Razgied. — Vzpodbudnl govor za abituriente. Domobransko divizijsko sodišče na Dunaju je obsodilo župnika Karla Večero, ki je bil zadnji čas profesor na nemški državni gimnaziji v Mikulovu na Moravskem, na štiri mesece ječe, na izgubo doktorata in profesorske službe, ker je imel 18. avgusta 1. 1. v cerkvr pridigo za abituriente, pri kateri se je pregrešil zoper dolžno spoštovanje vladarja. — Začetek šolskega leta 191516 na graški tehniki. Po sporočilu sekretariata se bodo vršila predavanja na tehniki kot običajno. Vpisovanje se vrši v času od 1. do 15. oktobrai. — Dijaki, ki morajo po 15. oktobru na nabor ter reilektujejo na oproščenje šolnine, naj to javijo pismenim potom sekretariatu (»Vormerkung«). Ti se morajo pri svoječasni inskribciji (po naboru) izkazati1 s črnovojniško legitimacijo, da so oproščeni vojaščine. ¦— Predavanja se prično na vsak način šele po 18. okt. — Eksportna akademija na Dunaju bo tudi letos odprta. Pouk se je pričel dne 5. oktobra. — Častna promocija nadvojvode Evgena. Te dni so v glavnem stanu jugozahodne bojne črte slovesno izročili nadvojvodi Evgenu diplomo častnega doktorstva fiiozofije inomoškega vseučilišča.. — Sekeijski načelnik dr. Ivan Žolger. Z Dunaja poročajo, da je predstojnika državnopravnega oddelka v ministrskem predsedstvu, dr. Ivana Žolgerja, cesar imenoval za pravega sekcijskega načelnika. To imenovanje bo slovenska javnost gotovo pozdravila z zadovoljstvom, ne samo zato, ker se tiče sina našega naroda, marveč tudi, ker se s tem na naivišjem mestu priznava uspešno delovanje dr. Žolgerja. Xr. Ivana Zolgerja cenijo kot avtoriteto v državnopravnih vprašanjih in uživa kot visakošolski učitelj na Dunaju in tudi v inozemstvu neoporečen ugled. — Vpisovnje na graški univerzi se je pričelo 23. septembra in traja do 16. oktobra. Ako se bo zaradi vojne rok vpisavanja podaljšal, kakor se je zgodilo lansko leto, se bo pozneje določilo. Preda-vanja se prično okolo 20. oktobra. — Dijaške štipendije. Naučno ministrstvo je odredilo, da se je pri podelitvi dijaških štipendij predvsem ozirati na one dijake, ki so bili pred sovražnikom pohvaljeni ali ranjeni. Enako prednost imajo tudi oni dijaki, katerih očetje so! umrli junaške smrti. — Profesor dr. Masaryk. Uradno razglašajo: Proti profesorju na češkem vseučilišču v Pragi, dr. Masaryku, ki se že dlje časa mudi v inozemstvu in se tam baje bavi z nedopustno agitacijo, se je začelo sodno kazensko postopanje in disciplinarnai preiskava ter je bil suspendiran od službe in mu je plača ustavljena. — Berlinski bolgarski dijaki na potu v domovino. Bolgarski dijaki v Berlinu so se poslovili pri bolgarskem poslaniku Rizovu. V nagovoru je rekel neki študent: »Bolgarski dijaki se bodo vedno zavedali svoje hvaležnosti do Nemčije«. Pred bolgarskim konzulatom so koncem govora živahno klicali nemškemu cesarju in Neračiji. — Časopisje in vojna. Za vojne je pre nehalo izhajati v Nemčiji 1200 časopisov. — Slovaščina v madjarščini. Profesor Fuckel iz Kassla je objavil v »Frankfurter Zeitung« svoja opazovanja, koliko nemških besed je prešlo v madjarščino. Posebno zai razno obleko, orodja in sploh stvari, ki so bile Madjarom tuje, ko so se preselili iz Azije. Pri tem pa nemški profescr konstatuje, da so si Madjari izposodili mnogo izrazov iz slovaškega besednega zaklada. Za zgled navaja tanyer (krožnik), kulcz (ključ), podlas (podstrešje), ter naglaša, da so Slovaki v svojih seliščih kulturelno visoko nadkriljevali madjarske priseljence. — Avstrijske univerze. Na Dunajski univerzi se je pričelo dne 23. pret. mes. z vpisovanjem, ki traja 14 dni, ki> se pa bo eventualno* podaljšalo še za osem dni. Kakšen bo obisk univerze, se še ne ve ter je od tega tudi odvisno, ali se letos otvorijo univerze v Krakovu, Levovu in Černovicah. — Rusini na gornjem Ogrskem pišejo s cirilico. Sedaj je nastalo med tamošnjo duhovščino in učiteljstvom živahno gibanje za odstranitev cirilice in uvedenje latinice. Ogrski episkopat je sklenil z vso silo podpirati to gibanje, da se že enkrat iz cele Ogrske odpravi cirilica. — Hrvatska umetnika na laški fronti. Kakor poročajo, gresta te dni hrvatskai umetnika profesor Robert Frangeš in profesor Oton Ivekovič z dovoljenjem vojnega poveljstva in deželne vlade na italijansko fronto. — Dalmatinski deželni šoski svet se je barvil na svoji seji 16. pret. mes. med drugim z vprašanjem ustanovitve nekaterih šol višie kategorije. Rešilo se je nekaj srednješolskih zadev in izvršilo nekaj imenovanj na ljudskih šolah. — Collegium Germanicum. V Rimu je zavod, ki nosi to ime. Preosnoval ga je leta 1573. papež Gregor XIII. V tem zavodu se vzgajajo nemški mladeniči v stro1go rimskem smislu za dušno pastirstvo. Gojenci se morajo šest mesecev po1 vstopu obvezati, da se posvetijo duhovskemu stanu in pastirstvu v svoji domovini. Študirajo tri leta filozofijo in 4 leta teologijo. Mnoge promovirajo v doktorje še pred njihovim odhodom iz zavoda. Zavod je bil pod vodstvom jezuitov do oprave jezuitskega reda (1773), potem pa pod vodstvom svetnih duhovnikov, a leta 1798. so ga zaprli. Leta 1818. so ga zopet odprli pod vodstvom jezuitov. V Collegium Germanicum študiraio tudi avstro-ogrski in švicarski bogoslovci. Poleg tega so v Rimu še: angleški, irski, belgijski, franco ski, poljski in severno in južno ameriški koleg. — Sedanji svetovni viharji tudi zavodu Collegium Germanicum niso prizanesli. Seli se v Inomost, kjer bo nameščen v teologijskem konventu »Canisianum«, a filozofska predavanja bodo gojenci poslušali v jezuitskem kolegiju. — Priprava mladine za vojaštvo. Na Dunaju ustanovljajo organizacijo za pripravo mladine za vojaštvo. V ta namen bodo popisali vse fante rojstnih letnikov 1901. do 1895., v kolikor že ne služijo pri vojaštvu. — Urarl ie v Pragi bivši zaslužni ravnatelj češkega Narodnega gledališča in član češke Akademije znanosti in umetnosti dr. Franc A. Šubert. Šubert ima tudi za gledališko umetnost v jugoslovanskih deželah velike zasluge. Pokojnik se je tudi za slovensko umetnost jako zanimal ter je prisostvoval slavnosti otvoritve ljubljanskega deželnega gledališča. Posebne zasluge si je pridobil kot organizator bolgarskega Narodnega gledališča v Sofiji. — 501etnico svojega rojstva je praznoval sl. učenjak dr. Lubor Niederle, pros. artieologije in slovanske etnologije na praški univerzi. Niederle si je že v mladih letih pridobil svetovno ime in velja kot ena prvih avtoritet na polju slo1vanske etnologije. — C. kr. navtična šola v Malem Lošinju se letos ne otvori. — Dalmatinski deželni odbor, ki se je nahajal dosedaj provizorično v Obrovcu, se je zopet povrnil v Zader. — Urarl ie pri Dunaju dvorni svetnik v naučnem ministrstvu dr. Ivan Huemer, referent za srednješolske zadeve. — Ogrski kardinal Vaszary, resignirani nadškof ostrogonski, je umrl v svoji vili ob Blatnem jezeru v starosti 83 let. Kardinal Vaszary je spadal med takozvane liberalne cerkvene kneze; svoj čas se je javno izrekel za civilni zakon in vedno je bil nasprotnik katoliških politiških organizacij. Dohodki umrlega kardinala so bili ogromni; le najemščina za velika posestva v njegovi škafiji mu je vrgla letnih 720.000 K čistega. — Na madiarskem vseučilišču v Budimpešti je sedaj ustanovljena stolica za hrvatski jezik in hrvatsko literaturo in je imenovan za rednega profesorja Rudolf Szegety. — Razveljavliene doktorske diplome. Domobransko ministrstvo je črtalo iz zapisnika zdravnikov vse tiste zdravnike, ki so si doktorsko diplomo pridobili na kakem italijanskem vseučilišču ter je te diplome razveljavilo. — Dalmatinski deželni šolski svet pozivlja vpokojene učitelje in učiteljice, ki so še sposobni m poučevanje, naj se zglasijo ter prevzamejo pouk v šolskem letu 1915/16, sicer bi ostalo več ljudskih šol zaprtih. Za poučevanje dobe posebno nagrado. — Masarykovo glasilo začasno ustavljeno'. Oblasti so ustavile Masarykov list »Cas«. Poslanec profesor Masaryk se nahaja v Švici. — Nov slovenski privatni docent. Kakor smo že poročali v zadnji številkiv je bil naš rojak dr. Leonid Pitamic, ki službuje sedaj v predsedstvu ministrskega sveta kot ministerialni koncipist, imenovan za privatnega docenta za avstrijsko državno pravo na dunajskem vseučilišču. Dr. Pitamic je vzlic svoji mladosti (ne šteje še 30 let) v znanstvenih krogih že dobro znan po svojih raziskavanjih in študiiah o »dijetni pravici poslancev« (Das Recht der Abgeordneten Diaten), izišlem leta 1913. Njegova najnovejše delo, ki je zbudilo veliko pozornost, obravnava tema o »sodelovanju parlamenta pri mednarodnih pogodbah v Avstriji«. (Die parlamentarische Mitwirkung bei Staatsvertragen in Oesterreich). Dr. Pitamic je eden izmed onih redjkih Slovencev, ki je premagal z delom, energijo in neuklonjenira optimizmom vse težkoče, ki so se mu pojavile od raznih strani pri dosegi njegovega smotra. Siinpatičnemu mlademu učenjaku, ki je zapustil na Kranjskem izza svojega službovanja na deželni vladi in okrajnih glavarstvih najlepše spomine v slovenskem prebivalstvu, iskreno čestitamo na imenovanju, ki je toliko bolj pomembno, ker se je izreklo na predlog nemške univerze. — Otvoritev šol v Dalmaciji. Na dan 15. septembra se otvorijo v Dalmaciji ljudske in srednje šole razen Boke Kotorske in Dubrovnika. Vojaška oblast da dopust onim profesorjem in ljudskošolskim učiteljem, ki bodo neobhodno- po trebni za pouk, pa se sedaj nahajajo v vojni službi. — Za upravitelja Leginega imetja v Zadru je imenovan dvorni svetnik Štefan Polli. Posebni poverjeniki bodo imenovani tudi za Split, Starigrad, Kerčulo itd., kjer je imela Lega svoja šolska poslopja. — IztimiteH salvarsana. Nemški tajni svetnik Pavel Ehrlich je po kratki bolezni v Homburgu umrl. Star je bil šele 61 let. Rodom je bil iz Šlezije in vstopil leta 1890. za asistenta v znani Kochov zavod za nalezljive bolezni v Berlinu. Pozneje je prevzel vodstvo zavoda za preiskovanje cepil. Njegovo sredstvo pro1ti sifilistični bolezni, salvarsan, je svetovno znano. Pomagal mu je pri tem izumu japonski zdravnik dr. Hata. — Jurij Žulawski, znameniti poljski pesnik in pisatelj, je bil poročnik v poljski legiji in je dne 9. pret. m. v bolnici za nalezljive bolezni v Dembici umrl. 2uIawski je bil eden prvih izmed odličnih poljskih pisateljev, ki so šli med legionarje. Njegov stari oče se je kot bojevnik udeležil poljske revolucije leta 1831., njegov oče pa poljske revolucije leta 1863. Nekaj mesecev pred svojo smrtjo je Jurij 2ulawski v ginljivo lepi pesrai naročil svojemu sedaj še nedoletnemu sinu, naj bo vedno pripravljen za boj za poljsko stvar. Nekaj romanov in pesmi Jurija 2ulawskega je preloženih na nemški jezik.