljeno društvo »Alternative Kranjska Gora - sekcija za snovvboard«, denarno pa so tekmovanje podprle delovne organizacije in zasebniki. Za merjenje časa so skrbeli časome-rilci iz Mojstrane, za ozvočenje pa Lavtižar iz Kranjske Gore. V lepem sončnem vremenu se je zbralo lepo število deskarjev na snegu iz vse Slovenije. V soboto, 2. marca, je bilo tekmovanje v veleslalomu, v nedeljo, 3. marca, pa tekmovanje v slalomu. Rezultati: veleslalom - moški: 1. Grega Čufar (Lesce) 1.27,98, 2. Jože Remec (Radovljica) 1.29,37, 3. Matjaž Remec (Radovljica) 1.30,19. Veleslalom - ženske: 1. Alenka Vogelnik (Radovljica) 2.12,78, 2. Valerija Graif (Maribor) 2.14,01, 3. Sandra Kotnik (Kranjska Gora) 2.21,51. Slalom - moški: 1. Dejan Košir (Kranjska Gora) 52,57, 2. Jo-han (Ljubljana) 52,79, 3. Grega Čufar (Lesce) 53,42. Slalom - ženske: 1. Katja Gornik (Ljubljana) 1.11,36, 2. Mateja Borin (Ljubljana) 1.46,87, 3. Valerija Graif (Maribor) 2.15,08. Loj2e Kerštan Maja pohod na Stol Jesenice, 5. marca - Pohod na Stol vendarle bo. Pripravljalni odbor se že več let srečuje z vrsto težav in izvedba lanskega 25. jubilejnega pohoda je bila vprašljiva. Sedaj kaže, da bodo težave premostili in da bo pohod odslej pod okriljem ZTKO Jesenice, kjer bo zagotovljenega nekaj denarja, del pa ga bodo zbrali z marketingom. Pohod bo konec maja, obeta pa se več vsebinskih sprememb. • J. Rabič Streljanje Presenetljiv uspeh Gorenjcev Kranj, 5. marca - Konec februarja se je v Murski Soboti končala republiška dopisna strelska liga. V vsaki kategoriji je tekmovalo pet najboljših, Gorenjci pa so presenetili, saj so zmagali v treh ekipnih tekmovanjih ter v dveh kategorijah posameznikov. Strelska družina Partizan Julek iz Radovljice v postavi Urbanč, Korošec in Knaflič je zmagala med člani ekipno, SD Bratstvo enotnost Kranj v postavi Kežmah, Smrtnik in Hafnerje zmagala med članicami ekipno, zmagale pa so tudi mladinke SD Kranj v postavi Lokar, Andreja Malovrh in Helena Malovrh. Med mladinci in pionirji Gorenjci nismo imeli zastopnikov. Med člani pa je zmagal Anton Urbanč iz Radovljice s 370 krogi od 400 možnih, med članicami Blanka Kežmah (Kranj) s 369 krogi od 400 možnih, med mladinkami posamezno pa je bila Andreja Malovrh tretja in Helena Malovrh peta. • B. Malovrh Jeseniški športniki uspešni Hokejski naraščaj zmaguje Jesenice, 1. marca - Mlajše selekcije jeseniških hokejistov so že nekaj let najboljše v Sloveniji in Jugoslaviji. Mlajši pionirji so zmagovalci letošnjega Karavanškega pokala, kjer igrajo še Bled, Olimpija, Triglav, Zagreb. Kac, Villas in Gradec. Mlajši pionirji so tudi republiški prvaki. V finalu so igrali z ljubljansko Olimpijo in jo v tretji tekmi premagali s 7 : 1. Republiški prvaki so tudi starejši pionirji. V finalu so z Olimpijo igrali na dve zmagi in so si že v drugi tekmi z zmago 5 : 4 zagotovili naslov. Na Jesenicah so tudi tokrat organizirali hokejsko šolo. Za zaključek so odigrali tekmi z vrstniki Kaca in Olimpije. Obe jeseniški ekipi sta zmagali. Tekmovalci Lokostrelskega kluba Jesenice so dosegli lep uspeh na Fita indor turnirju v Zagrebu, na 10. memorialu Hrvoja Macanoviča, ki je štel tudi za hrvaško prvenstvo. Pri pionirkah instinktivno je Mersiha Barčica zmagala, med pionirji je bil Primož Reškovič drugi, Aleš Gruškovnjak tretji in Grega Zakrajšek četrti, pri pionirjih prosto je bil Nihad Hadžimuratovič prvi, prav tako pa tudi Andrej Lužnik med mladinci instinktivno. Med članicami prosto je Marija Tomazin zasedla drugo mesto. Na regijskem strelskem prvenstvu šolskih športnih društev v streljanju z zračno puško je sodelovalo 10 ekip pionirjev in 4 ekipe pionirk. Pri pionirjih je zmagala osnovna šola 16. december Mojstrana, pri pionirkah pa osnovna šola Antona Tomaža Linharta Radovljica. Posamezno sta bila najboljša Gašper Dolžan (Mojstrana) in Svetlana Mitrič (Radovljica). • J. Rabič Namizni tenis Naslovi oddani Škofja Loka, marca - V Škofji Loki so se srečali veterani Gorenjske na prvenstvu v namiznem tenisu. Organizacija je bila tudi tokrat v rokah NTK Kondor iz Godešiča. Tekmovanje, ki je bilo v športni hali Poden, je bilo zanimivo in borbeno, udeležili pa so se ga igralci z Jesenic, Kranja, Škofje Loke, Predoselj, Križ in Godešiča. Naslov prvaka v skupini od 30 - 40 let je drugič zapored osvojil Slavko Legat z Jesenic, zmagovalec nedavnega mednarodnega turnirja Zvezde 91 v Ljubljani, drugo mesto je osvojil Boris PeŠelj, Škofja Loka, tretje pa Matjaž Čuk iz Predoselj. V skupini od 40 - 50 let je bilo največ sodelujočih - štirinajst, naslov najboljšega pa je zasluženo osvojil Jano Rant, Škofja Loka, pred Rudijem Buhom in Markom Zoretom oba Jesenice, četrto mesto je osvojil Darko Pangrič s Kranja, peto do šesto Tone Korenjak in Mirko Brenk oba Kranj, sedmo do osmo pa Janez Starman in Peter Bertoncelj oba Godešič. V skupini nad 50 let je naslov odšel v Kranj, saj je bil zmagovalec Stane Bec, pred lanskoletnim prvakom Ivkom Svoljšakom, Škofja Loka in Ladom Petrovičem, Škofja Loka. Razveseljivo je, da je bila udeležba letos precej večja od lanske- J. Starman Ahčin in Cenčič zmagovalca Škofja Loka, 25. februarja - ŠD Polet iz Sv. Duha je organiziralo občinsko prvenstvo dvojic v namiznem tenisu. Tekmovalo je 12 dvojic iz Škofje Loke, Godešiča in Sv. Duha. Zmagala sta Ahčin in Cenčič (Jelovica) pred Fojkarjem in Rantom (Partizan) ter Starmanom in Novincem (Kondor). • J. Starman Zmaga Merkurja Stražišče, 3. marca - V drugi zvezni namiznoteniški ligi zahod so igralci Merkurja iz Kranja v dvorani TVD Partizan v Stražišču zasluženo premagali ekipo Radnika iz Velike Gorice z rezultatom 5 : 4. Prav tako je Merkur premagal ekipo Novotehne iz Novega mesta z rezultatom 5 : 2. V prvi slovenski namiznoteniški ligi za ženske so igralke Merkurja premagale ekipo Vesna iz Zaloga z rezultatom 7 : 2, ekipo Kajuha Slovana pa z rezultatom 6 : 3. V drugi slovenski namiznoteniški ligi za moške so igralci Save izgubili z ekipo Vesne iz Zaloga z rezultatom 4 : 5 in z ekipo Kajuha Slovana z rezultatom 3 : 6. • R. Živkovič ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE K0ŠNJEK Petek, 8. marca V nedeljo bo 13. mednarodni Pokljuški smučarski maraton Pokljuka naj bi postala slovenski tekaški center Vso letošnjo zimo so smučarji redno obiskovali Pokljuko, kjer so bile urejene tudi tekaške proge. Vrhunec letošnje sezone pa bo na Pokljuki to nedeljo, ko se bodo smučarji tekači pomerili na tradicionalnem Pokljuškem (prej Yassa) maratonu. Maraton šteje tudi za lovoriko Alpe - Adria in tudi za kaveljce in korenine. Ljubljana, 6. marca • Organizatorji najrazličnejših športnih tekmovanj so zadnje čase v velikih zadregah, saj je vse težje najti sponzorje, ki bi bili zmožni primakniti potrebna sredstva. Tako je tudi tradicionalni mednarodni Yassa maraton ostal brez sponzorja in si zato nadel novo ime - Pokljuški. Organizator Smučarski klub Snežinka iz Ljubljane pa je dobil soorganizatorja - Šport hotel Pokljuka, za katerega je pred letom in pol začela skrbeti kranjska ZTKO. "Čeprav se tekmovanje imenuje maraton, moram povedati, da smo se organizatorji odločili, da letos ne bo tekmovanja na 42-ki-lometrski progi. Vzrok taki odločitvi je dejstvo, da letos v nižinah ni bilo dovolj snega in večina tekačev ni trenirala za tako dolgo progo. Zavedati se je namreč treba, da je Pokljuški maraton eden najtežjih v Sloveniji. Tako smo se odločili, da bo tek na 21 -kilometrski progi, v klasičnem in prostem stilu. Novost teka na Pokljuki pa je tako imenovani družinski tek na osemkilometrski položni progi. Namenjen je predvsem družinam, spremljevalcem, ki ne zmorejo daljše proge in otrokom. Čas se bo sicer meril, ne bomo pa razglasili zmagovalcev," je o letošnjem tekmovanju povedal Adi Kozinc, sekretar SK Snežinka. Zelo spodbudno za nadaljnji razvoj Pokljuke kot tekaškega centra pa je sodelovanje SK Snežinka in ZTKO Kranj, ki je novi upravljalec Šport hotela na Pokljuki. Kot je povedal Borut Far-čnik, so letos na Pokljuki zelo zadovoljni z obiskom v hotelu, ki je zaseden že vso zimo in rezerviran do začetka aprila, kot tudi z obiskom smučarjev tekačev, ki hodijo na Pokljuko zlasti za konec tedna. Vzrok temu so poleg Nogomet Živila - Naklo gostujejo pri Slovanu V nedeljo bodo s prvim spomladanskim kolom v slovenski nogometni ligi ponovno oživela nogometna igrišča. Nogometaši NK Živila - Naklo, ki so po jesenskem delu prijetno presenetili z uvrstitvijo na visoko 5. mesto, so se tudi za nadaljevanje prvenstva marljivo pripravljali. S treningi so pričeli že sredi januarja, odigrali pa so tudi šest prijateljskih tekem. V ekipi ni prišlo do večjih sprememb. Klub je zapustil Cotman, iz Britofa pa je prišel mladi Naglic. V spomladanskem delu se obeta zanimiv boj med Slovanom in Rudarjem (V) za prvo mesto, v nevarnem položaju za izpad je več ekip, najresnejši kandidat pa je zaenkrat ekipa Medvod, medtem ko bo ekipa Živila -Naklo poskušala zadržati odlično 5. mesto. Že v prvem spomladanskem kolu se bodo Naklanci v nedeljo ob 15. uri v Ljubljani na Kodeljevem pomerili z vodečim Slovanom, v predtekmi ob 13. uri pa bo mladinsko srečanje med Slovanom in Bri-tofom. V II. slovenski nogometni ligi, kjer z Gorenjskega igrajo Triglav, Sava in Jesenice, se bo prvenstvo nadaljevalo prihodnjo nedeljo, v gorenjskih ligah pa čez 14 dni. Vrstni red SNL po jesenskem delu: Slovan 23 točk, Rudar (V) 22, Ljubljana 20, Svoboda 19, Živila - Naklo 18, Rudar (T) 16, Jadran Lama 15, Ingrad - Kladivar 14, Domžale 14, Elan 13, Steklar 12, nafta 12, Mura 12, Vozila 11, Partizan - Hmezad 10 in Medvode 7 točk. D. Jošt Vabila, prireditve Veleslalom KS Javornik - Koroška Bela - Na smučišču ob Kurirskem domu bodo v soboto, 9. marca, organizirali veleslalom za krajevno skupnost Javornik - Koroška Bela. Start bo ob 10. uri. Ob 12. uri bo na smučišču še tekmovanje žensk z zračnicami. Za vse udeležence pripravljajo nagrade. # J.Rabič Odprto državno prvenstvo v lokostrelstvu - V pokriti teniški dvorani Relax v Kranjski Gori bo 9. in 10. marca odprto dvoransko prvenstvo v lokostrelstvu. Za organizacijo in izvedbo bodo poskrbeli člani lokostrelskega kluba in TVD Partizan Javornik - Koroška Bela, otvoritev prvenstva pa bo v petek, 8. marca, ob 19. uri, sobotno in nedeljsko tekmovanje pa se bo začelo ob 9. uri. • J.Rabič Rokomet - Rokometaši Preddvora v soboto ob 18. uri doma gostijo ekipo Emensa iz Dola pri Hrastniku. Tekma bo ob 18. uri. Rokometaši Šeširja gostujejo pri ekipi Drave. Rokometašice Kranja gostujejo pri ekipi MTC. • V. S. Košarka - Košarkarji Triglava v I.B ZKL v soboto ob 20. uri doma gostijo ekipo Igmana. Košarkarice Odeje Marmorja doma igrajo z ekipo Cimosa, košarkarice Jesenic gostujejo pri ekipi Mavrice Ilirije, košarkarice Kranja pa gostujejo pri ekipi Slovana. Odbojka - Odbojkarice Bleda bodo v II. ZOL v soboto ob 17. uri v osnovni šoli na Bledu gostile ekipo Poreča. Tekma med odbojkarji Bleda in Brezovici v prvi slovenski odbojkarski ligi pa bo, prav tako v osnovni šoli na Bledu, v soboto, 9. marca, ob 19. uri. • V. Stanovnik Državno prvenstvo v sankanju Tržič - Na lepo urejeni naravni sankaški progi Zapotoki v Podljubelju so člani Sankaškega kluba TVD Partizan Tržič pripravili letošnje državno prvenstvo v sankanju. Zbralo se je 60 tekmovalcev iz Železnikov, Jesenic, Idrije in Tržiča, ki so se po 910 metrov dolgi progi s povprečnim 13,1-odstotnim padcem spustili trikrat. Naslove državnih prvakov so osvojili: pionirke - Jožica Tolar (Žel.), ml. pionirji - Mohor Habjan (Žel.), st. pionirji - Grega Špendov (Trž.), mladinke - Tončka Tolar (Žel.), ml. mladinci -Bogdan Vilman (Jes.), st. mladinci - Boštjan Viziak (Trž.), članice - Tinka Tolar (Zel.), člani - Simon Bernik (Žel.), starejši člani -Drago Česen (Trž.), mladinski dvosedi - Ahačič - Perko (Trž.) in članski dvosedi - Česen - Kališ-nik (Trž.). J. Kikel obilice snega tudi vedno urejene tekaške proge. "Želje številnih smučarjev tekačev so, da bi Pokljuka postala slovenski tekaški center. Seveda pa pri tem ni moč računati le na pomoč hotela, saj tudi z mehanizacijo, ki jo imajo, ne bodo mogli ugoditi vsem potrebam. Z nekaj pomoči (v Ljubljani sta dva stroja, ki sta neuporabljena že več zim) pa bi ta center lahko služil razvoju tekaškega športa. Ko pa se pogovarjamo o nadaljnji usodi Pokljuškega maratona pa predlagam, da ta tek postane "vrhunec sezone" (kot so določeni maratoni v Italiji, na Švedskem, Finskem...). Seveda s tem, da mora biti tudi tekmovanje na dvainšti-ridesetkilometrski progi. To za tekače, ki redno trenirajo ni prevelika obremenitev, če vemo, da so po Evropi tudi teki od 65 do 80 kilometrov. Zato mislim, da smo se letos zadnjič odločili za skrajšano enaindvajsetkilometr-sko progo in da bo osrednji tek v prihodnje prosti tek na dvainšti-rideset kilometrov. Teke na krajših progah pa naj bi pripravljali Start nedeljskega^ Poklju^ maratona bo ob 9.30 uri sičneni stilu na 21-kiloine- progi. Moški bodo tekmo«"' >' kategorijah letnik 10 ' 1951 in nad 1951 kategoriji letnik 1970 in nad 1961. Start rekreatW ga teka na 8 kilometrov bo 0» 945, start 21 kilometrske^ teka v prostem stilu pa bo of 10.15 v enakih kategorij kot v klasičnem stilu. Tekmovalna proga je speljana P° najlepših predelih poklji^ m, It |y ■Urri planote iz Ogorelka Pr0tl privniku, v levo proti cesti .L. zli Studenec - Gorjuše m" tem nazaj proti Ogorelku P gostiščem Jelka ob spon>e> ku, kjer bosta tudi start cilj. Ob progi bosta dve okrtP čevalnici, dobro pa bo PoS , bljeno tudi za prvo po'nB: za pno organi Prijave bodo organizator) sprejemali od 7.30 naprti' štartnina pa je 200 din : daljšo in 150 din za wm progo. Kot so povedali fltfj1.. zatorji, pričakujejo na neaeJ ski tekmi med 300 in 400 tfjg ležencev. Pni trije i: skupine bodo prejeli P0*0.* vsi pa priponke in značke* ■ spomin pa bo vsem tekm°\.^ cem ostala tudi štartna ^ ka. Na cilju bosta vse va<* žence teka čakala tudi čaj juha. ; :r°f 'odi &R ija zato, da tisti, ki pridejo,"'' kljuko kot spremljevalci ■ tekmovanja le gledali- Vcrj pa na Pokljuki ne bodo za — Air Sistems - izdelovali dal in opreme za lef^Jf^v izdelovanje elastičnih ^f^alH Montana - trgovina s alpinistično in planinsko °r I iz Škofje Loke, priredite^3 K i bila alpinistični in mlad"1 1 sek Jesenice. ^ poldj Velika udeležba na Kurirskem srni^j Minulo nedeljo je bil na Pristavi v JaVorniških Rovtih # rirski smuk, ki ga prireja organizacijski komite ZB Javorni" .A ška Bela. Tekmovalcev je bilo več kot 200, prireditev pa si Je okoli 300 ljudi. k^'lK Tekmovali so v veleslalomu, tekih in skokih. Med u£e?egoff!^5 učenci iz jeseniških in radovljiških šol so v posameznih k3 ga zmagali: Ana Novak s Koroške Bele, Aleš Burnik iz Prežih0 q*j^n ranca, Nataša Pogačnik iz Lipnice, Marko Zupan iz Kranj« |ei', 0ga» Med člani pod 30 leti je bil prvi Igor Zupan, med člani nad^^JC maž Pogačnik, med članicami ZB Ivanka Kokalj iz Tržiča, ^ jzf (q^. ZB pa v več kategorijah: Ivan Kink iz Tržiča, Matevž Luka"t a^a ča in Ivan Saksida z Jesenic. M8 k V tekih so v starostnih kategorijah zmagali: Miro Leba 'j^r-Čufer, Cilka Ribnikar in Špela Uršej, v skokih pa Jernej * ^. i MERKUR YU NORDIC SKI POOL 9?' petek -8- marca 1991 MALI OGLASI, OGLASI 25. STRAN (^IMiS»IEIIGLAS JBUOCLflSI ^27-960 Cesta fLfl 16 j^gri STROJI JOMOBILISTI! Agroizbira Čirče sna M»fuVrste akumulatorjev Ve- Aj^f 'ar|DOr Odslfti na Hwo okr^Lo >lato odslej na dva obroka, rji so brez vzdrževanja z SaE8eranci'° in že od 652'00 Cirče L £e Priporoča Agroizbira _2167 fOR J?a9eFnn8ra|no obnovljen MO-^SiiNi CTnJ?riginal 'talijanski. Se »r J R0J Vagner, za bru-WoJnn lh ža9 in DELE za dvi-unsereds. g 66-938 3084 Prodam rabljen PRALNI ^Wwr-iJi^6_3118 t *HSnnALNlSTROJin180-litr-iO iJMDlLNlK «______D- ILNIK. še uporabno. Be- Ilina^ranj_3139 80.|itrski BOJLER. Petač,' ^-^Mavčiče 3149 jdoi^ konzolno W«jUrnamke Mengele „,nov° namizno kotno ŽA-Hl«Pecker g> 74-531 DVIGALO za Voklo 83, 3172 rotacijsko tla* ■ J& Martin Dolžan ■j). i. 5 |0Stl KOSILNICO Novake 2, ■tj-.____3220 M£ ,di9'talni AVTORADIO W.T 1 'eto. za 450 DEM, SoL HARMONIKO Velmaj-Hin ,' 2La 500 DEM, SMUČI RC _. 'rf °kovjem Tirolya 390 RD, •ol'a *» oc„ in FOTOAPARAT Mi-a 250 DEM. ^ 24-868, Sre- 3244 ■darn ... novo KAMERO JVC, VI- I- - Movic Fullranger AT. 3245 U.JAKA PLATI* •le'on: 36-995 * zalogi imamo: ?do'ge dekliške obleke «obhajilo "Jutranka" 6na 1.687,00 din Jantovske komplete za Silo in birmo ena do 1.300,00 din •^ožnost plačila fen iT^aci^F^' za sadje. prodam. ;aN^l^J5-010 3275 nerab|Jen STROJ T|sk. Ogled v soboto Proda »vk0 ( 10 . VR^ievkoT1 novo CISTERNO AV'»?0oUdM'CHRlSTIANROSS 9floi2 ur°19ure'8obot» :ttiiiš) -Kr3nj (— ' 'iln^ar^VirT?^r—-__ 3356 ^>^nčur Krak°vska 12, Vo-k: a,M?lr^-^-__ 3365 "MflnES---- 3365 \d»°r^«k G«n-a.1900 DEM. ya < ^majnica 102, Ko- 3389 i ->j ROBINSON * < Club TRŽIČ L_J tel.:52-266 V ČETRTEK, 14. MARCA, KONCERT SKUPINE POP DESIGN Prodam nov ŠIVALNI STROJ Ba-gat Ruža Step Selektronic. Cena 4.000,00 din. "g 51-381_3407 Prodam starejšo namizno STRUŽ-NICO za les ter 3-fazni MOTOR, 2.2 kvV. g 84-238_3jm Prodam TRAKTOR IMT 533. Šmartno 29, Cerklje_3415 Prodam 380-litrsko zamrzovalno SKRINJO LTH. y 42-210 3424 Prodam PRALNI STROJ Gorenje, g 25-610_3429 Stranski REZKAR za šablonsko krožno obdelavo lesa (sedežne deske, straniščni pokrovi ipd.) prodam. Janez Zaje, Forme 12, Žabni-ca 3435 PLETILNA STROJA, ročna, štev. 10 in 4 ter NAVIJALNI STROJ, poceni prodam. "g 061/318-534 ali 061/573-694_3437 Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK kipperbusch. 3 45-448, zvečer 3444 Ugodno prodam nov MOTOKUL-TIVATOR Honda F 600, s prikolico in ROLBO za sneg tr PEČ za centralno kurjavo CTC, z 80-litrskim bojlerjem (premog "20.000 kalorij, olje 30.000 kalorij), flf 77-466 3453 Z AKUPUNKTURO DO ZDRAVJA IN VITKOSTI! Tel.: 25-050 ČESTITKE Borčevska organizacija Vodovodni stolp - Kranj, čestita članicam za DAN ŽENAI_3252 Trgovina "Jezerjan", Zg. Jezersko 82, čestita za DAN ŽENA vsem ženam in materam! 3393 GRADBENI MATERIAL LATE za kozolec, prodam. Jeras, Šmartno 16, Laze v Tuhinju 3117 Prodam PUNTE za "šolanje". Zmr-zlikar, Hrastje 46, Kranj 3187 Prodam smrekov OPAŽ. Informa-cije na g 74 336, popoldan 3240 Ugodno prodam 6.000 kosov rdeče fasadne OPEKE klinker. & 42-118_3242 Prodam borove PLOHE, deb. 8 cm, ELEMENTE za montažno barako, dim. 3 x 4 m in KOZO. Kranjec, Bukovica 19/a, Vodice 3301 Prodam nova GARAŽNA VRATA. Možnost plačila v 2 obrokih ^ 622-452 __3352 Malo rabljena GARAŽNA VRATA z okvirjem, prodam, fl? 10-624 3383 Ugodno prodam bakreno PLOCT VI.NO - 20 plošč, g 622-133 3402 Prodam žagan LES za ostrešje. g 70-009_3459 IZOBRAŽEVANJE Uspešno INSTRUIRAM matematiko in fiziko, za osnovne in srednje šole, g* 11-471_3157 INSTRUIRAM učenca od 1. do 4. razreda Osnovne šole. ^ 11-676, po 19. uri_3241 POUČUJEM nemščino za vse stopnje. « 38-334, po 18. uri 3310 Vaše veselje med velikonočnimi prazniki bo še večje, če jih boste preživeli v sveže prepleskanem domu z barvami, ki vam jih nudimo v Trgovini ALPCOLOR d.o.o. Škofja Loka Frankovo 137 tel. 632-844 s strokovnim nasvetom in po konkurenčnih cenah. INSTRUIRAM matematiko za osnovne, srednje in višje šole. g1 73-004_3397 KUPIM_ Kupim mlado, visoko brejo KOBI-LO norik.g 622-180_3143 Kupim bukov suh LES, deb. 38 mm. g» 42-540_3256 Kupim 1 teden dni starega BIKCA simentalca. y 70-624_3267 Kupim karamboliran GOLF. flf 28-639_3276 Kupim bukovo HLODOVINO. Tr-šan, Hraše 14, Smlednik 3290 Kupim poljski KOMBAJN in SOR-TNIK za krompir, g 48-265 3331 Kupim večjo količino LAT za kozolec. Anton Kokalj, Sr. Bitnje 19, Žabnica.g 12-312_3343 Kupim suhe smrekove PLOHE. ® 27-694_3358 Kupim rabljeno MIZARSKO MIZO - "ponk". Jeram, Maistrova 2, Radovljica, « 75-805 3426 NEMŠČINA ZA ZAČETNIKE — 30-urni tečaj ob sobotah in nedeljah Inf. po tel. 622-942, Kon LOKALI V centru Kranja oddam v najem PROSTOR, za mirno obrt ali trgo-vino.g 23-554_3145 V najem se oddaja GOSTILNA v bližini Kranja. Odkup inventarja je obvezenl Šifra: POHITITE 3318 Na Bledu najamem TRGOVSKI LOKAL, velikosti do 40 kvad. m. Šifra: USNJE 3419 MOTORJI KOLESA Ugodno prodam motorni kolesi BMW R 100 RT in BT50. Telefon: 50-626 Prodam MOTOR BT 50, 1987.« 631-041 letnik 3195 Prodam motorno kolo MZ ETZ 250 kub., letnik 1987, dodatno opremljen, AVTOMOBILSKO PRIKOOI-CO in ZRAČNO PUŠKO Suhi. « 620-976 Sandi_3197 Ugodno prodam APN 6 S, dobro ohranjen, -g 66-958_3234 Prodam VESPO PX 200 E, letnik 1988 Cena 3.200 DEM. « 25-024 '_3316 HONDO CB 500, ugodno prodam. « 21-852 ali 41-125_3317 Prodam MOTOR Cross Jamaha, 135 cem, letnik 1986.1 79-916 _3354 Prodam žensko KOLO ter otroško KOLO Pony. Zg. Besnica 24 3368 Prodam AVTOMATIK ML 3 A, letnik 1986. tf 11-793_3466 Prodam APN 7, letnik 1986, odlično ohranjen. Cena 850 DEM. flp 10-229_3474 OBVESTILA J & J TV - VIDEO - HI-FI SERVIS Smledniška 80, Kranj. POPRA- KRANJ Janka Puclja 7 tel. 35-103 Oblačila za otroke in odrasle • otroška kozmetika in celotni program "CHICCO" • vse vrste vozičkov, stajic, hojic, avtosedežev, nahrbtnikov domačih in tujih proizvajalcev § vse vrste igrač in daril • hlače tovarne "TRIKON" Kočevje vseh velikosti za staro in mlado po proizvodnih cenah OB DNEVU ŽENA VAM NUDIMO 10 % POPUST PRI NAKUPU V NAŠI TRGOVINI. Popust velja do 17.3.1991 VLJAMO vse vrste TV, video in audio aparatov.« 39-886 69 ŠIVALNE STROJE vseh vrst hitro očistim in popravim. Možnost tudi poučevanja o delovanju vašega stroja. Informacije na « 42-805 _485 POLAGAM, BRUSIM in LAKIRAM parket. POLAGAM topli pod, tapi-son, itison in pluto. Hitr, kvalitetno in poceni! Igor Maček, Kopališka 26, Škofja Loka, g 622-065 1802 AVTOKLEPARSTVO - Branko Lac-ko, Bevkova 37, Radovljica, « 75-807 - vam NUDI SVOJE USLUGE za vse vrste vozil, tudi obnovo veteranov. Hitro, poceni, kvalitetno! 2404 SERVIS AVTOGUM Klemene Vinko Cerklje Menjava, popravila, centriranje in prodaja vseh vrst gum. Se priporočamo! SELITVE IN PREVOZI do 3 t. fl> 50-908_2732 IZDELUJEM betonske stebre za kozolec. Dežman, Strahinj 15, Na-klo, g 48-542_2758 VRTNICE, vseh barv, prodajam. Cena 30,00 din za kos. Mile Anto-nijevič, Golnik 107, * 46-397 3058 Društvo za podvodne dejavnosti Kranj, prireja ZEČETNI POTAPLJAŠKI TEČAJ (potapljanje z jeklenkami). Prijavite se lahko od 11. do 13. marca 1991, od 19. do 20. ure, na Kebetovi 9, Kranj (kletni prostori vrtca Janina) 3109 IZPOSOJAMO stroje za globinsko čiščenje. Prevzem na naslovu: "Hribar - Blesk", Planina 3, Kranj, g 33-666_3176 Bližajo se prva spomladanska čiščenja, zato svojo kmetijsko mehanizacijo pripravite na vsakdanje delo, da v špici sezone ne odpove. Vsa opravila mehanske mehanizacije vam opravim na vašem domu hitro in po solidni ceni. Če pa vam odpove avto na cesti, poskrbim za prevoz in popravilo. ^ 695-109 ali 620-700, od 18. ure dalje 3255 ROLETE: žaluzije tudi Krpan, navadne in lamelne zavese, harmonika vrata, zasteklitev balkonov, montaža centralnih kurjav, popravila in obnova rolet ter žaluzij. ® 75-610_3274 "Avtomehanika Avtozaščita", Zvone Poljanec, Cankarjeva 30, Bled, -ap 78-600, Vam nudi ZAŠČITO vozil in MEHANIČNE USLUGE na vseh vrstah avtomobilov! 3312 "Presek" - Podjetje za spravilo lesa in trgovino, d.o.o., Lesce, vam po konkurenčni ceni nudi kompletne USLUGE POSEKA in SPRAVILO LESA. Ob večjih količinah nudimo 10 odstotni popust! & 73-580_3350 Hitro in kvalitetno vam nudimo POPRAVILA, MONTAŽO in ČIŠČENJE bojlerjev. * 802-200 3385 OSTALO Prodajam domačo spredeno VOLNO, po 350,00 din. Bezje 11, Kranj- skagora_1169 Narodno - zabavni ansambel išče rutiniranega TROBENTAČA. « 67-013_2733 Ugodno prodam otroško POSTE-LJICO z jogijem.g 12-507 3022 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK. Zdravkovič, Koroška c. 53, Kranj_3129 Za 3 500,00 din prodam dva kompletna AKVARIJA z ribami, 100 in 200 litrov. 3 22-993_3152 Prodam otroški športni VOZIČEK. Mihelič, Zg. Bitnje 232, Žabniua (pri Puškami), ^ 12-080 3159 Prodam italijanski otroški športni VOZIČEK. Informacije na 24-370_3162 Prodam POMIVALNO KORITO, bele barve, (dva korita in odcejal-nik). -g 622-065_3200 Prodam MESO od mladega bika. ■g 66-958, Megušar_3219 Prodam večjo količino GOMOLJEV Dalij (regine). 9 35-048, dopoldan ali 48-265, popoldan 3330 Zelo ugodno prodam drobni GOSTINSKI INVENTAR, rabljen eno sezono, g 802-535 3391 PRIDELKI Semenski KROMPIR desire in igor, prodam. Rozman, Poljšica 4, Podnart,® 70-164 3088 Prodam dve toni sladkega razsutega SENA - okolici Žirov. ^ 65-703 _3119 Najboljšemu ponudniku prodam 3 tone kvalitetnega SENA. Kupim PUHALNIK brez elektromotorja, g 622-418_3122 Krmilno PESO prodam. Sp. otok 9, Radovljica 3136 Jari JEČMEN, primeren za setev, prodam. Milje 11, Šenčur, ^ 43-264_3188 Prodam semenski KROMPIR rezi. Čirče 36, Kranj, * 34-634 3226 Prodam semenski KROMPIR desi-re. g 49-414_3249 Prodam večjo količino jedilnega KROMPIRJA igor. Zg. Brnik 7, Cer-klje.g 42-713_3257 Prodam SENO. Hafnarjevo nas. 16, Škofja Loka, g 633-836 3279 Prodam SENO, 68-662 3288 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Pipanova 44, Šenčur 3319 Prodam SENO. Bašelj 18, Preddvor__3351 Prodam krmilno PESO. Pavla Zavrl, Lahovče 22, Cerklje 3357 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR ter FIŽOL 9 061/613-051 _3376 Prodam jedilni KROMPIR igor in desire. «■ 42-417_3382 Prodam jedilni in drobni KROM PIR. Zalog 11, Cerklje_3431 Zamenjam SILAŽO za SENO. ^ 57-123_3457 Semenski KROMPIR desire, prodam. Luže 6, Šenčur 3464 POSESTI Na lepem kraju - v Sp. Besnici, je v prodaji nova visokopritlična stanovanjska HIŠA z možnostjo takojšne vselitve. Šifra: TRISTO KO- SIL_3079 Na relaciji Kranj - Komenda prodam večjo PARCELO, ki bo kmalu zazidljiva. Na parceli že stoji večji objekt. Šifra: NAJBOUŠI PO-NUDNIK_3140 Prodam HIŠO v gradnji, IV. faza, na parceli 830 kvad. m., v Sr. vasi pri Šenčurju.^ 41-464_3153 V najem oddam GARAŽO v Šorli-jevem naselju, g 23-243, popoldan 3155 V najem vzamem NJIVO, velikosti približno 3.000 kvad. m., v okolici Cerkelj - Šenčurja ali Komende, g* 42-453_3185 Prodam vseljivo vrstno HIŠO na Drulovki. 42 827_2674 Plesna šola Kranj ORGANIZIRA v Kranju PLESNE TEČAJE za otroke, mladino in odrasle, AEROBIKO ter JAZZ BALET. Informacije na flf 37-949, dopoldan 3320 gost Uri« sejem Stara cesta 25 KRANJ, tel. 28-890 JUTRI, 9.3.91 igra DUO SEZAM poročna kosila in večerje prostor za zaključene družbe do 120 oseb vsako soboto živa glasba Rezervacije sprejemamo osebno v gostilni! Klub "Viva Natura" vas vabi 8. marca, ob 18. uri, v hotel Grajski dvor v Radovljici, na SREČANJE optimistov vseh starosti. Informacije na flf 75-412, dopoldan ali 75-543 3346 IZPIT ZA AKTIVNO ZNANJE TUJEGA JEZIKA Vpišite se v 30-urnl pripravljalni tečaj in si pridobite verificirano spričevalo. Prlčetek v marcu 91. Ugoden termin in cena. Prijave in informacije: DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA telefon: 621-865. RAZNO PRODAM Prodam MOPED APN 6, nov, jese-nove DESKE, KOTEL za žganjeku-ho in 10 kg domačega FIŽOLA. Janez Meglic, Leše 7, Tržič 3074 Prodam zadnje traktorske GUME, dim. 11.2 - 28 in semenski KROMPIR desire ter krmilno PESO. flp 49-324 ali 49-203_3132 Prodam barvni TV, nove usnjene NASLANJAČE in 220-litrsko zamr-zovalno OMARO. y 38 202 3212 Ugodno prodam pet OKEN betonskega kozolca, poljski SORTIRNIK krompirja in manjšo SLAMOREZ-NICO. Janhar, Lahovče 42, Cerklje _3214 Poceni prodamT3UME Traval, dim. 145 x 13 in 300 kosov malih SALO-NITK, z vijaki. 58-090 Prodm GOLF diesel, star 3 leta in TOVORNJAK TAM 5500. « 65-031_3165 Prodam Z 750, letnik 1981. « 67-204_3166 Prodam Z 750, letnik 1981, registrirana do februarja 1992. Lahovče 82, Cerklje_3167 Prodam TOVORNI AVTO TAM 170, letnik 1980. « 66-855 3168 Prodam JUGO 45, letnik 1985 Ce-na 4.200 DEM, g 691-242 3169 Prodam OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1987, registriran do novembra 1991. Ogled v soboto in nedeljo. Informacije na « 77-951, int. 90, do 14. ure_3170 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. g 64-013_3_m Prodam Z 101, letnik 1978, prevoženih 79.000 km, registrirana do 27. 10. 1991.-g 25-730 3174 Prodam R 5 Campus, letnik 1988. Cena po dogovoru. Matjaž Drno-všek, Reteče 20, Škofja Loka 3177 Prodam LADO Samaro, letnik april 1987. g- 40-500, Sušnik 3179 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1985, prevoženih 64.000 km. Cena 4.300 DEM. Informacije na « 801-282 Prodam FIAT 850, letnik 1981, regi-striran do februarja 1992. Gasilski dom Kovor, Tržič (Plemenitaš) Prodam NISSAN MICRO, letnik oktober 1990, prevoženih 4.700 km. Janez Križaj, Godešič 11, Škofja Loka, « 631 -893 3182 Prodam R 4 GTL, star 5 let in LADO karavan, letnik 1974. « 42-643 Prodam Z 101, letnik 1980, v voz-nem stanju, neregistrirana. Cena po dogovoru. Deljanin, Savska c. 20, Kranj 3184 Auto-Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 182, TEL.: 9043-403-21419 DODATNA OPREMA • SERVIS • NADOMESTNI DELI • KAROSERMSKI OKLI • MEHANIČNA POPRAVILA • KLEPARSKA POPRAVILA • LAKIRANJE SPOJLERJI • SPREDNJI, ZADNJI STRESNI, ALUMINIJASTA PLATIŠČA. AVTORADIJI + AVTOZVOČNIKI, SPREDNJA MASKA Z ŽAROMETI »GRETJE NA MESTU«, OKRASNE ČRTE MECSLENKE + DOLOE LUČI AVTOPREPROOE • TUDI IZ GUMIJA SEDEŽNE PREVLEKE, SNEŽNE VERIOE, OUME VSEH VRST SONČNE STREHE ITD... VELIKA IZBIRA NOVIH AVTOMOBILOV (/MJOI) EKSPORTNE CENE N^^^T Ugodno prodam LADO Riva 1500, letnik januar 1990. Jože Rajgelj, Zasavska c. 43/f, Kranj 3186 GOLF Bistro 1.3, star 2 leti, 19.000 km, prodam. « 633-752 3189 Prodam PEUGEOT 505 GTI. Zoran Slak, Zg. Bitnje 168, Žabnica (pri Gasilskem domu, ob Jami) 3190 Prodam GOLF Diesel, letnik 1984, bele barve, « 39-798 3191 Prodam Z 850, letnik 1985. g 66-943 popoldan_3196 Prodam OPEL KADET, starejši le-tnik. Hafner, Pipanova 80, Šenčur _3198 Prodam VISO Super E, letnik 1983. « 67-378 od 15. ure dalje 3199 Prodam Z 750, letnik 1982. Cena po dogovoru. Vodopivčeva 19, Kranj, 25-085_3201 Prodam TOJOTO CAROLO DX, le-tnik 1987. »g 41 -622 _3202 3203 Prodam R 4.« 39-605 FORD SIERRA 1.6 L, letnik 1983 prodam ali zamenjam za manjši avto. Sodnik, g 45-451 3204 Prodam R 4, letnik 1980, registriran do februarja 1992. »g 22-432, Matjaž_3205 Prodam Z 128, letnik 1986, rdeče barve in Tomos AVTOMATIK, bele barve, malo vožen. Cena po dogovoru. « 50-122 3206 Prodam GOLF, letnik 1982. Ogled vsak dan, od 11. ure dalje. Lezič, Finžgarjeva 4, Lesce 3207 Prodam Z 101, po delih« 48-114 _3208 Prodam OPEL KADETT 1.2 S, letnik 1978 in Z 101 GTL 55, letnik 1986. Cena ugodna. « 78-836 ali _78 958 3209 Prodam HUNDAY 1.3, 4 vrata, star 3 mesece, REZERVNE DELE za Diano, APN 6 - za 450 DEM in MOTOR za čoln Tomos 4 - za 250 DEM, g 50 826_3215 Prodam POLONEZ, letnik 1981, registriran do novembra 1991. Cena po dogovoru. « 79-525 3216 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988. g 622-083, po 14. uri_3217 Prodam R 4 GTL, letnik 1987. Cena 6.500 DEM. Mošnje 9/c, Radovlji-ca, g* 79-827_3223 Prodam avtomobilsko PRIKOLICO. Brode 18, Škofja Loka 3224 Prodam GOLF diesel, letnik 1987. Možna menjava za manjši avto. g 12-190_3225 Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 1985.« 632-213_3227 Prodam R 4, starejši letnik. Ogled v soboto. Ivan Korošec, Sp. Gorje 153/a__3230 OPEL KADETT 1.6 D, star 4 leta, garažiran, prodam. Šimnic, Sp. Gorje 22/a_3231^ Prodam 126 P, letnik 1986. Ivan Marjan, Gorenjskega odreda 16, Kranj 3233 UNO 45 AR Fire, letnik 1987, ugod-no prodam. « 81-941, dopoldan ali 82-110, zvečer_3235 JUGO 55 Koral, letnik december 1988, registriran do julija 1991, dodatno opremljen, ugodno prodam. g 83-881_3236 Z 101 GTL 55, letnik 1986, 42.000 km, dodatno opremljen, registriran do februarja 1992, ugodno prodam.« 33-661_3237 JUGO 55 Koral, star 1 leto in pol, prodam. « 73-902, od 16. ure da- Ije_3238 BMW 316, letnik februar 1983, do-datno opremljen, garažiran, ugod-no prodam, g 801 -632 3243 Prodam VW Hrošč 1300. g 52-391_3246 Ugodno prodam Z 101 GTL, letnik 1987. « 40-211_3248 Prodam CITROEN BX 16 TRS, letnik 1987, 60.000 km ali zamenjam za cenejši avto - Jugo ali R 4. « 39-170_3250 Ugodno prodam JUGO Skala, letnik 1989. Ogled v petek popoldan in v soboto. Gregorin, Visoko 94, Šenčur 3254 Ugodno prodam GOLF JX diesel, letnik 1986.« 38-952_3258 Prodam JUGO 60 Koral, letnik de-cember 1989, prevoženih 16.000 km, rdeče bave. Cena 8.000 DEM ali v dinarski protivrednosti. « 24-906_3259 Prodam Z 101 Skala, letnik avgust 1988. dodatno opremljena. Vojko Ješe, Sp. Dobrava 8, Kropa 3260 R 4, letnik 1986, prodam. « 41 -862_3261^ ALFO 33 1.5 Pl, prodam za 16.000 DEM ali zamenjam za 126 P, z doplačilom. « 632-465 3262 Prodam Z 750, letnik 1980. « 620-010_3263 Prodam 126 P, letnik 1989. Ogled vsak dan. Vilma Šlibar, Štrukljeva 10, Radovljica 3264 ALFA Romeo, 86 KM, letnik 1986, prodam. Cena po dogovoru. Tanko, Šorlijeva 14, Kranj, « 23-912 3265 ORTNER BELJAK / VILLACH ■® TOVOTA ■ ZEHENTH0FSTR. 26 TI L 9943 4242 41310 • ^SUBARU PICC0STRASSE 42 TU. 9943-4242 28494 Prodam DIANO Citroen, po delih. Schaffer, Obrne 14, Boh. Bela _3268 Prodam OPEL KADETT 1.3 GL letnik 1987, troja vrata. Janko Šorl, Črtomirova 26, Bled 3270 JUGO 60 Koral, letnik marec 1990, registriran, rdeč, garažiran, odlično ohranjen, prodam.« 73-520 _3272 Prodam GOLF JGL, letnik 1981, dobro ohranjen, garažiran, 95.000 km. Cena 6.600 DEM v dinarski protivrednosti. Miloš Volarič, Fran-kovo nas. 68, Škofja Loka, « 631-950 3273 Prodam Z 101, letnik 1988, registri-rana za celo leto, za 6.900 DEM in Z 750, letnik 1982. « 79-994 3278 Prodam GOLF, letnik 1987. Cena ugodna. « 27-100_3280 Prodam JUGO 45, letnik 1981. No-vak, Podbrezje 103, Duplje 3281 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989. Janko Kuhar, Visoko 119/g, Šenčur 3284 Prodam JUGO 1.1 GX, letnik 1987. « 39-774 3285 Ugodno prodam SUBARU 1.6 DL, letnik 1990. Reševa 8, Kranj 3286 Prodam zelo dobro ohranjen JU-GO 45, letnik 1984. « 12-255 3287 Ugodno prodam ALFO 33, letnik 1986, prevoženih 38.000 km, dodatno opremljena, dobro ohranjena. Milan Babic, Brezje 26 3289 Prodam JUGO 45, letnik 1984. « 64-024 3292 Prodam ŠKODO 110 R, letnik 1980, prevoženih 67.000 km. « 620-266 _ 3293 Prodam Z 750, dobro ohranjen, registriran do decembra 1991. Pre-bačevo 23, Kranj 3294 Z 101 GTL 55, stara 4 leta, registri-rana do konca leta, garažirana, dobro ohranjena, ugodno prodam. « 57-729_3295 Prodam VISO 11 RE, stara 4 leta. « 632-485_3298 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1989, registriran za 1 leto. Cena 8.000 DEM. Možna zamenjava za starejši letnik. « 51-057 3300 Prodam LADO Samaro 1.3, letnik september 1988, troje vrat, 30.000 km, garažirana. Cena ugodna. « 24-692_3302 Ugodno prodam neregistriran R 4 TL, letnik 1982. « 77-477 3303 GOLF JXB, 1.600 ccm, letnik av-gust 1987, prva registracija marca 1988, temno modre barve, prodam za 14.700 DEM. « 27-830, v soboto_3305 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1988. Puštal 26, Škofja Loka, « 621-027_3306 R 18 TU, letnik 1984, pet prestav, nujno in ugodno prodam. « 77-095_3307 Prodam GOLF, letnik 1989, pet vrat in Z 128, letnik 1988.« 78-600 _33_M JUGO 55 Skala, letnik 1989, temno rdeč, 19.500 km, prodam za 7.700 DEM« 51-962_3314 Prodam Z 101, letnik 1983. Snedic, Partizanska pot 12/a, Kranj - Kokri-ca, g 26-592_ 3315 JUGO 55 Koral, letnik oktober 1988, 26.000 km, prodam za 7.000 DEM v dinarski protivrednosti ali po dogovoru. « 633-186, v petek popoldan, sobota dopoldan 3324 Prodam SIMCO Solara, letnik 1982. V račun vzamem tudi neregistriran avto za dele. Prodam tudi rabljene DELE za vse tipe vozil. « 50-660_3325 ALFO 33 1.3 S, letnik junij 1987, rdeče barve, prodam za 14.000 DEM.« 622-428 3326 NOVO NOVO NOVO SEJEM RABLJENIH VOZIL na Gorenjskem sejmu v Kranju PONOVNO ODPRT Vsako nedeljo od 7. do 14. ure. Vstopnina 150,00 din! JUGO 55, letnik 1989, pet prestav, dodatno opremljen, prodam. « 48-617_3327 FIAT UNO 60 S, letnik 1986, 51.000 km, prodam. « 45-665 3329 Prodam OPEL KADETT 1.3, letnik 1980, registriran do februarja 1992. « 12-004_3332 Prodam CITROEN AX 11 TRE, letnik julij 1987, metalne barve, dodatno opremljen, sončna streha, 68.000 km, z garancijo. Cena 11.600 DEM« 50-118 3335 Prodam R 4 TL, letnik 1982, registriran. Cena 2.600 DEM. « 36-545_3336 Prodam FIAT 126, dobro ohranjen, registriran. Cena 1.000 DEM. « 40- 308_3338 Prodam Z 101, letnik 1987. Preba-čevo 36, Kranj, « 36-442 3340 SUBARU Leone Ranger 4 WD, karavan, 1.781 ccm, 95 KS, letnik 1989, bele barve, ugodno prodam. Predoslje 185, Kranj, « 39-477 _3342 Prodam NISSAN MICRO, letnik 1986. Hafner, Zl. polje 1/a, Kranj, « 23-682_3344 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, prevoženih 85.000 km. Cena po dogovoru. Pipanova 25, Šenčur, « 41- 302_3345 Prodam JUGO 45 AX, letnik sep-tember 1987.« 49-219 3348 JUGO 60 Koral, letnik 1989, prodam. Čirče 39, Kranj 3355 OPEL KADETT karavan, letnik 1980, zadaj karamboliran, v voznem stanju in R 20 TS, letnik 1979, registriran do julija 1991, prodam ali zamenjam. « 79-686 3359 Prodam R 4 GTL, letnik 1985. « 11-190_3360 Prodam GOLF, letnik 1982. 3 631-643 3364 RENAULT PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ objavlja JAVNI RAZPIS za prevzem in organizacijo izvedbe AVTO SEJMA na razstavišču Gorenjskega sejma. Vse informacije dobite na upravi sejma osebno ali po telefonu 064/21-580. Pisne vloge sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: PPC Gorenjski sejem Kranj, Stara cesta 25. Kandidati bodo o izidu obveščeni 15 dni po preteku roka za oddajo ponudbe. Prodam JUGO 45 A, star 4 leta, mehiško modre barve. Cena 5.200 DEM. Bertoncelj, Britof 318, Kranj _3366 Prodam MERCEDES 307 D Kombi Bus, letnik 1980. V račun vzamem osebni avto. « 620-026 3370 Prodam R 5 GTL 1.4, letnik sep-tember1985.« 620-314 3372 Prodam R 5 GL, letnik 1986, prevo-ženih 50.000 km, rdeče barve, garažiran, odlično ohranjen. « 691 -503_3373 Z 101, letnik 1985/86, odlično ohranjena, prodam.« 34-797 3374 WURM I hod, tr-ST" 33 00 [1891 *J0C Zete fetnii J Si Ugodno prodam Z 750, letnik ^ JjG registrirana.« 66-368^_^_^[ VW 1300, letnik 1972, ugodnoj dam. « 26-627, popojdan^^f Ugodno prodam TOVORNO J ^ KOLICO za osebni avto. Struura nod 2, Radovljica,« 75-908 Prodam JUGO 45, leim* ■ -.t0fj gistriran do marca p^j • NADOMESTNI DELI • SERVIS iN POPRAVILA • DODATNA OPREMA -RADIJI, SONČNE STREHt SP0JLERJI, PREPROGE • RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tel 9943-463-544000 St. Veiter Ring 25-27 diem, zaščiten « 42-820 Cena Prodam Z 23-219 101, letnik POLONEZ 1500, letnik 1 striran do 25. 6. 1991, brf $ ugodno prodam. «^33-798 Ugodno prodam GOLF- 1982. Levstikova 6, Kranj (N3U$ Ugodno prodam AUDI 8°' 1979.« 802-535 ——^af Prodam JUGO 45 A, ieX!^^, garažiran, prevoženih 39.00° ^ priključkom 6.200 DEM. za prikolico P 801-270 _ Prodam JUGO 55 Koral, star ^ Voklo 23, Šenčur, « 49-20» s Prodam neregistriran, vozen-.J STIN 1300 in SIMCO 1000, ^ rana do junija 1991, P*g20 manjšega popravila. « 28' ---Tlel" Mediteran, Prodam Z 101 1980.« 25-718 ___- GOLF JX diesel, letnik 19&6' ohranjen, ugodno prodam Bilban, Ob hribu 13, Vodice R 4 GTL, letnik 1987/88, « 39-606___ Prodam JUGO 45 A, letnik Kopališka 21, Škofja Loka tyi «1| "as Prodam JUGO 60 Koral, '^k^ 1989, registriran do avgust" g 84-560 -- Prodam R 25, letnik 1988 m*, tS letnik 1988. Informacije " m% 27-935, od 8. do 10. ure S Prodam ALFA ROMEO 33 ^ $ \ tnik 1986, prevoženih 36.0""^ % « 22-904___ Prodam OPEL KADETT letnik 1985, dodatno op'B^ pet vrat, pet prestav. Cen 8$. DEM. Ogled vsak dan poP^jf 4 Milan Hočevar, Viktorja 18, Jesenice Prodam JUGO 45 AX « 622-083, popoldan Prodam GOLF bencina', september 1987.« 631-fjf5 —---—■—Thrani"rf Ugodno prodam dobro on' J Z 101 GTL 55, letnik 1987. '^ rana do marca 1992. Zadr" y KranJ —<1P letnic „i Prodam GOLF diesel Bjelič, Zl. polje 2/a, Kranj FIAT HUDI VE& PROSTORSKI ČUDEŽ S POCINKANO KAROSERIJO. SEDAJ SO VAM NA VOLJO TUDI NOVI MODELI, NAPRIMER MOČAN 2.0 GT ie NOVI IN UGODNI RABLJENI AVTOMOBILI - NADOMESTNI DELI AUTO VVEDAM BELJAK /VILLACH TIROLER STRASSE 51 (PRI HOKEJSKI DVORANI) Tel.: 9943-4242-54441 § tn,k hi S? j/i s Si I 5 Hjfek, 8. marca 1991 MALI OGLASI, OGLASI 27. STRAN W!SmmmGLAS no I J 'f^GOLF: letnik 1986. Ilovka ^!n_ 3420 E^Po Prodam Z 101. letnik g^Mg 23-416, popoldan 3422 C"1 G0LF diesel. prva regi 1985, 52 000 km. dobro Podhom 8/a, Zg. Gorje, [rjlCl*___3425 itjTV letnik 1988. bele barve. C?*' km, registriran do julija EfcJL avtoradiem, prodam za [^JggMjg 75-618_3427 S**1?^"0 Prodam LADO Riva. *kiolx*' registrirana do febru-81 -338 3428 Jjfcrn FIAT Regata 100 S IE ter * Koral, oba letnik 1988. In-^gjlna y 75-090 3433 JS** JUGO 55, letnik 1984 IS u _P° 15 uri Primožič, Gorica I^ovljica '3; 1 p^P_^j~«_3434 JjjS PEUGEOT 205 GL, letnik ,^*_27-911 ali 51 -647 3436 PIAT 126 P, »etnik 1989 in letnik 1987.« 622 000 3439 PJJ dobro ohranjen GOLF die-Ef** '986.-svetle barve, gara J^»J9;03J_3440 ^rtT ^ P-,etnik 198°. registri t ?r°d6 2 1992 Informacije na ^gOjOd nedelje dalje 3442 SUZUKI Vitara JLX. trda ft^^ovjfr 35 534_3443 S?te,F,AT 126 P. letnik decem Od i!*7 9 44-092. med tednom, j^redalje _3446 jy*ri JUGO 45, letnik 1987. Ce <50DEM.« 24-963 3447 ^ANSPORT LESA JLED - ZASIP T«. 77-854 .^Priporočamo! a,m GOLF diesel, letnik 1985. '^An; V?00 DEM. Mlekarska 14, ^--^56 Koral, letnik 1 622 832 3448 pro-3451 750, letnik 1982 in Z 101, •978. Na vasi 15, Voglje 3452 * ? 101 GTL 55, letnik de-983. Betonova 3, Kranj 3454 •»tnik 1989, dobro ohranje-^m. Ivan Pristov, Kovači-1 ^ranj - Primskovo 3455 ^Gr^lejnik 1988, prodam za 35-158 3456 !Nistri?5'^mik 1989. rdeče barve S qlan do marca 1992, pro 3-158 ZAPOSLITVE PTT KABLAR dobi redno zaposlitev. « 34-733, zvečer 3011 Delo dobi POLAGALEC PODOV PARKETAR, redno ali mlajši upokojenec. « 27-546 3124 Trgovina z mešanim blagom zaposli TRGOVKO - TRGOVCA, lahko tudi pripravnika Vloge s kratkim življenjepis pošljite na: Trgovina "Jezerjan", 64206 Zg. Jezersko _3135 Sprejmem DELO na dom « 11-471_3158 PRODAJALKO, staro od 22 do 28 let, sprejmemo v redno delovno razmerje in eno PRODAJALKO, za honorarno zaposlitev. Resne ponudbe sprejemamo vsak dan od 9. do 19. ure. Boutiqe "DR". Reginče-va 6, Kranj 3173 Pizzerija "Polana" Golnik sprejme v redno delovno razmerje KUHAR-JA « 46-502_3210 K sodelovanju vabimo dinamične osebe za PREZENTACIJO UMETNIŠKIH SLIK.« 38-202 3213 Pridnim nudim honorarno DELO. šifra: HONORARNO DELO 3269 VOZNIK - AVTOMEHANIK. s C in E kategorijo in prakso, dobi službo. Ponudbe z življenjepisom od dajte na oglasni oddelek. Šifra: VESTEN__3271 Diskoteka "Gauloises" v hotelu Creina, zaposli STREŽNO OSEB JE « 061/224-543, dopoldan 3283 Na območju Gorenjske iščem kakršno koli redno ali honorarno ZAPOSLITEV; lahko tudi na domu. » 802-610_3361 FASADNA DELA oddam strokovnjaku. Šifra: RADOVLJICA 3363 REDARJA v nočnem klubu v Tržiču, ob petkih in sobotah, honorarno zaposlim « 52-266 3369 Prodajalna svežih piščancev in jajc na Tržnici Planina, v Kranju, išče izkušeno in marljivo PRODAJALKO. Vloge pošljite na naslov: Stjepan Lebar, Brezje 98,42311 Lopati-nec 3386 Trgovsko podjetje nudi komunikativnim osebam pogodbeno delo za PRODAJO tekstila iz uvoza, predvsem kvalitetnih srajc, po izredno konkurenčnih cenah. Delo je terensko. Prodaja se vrši preko Sindikata delovnih organizacij. Zaslužek je neomejen, v obliki stimulativne provizije. Samo resnim kandidatom, z izkušnjami ali veseljem do prodaje, priporočamo, da nas za vse informacije pokličejo na « 47-280. Pogoj je lastni prevoz! _3388 V Pekarni zaposlimo pridnega fanta - pripravnika, ki bi se rad priučil za PEKA. Kandidati naj bodo polnoletni in imajo odslužen vojaški rok. Informacije na « 27-935, od 8. do 10. ure_3404 Ste brez zaposlitve? DZS nudi dobro plačano terensko DELO. « 74-584, v petek, med 9. in 12. uro 3408 ^ V£ JUQ0 55 Koral, letnik A S ^ a 7 600 DEM. « 36-756 7pj lS|>-x-___3460 t !nA * ŠKODO 110 R, starejši le- "f n?? v0. 'strirana do februarja ( f W^!gyo 55, Cerklje 3461 A Sk' reQiLr0dam 2 101' stareiši le" '"•rana, potrebna popra JJAvbq *a rezervne -QjL-ER *a Z 1°1 'n malo rabljen na trda goriva, za kopal dele, novo 3462 lic, Jlatnil, odl'čno ohranjen JUGO V0r, n°vember 1989. Cena po v u■» 34-333 ali 23-654 ^a^-—3463 d°d"5!,0nUG0 55 E' l6tnik 1986' 5. lemljen.« 37-183 B$0^--~--~— 3465 ?JJ.tekJ98l, registrirana do Ur *a i ;Jrobro ohranjena, pro-S 2.000 DEM. « 75-494. <'0i*V—___3467 Jcno0nfort. letnik avgust 1982. * 2ranjena, prodam. Cena ■ Feger. Cankarjeva 3469 ftlriran?d2m 2 101 -letnik 1977< !°*enih«d