90,6 95,1 95,9 INJ Prednovoletni koncerti navdušili, bo tudi novo leto? Žabe so vstale od mrtvih, opereto so zapeli na najlepši način in dirigenti so poplesavali na odru. V novo leto vas bomo pospremili z letnim horoskopom ter z napovedjo zvezd za osem največjih občin na Celjskem. Priloga: koledar 2012 Veliki brat vas Uprimo se diktatu krize strani 18, 19 in 22-25 Se beremo. riovDtednik Se slišimo. adio celje Vsako soboto, I od 9. do 13. ure Ekološka tržnica S Mercator Na fotografiji sopranistka Mateja Potočnik, ki je nastopila na novoletnem koncertu Celjskega godalnega orkestra. PRIHRANITE 1/3 VREDNOSTI NAKUPA STANOVANJA s prihranki pri stroških bivanja že 0d f: 1? Za ogled pokličite 1 J 051365 287] .1 www.mikstanovanja.si VOJNIŠKA GMAJNA, UŽITEK BIVANJA! J CELJE UVODNIK i" BISERKA POVSE TAŠIC Kaj/kdo te gleda? Ko zagledamo kakšno kamero, ki nas ali snema ali tudi ne, kje na javnem mestu, se nam pač zdi samoumevno, da nas veliki brat gleda od vsepovsod. Včasih še kdo benti, kaj le počnejo s posnetki takšni ali drugačni organi, in še eno poseganje v našo zasebnost gre tako mimo nas. Če pa pristojne začnemo spraševati, zakaj nas kdo snema in ali pri tem še mimogrede kdo kaj zasluži na račun vdiranja v našo zasebnost, pa praviloma dobimo tako suhoparno nerazumljive uradniške odgovore, da nas mine, da bi sploh še kaj spraševali. In utihnemo. Živimo v državi, kjer je predpisano skorajda vse. In nekako ne sprevidimo, da imamo pred nosom veliko konkurenčno prednost: začeli bi lahko pisati kratke zakone, na treh straneh formata A4, kjer bi preprosto zapisali, kako bomo na kakšnem področju življenja v državi stvari uredili in izvajali. Prav nič izjem ne bi bilo in prav nič dvoumnih stavkov, zaradi katerih še stroka potrebuje posebne bukve, ki tolmačijo, kaj smo z zakonom pravzaprav sploh želeli povedati, uzakoniti. Si predstavljate, da bi v letu 2012 postali prepoznavni po tem, da ima Slovenija malo zakonov, ki pa so tako razumljivo in nedvoumno napisani, da jih razume in spoštuje sleherni državljan?! In kar je še bolj pomembno kot dolžina sama: da bi imeli zakone, ki bi spodbujali in ne zavirali pobude in ustvarjalnosti državljanov in gospodarstva. Mi je zadnjič prijatelj razlagal, da se velikokrat počuti, kot da bi živel v nekakšni mlačni mlakuži, stisnjen v kot, nemočen, da bi karkoli ukrenil s sabo in s svojim življenjem. Ko sem malo zatem slučajno dobila v roke Tembatsu (japonsko ime za krizo), knjigo Boštjana M. Zupančiča, ki že v svojem drugem tovrstnem delu razglablja o razlogih za obdobje suhih krav, sem našla diagnozo tudi za svojega sogovornika. To bo to: hrepenenja nam manjka, njemu, nam, družbi nasploh. Tisti lesk v očeh, igrivi ogenjček, ki je sposoben premikati meje. Saj veste, okna vselej odpiramo takrat, ko prej zapremo za sabo vrata. Torej ko je konec ene priložnosti, moramo biti pač odprti za to, da se v življenju pojavi druga. Tudi ob bilancah starega in vstopu v novo leto je tako. In če smo danes Slovenci nekako nesposobni čutiti iskreno hrepenenje, vzpostavljati pristne človeške stiske in se obremenjeni s krizo zapiramo vase, bi si za vse nas želela več hrepenenja. Da bi se streznili, odrekli zanikanju težav in izzivom, ki so v nas in pred nami, in bi si priznali, da ne rabimo samo več znanja za vse več konkurenčnosti in povečevanja dobičkonosnosti; potrebujemo več domišljije in ustvarjalnega naboja za velike spremembe. Hrepenenje je tisti fenomen družbe, ki nas lahko pripelje do znanega reka: dlje ko greš, dlje ti kaže. Hrepenenje, ustvarjalni naboj, preseganje lastnih in meja družbe - vse to je zagotovo lastno ljudem, za katerimi se praši. Povsem slučajno smo tako poimenovali tudi občasno rubriko Novega tednika in vanjo uvrstili tiste posameznike, ki so se na različnih področjih življenja v minulem letu zapisali s svojimi sledmi. Naj bo veliko takšnih tudi v letu pred nami. Da si nekdo lahko zastavi vprašanje, ali bodo nanodelci premagali raka, mora bika pač zagrabiti za roge, ko se loteva reševanja problemov. In ker se nam v življenju lahko obrne tudi tako, kot si sploh ne bi želeli, in se morda med prazniki znajdemo celo za zapahi, je prav, da tudi iz slabega skušamo potegniti najboljše. Prav zato smo se po vtis prazničnega vzdušja tokrat odpravili za rešetke. V imenu redakcije Novega tednika vam v letu 2012 želim: bodite zvedavi, pronicljivi, sprašujte in iščite odgovore ter najdite odtenke med svetlimi in temnimi platmi življenja. In morda prisluhnete še stari indijanski modrosti, ki pravi, da človek ne tke mreže življenja, saj je le nitka v njej. Karkoli naredi mreži, naredi sebi. Torej »mrežite« dobro energijo! So leta, M postavljajo vprašanja in so leta, ki dajejo odgovore. Želimo vam, da bi v letu 2012 slišali prave odgovore in sprejemali odločitve, ki usmerjajo na pravo sled. CMCeUe CESTE MOSTOVI CELJE d.d. Družba za nizke in visoke gradnje To je skupni prostor za obsojence, ki so na odprtem oddelku. Torej za obsojence, ki že imajo tudi izhode. Takole so si nekateri okrasili prostore na zaprtem oddelku. Kako je, če praznike preživljaš v zaporu? Celjski zapori: novoletne jelke, odlična dramska igra in celo poroka Božično-novoletni prazniki so za ljudi posebno obdobje v letu, ko prihajajo na plan skrajni občutki družinske povezanosti ali osamljenosti. Toliko bolj so lahko ti doživljaji boleči za osebe, ki jim je odvzeta prostost. Zaporniki in priporniki imajo te dni enake pogoje za obiske svojcev kot v ostalem obdobju leta, a kljub temu to ne pomeni, da cele dneve ždijo v celicah z rešetkami na vratih in oknih. Nikakor ne! Na oddelkih celjskega zapora so postavljena božična drevesca, pred dnevi je bila prav posebna premiera dramske igre, ki so jo v celoti pripravili in v njej nastopali obsojenci in priporniki. »Res je. Dramsko igro Gla- ga imenujmo kar Matej, kar sovi so sami režirali, odigrali in zanjo tudi postavili sceno,« nam razloži direktorica Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje Edita Mejač. Z veseljem pove, da so pri pripravah in izvedbi igre odkrili marsikateri talent. Nastop je bil seveda le za osebe, ki so zaprte oziroma v priporu. »Zavedamo se, da je ta čas zaradi praznikov zanje težji, zato jim poskušamo z nekaterimi dejavnostmi vsaj malo pričarati del čarobnosti teh praznikov tudi znotraj pustih zaporniških zidov,« dodaja Mejačeva. Ravno pred prazniki se je lahko po zaporniških hodnikih sprehodila tudi naša novinarska ekipa. Zaporniki in priporniki so okrasili prostore, svetile so tudi novoletne lučke, izdelovali so novoletne voščilnice. Vse to jim je zapolnilo čas, v katerem bi jim misli bežale ven. In ne glede na razloge, zakaj so za zapahi, imajo pravico začutiti domačnost in toplino praznikov. »Pride trenutek, ko mi je težko ..., ko se počutim krivega, da sem tu in ne s svojimi najdražjimi,« nam je povedal eden od obsojencev. Zaradi anonimnosti seveda ni njegovo pravo ime. Del kazni je že prestal, v zaporu bo še nekaj mesecev, februarja upa vsaj na nekaj prostih izhodov. Prve tri dni šok »Največ mi pomeni to, da mi svojci stojijo ob strani, v teh trenutkih še posebej. Dajejo mi moč, voljo in zagon, me bodrijo na način, da bo še veliko božičev in novih let ...« Matej pohvali zaposlene v zaporu, saj vidi, da se pri svojem delu trudijo. »Zapor je na nek način le omejeno gibanje. Vse te dejavnosti, od športnih do kulturnih, ki so nam na voljo, me rešijo misli, ki bi mi odtavale v skrbi. Na mojem oddelku se tudi dobro razumem z ostalimi, lahko se pogovarjamo o resnih zadevah, se kdaj >pohecamo< in čas nam hitreje mine,« še razlaga Matej, ki je imel tudi eno od vlog v dramski igri Glasovi. Obenem upa, da bo vodstvo zapora na silve-strovo vrata sob zaprlo nekoliko kasneje kot ostale dni v letu ... Naš mlad sogovornik nam zaupa še eno - srčno stvar. Vodstvo zapora mu je namreč dovolilo, da se je v zaporu poročil s svojim dolgoletnim dekletom: »Dekle je sprejelo, da moram odslužiti kazen in četudi je ona zunaj, jaz pa tukaj, naju zdaj veže posebna vez, ki me navdaja z upanjem in zaupanjem.« To je svojevrstna izkušnja, še doda, ki ga bo zagotovo vodila na prostosti v drugačno, boljše življenje. Prizna, da je že v zaporu začel razmišljati drugače. »Sprva nisem pričakoval, da bom dobil zaporno kazen. Ko sem prišel na prestajanje, sem po treh dneh doživel šok. Ko sem se prebujal, sem se spraševal, kje sem, kaj sploh delam tukaj, vse je bilo čudno ... Zdaj gledam na življenje drugače. Vse to je zame velika šola oziroma izkušnja. Vseeno bom iz vsega odnesel tudi pozitivne izkušnje. S tem se bom moral sprijazniti, čeprav v sebi čutim, da si še ne morem oprostiti, da sem pristal v zaporu,« je iskren Matej. Se vedno je mlad, pred njim je vse življenje, zdaj pa je tudi mož. Razume, da bo - ko bo stopil izza zaporniških zidov - moral življenjsko odrasti. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Prvi v Sloveniji Celjski zapori so se kot prvi v Sloveniji letos lotili prav posebnega projekta. V začetku decembra so namreč svojce zapornikov in pripornikov želeli bolje seznaniti z življenjem njihovih bližnjih, ki niso na prostosti. Na tak način so jim prikazali, kako preživljajo čas v zaporu oziroma priporu. Svojci so se s pomočjo tematskih skupin seznanili z zakonodajo, ki velja za zaprte in priprte osebe; z delom, ki jih te opravljajo v zaporih (kaj počnejo v delavnicah, kakšne prednosti jim delo prinaša - od dopusta do regresa) ter z vzgojo za zaporniškimi zidovi. Poleg skupinskih se z vsakim opravljajo tudi individualni pogovori strokovnjakov . Svojcem so razložili, da imajo zaporniki tudi dostop do zdravnika. Znano pa je že, da omogočajo zaprtim osebam še dodatno izobraževanje. Obsojenci in priporniki se pozitivno odzivajo na vse aktivnosti v zaporu. Enako velja tudi za zaposlene. Res je namreč, da čim bolj zapolnijo čas zaprtih oseb, manj je negativnih izkušenj in odstopanj od želenega vedenja, razloži Mejačeva. »Usmerjeni smo k temu, da je treba tudi v zaporu aktivno preživljati čas,« še doda. Že večkrat smo poročali, da bi si celjski zapori zaslužili nove prostore. Objekt zaporov, ki je v središču Celja, je namreč še iz leta 1810. Že trideset let se govori, da bi zapore prestavili drugam, vendar dlje od dogovorov in obljub ministrov, ki so se ta čas menjali, ni nikoli prišlo. Kljub temu v celjskih zaporih ohranjajo raven strokovnosti dela, še pravi direktorica Edita Mejač. NOVI TEDNIK NASA TEMA 3 V Celju imamo velikega brata! Kako lahko nedelujoče kamere spremljajo promet ... Natančno pred dvema letoma smo pisali o nesreči v enem od križišč v središču Celja, v kateri je voznik avtomobila zbil kolesarko. Epilog zgodbe je bil tak, da je krajšo potegnila kolesarka, ki jo je odnesla s hudimi poškodbami. Že takrat smo se v prispevku spraševali, zakaj sodišče ali policija v postopku nista upoštevala posnetkov nadzornih kamer, ki so v križišču, torej so očitno same sebi v namen. Preverili smo, koliko je takšnih kamer v Celju, zakaj so sploh postavljene in čemu sploh služi ta »križiščni« veliki brat ali karkoli je že. Iz Oddelka za okolje in so le-te kamere postavljene, prostor ter komunalo Mestne občine Celje so nam na naša vprašanja poslali bolj skope odgovore. Pravijo, da so s kamerami opremljena štiri križišča v Celju, pri čemer so vse kamere v lasti občine. »Služijo za optimizacijo se-maforskih časov in daljinsko spremljanje prometa. Podatki s kamer se ne zbirajo, se ne posredujejo nikomur niti se ne shranjujejo, saj gre za sprotno spremljanje in upravljanje prometa. Če gre za državno cesto, za postavitev kamer potrebujemo soglasje pristojnih upravnih organov države, če gre za lokalne ceste, pa soglasje pristojnih upravnih organov MO Celje,« so nam odgovorili. Ko smo še enkrat poskušali dobiti bolj natančne odgovore o tem, kako se izbirajo lokacije, kjer Če občina uvede vide-onadzor na določenih lokacijah, za to ne potrebuje soglasja informacijskega pooblaščenca. kje je kakšen nadzorni center oziroma računalnik, ki je s kamerami na terenu povezan, kateri »organi izdajajo dovoljenja«, so nam poslali prav tako ohlapen odgovor, v katerem so kar naenkrat pojasnili, da kamere pravzaprav sploh ne delujejo! »Kamere v štirih semaforskih križiščih Mestne občine Celje trenutno ne delujejo, saj sodijo v sklop prometne pisarne, ki je v pripravi. Pred vključitvijo kamer, ki bodo služile optimizaciji semaforskih časov, je treba zagotoviti ustrezne tehnične zahteve oziroma pogoje. Tehnični pogoji zahtevajo tudi ustrezna proračunska sredstva, zato bodo zadeve izpeljane fazno glede na razpoložljiva sredstva.« Toliko o razumljivem odgovoru s celjske občine ... Kje je obvestilo? Zato smo se po dodatna pojasnila odpravili še v urad informacijske pooblaščen-ke Nataše Pirc Musar. Tam pravijo, da zakonodaja vide- Ali to sploh lahko počnejo? Na celjski občini so nam še povedali, da kakršnih koli pritožb glede v križiščih postavljenih kamer niso dobili. Občane pa vendarle zanima, kaj te kamere pomenijo, saj so na spletni strani MO Celje Servis 48 zastavili kar nekaj vprašanj o tem. Vsem so z občine tudi odgovorili. Razlagali so jim, da kamere služijo spremljanju prometa in so sestavni del projekta prometne pisarne, ki bo omogočala daljinski nadzor in urejanje prometa. Dejali so, da v prihodnosti pripravljajo možnost gledanja naključnih slik s kamer preko kabelske televizije. Enemu izmed občanov so odgovorili: »Temeljni namen kamer je zagotavljanje pretočnosti prometa.« Spet drugemu: »Kamere so namenjene spremljanju, vodenju, načrtovanju in nadzoru prometa (rdeča luč, nepravilno razvrščanje in vožnja v križišče ...) in niso dostopne nepooblaščenim.« Glede na to, da so nam iz urada informacijske pooblaščenke sporočili, da je nedopustno posnetke uporabljati za spremljanje gibanja posameznika ali sprožanje prekrškovnih postopkov, na primer zaradi napačnega parkiranja, je vprašanje, koliko vzdrži zadnji občinski odgovor ljudem. PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK i *■> i , i s ■ I ffli tmm an HB Glede na to, da se večkrat zgodi, da celjska policija poziva očividce kakšnih prometnih nesreč, bi bili posnetki takšnih nadzornih kamer dobrodošli ravno pri postopkih ugotavljanja okoliščin prometnih nezgod. A so nam na celjski policijski postaji pojasnili, da so vprašanje, kako je s posnetki, na občino poslali v zadnjem daljšem obdobju dvakrat. V enem primeru je šlo za prometno nesrečo, v drugem za rop, vendar so dobili odgovora, da kamere ne delujejo in da si s posnetki ni mogoče pomagati ... onadzora javnih površin posebej ne ureja. Občina kot lokalna skupnost lahko izvaja videonadzor, vendar se mora pri tem omejiti le na tiste nepremičnine, ki so v njeni lasti, jih ima v najemu ali v upravljanju, ni pa dovoljeno izvajati »splošnega« video-nadzora mest. Razen, če gre za snemanje na način, da posamezniki na posnetkih niso niti »določeni niti določljivi«. Če namreč posameznik ni Vprašanje, ali imajo velikega brata v kakšnem križišču tudi v Velenju, smo poslali še na tamkajšnjo občino. Tam tovrstnih kamer, delujočih ali nedelujočih, nimajo. »Niti jih v bližnji prihodnosti ne nameravamo postaviti,« so nam odgovorili. »določen ali določljiv«, se posnetek ne šteje kot osebni podatek in kot takšnega ga Zakon o varstvu osebnih podatkov seveda niti ne varuje. »Širši videonadzor, na primer na ulicah, trgih in v podobnih objektih, s katerimi upravlja občina, pa je dopustno izvajati samo tam, kjer so izpolnjeni osnovni pogoji za poseg v zasebnost posameznikov, to pomeni predvsem, da obstaja kakšna nevarnost za ljudi in premoženje. Torej tam, kjer varovanja ljudi in premoženja ni mogoče doseči drugače. Tu bi lahko spomnili na video-nadzor Trga celjskih knezov, o katerem se je govorilo pred leti, ko famozne bisere po postavitvi skoraj vsak teden uničevali vandali. »Upravičenost videonadzora na določenih mestih pa je zato ob upoštevanju načela sorazmernosti treba presojati od primera do primera. Prav tako mora občina v primerih, ko videoposnetke shranjuje, izdelati katalog zbirke posnetkov videonadzornega sistema in podatke iz tega kataloga sporočiti v register zbirk osebnih podatkov pri informacijskem pooblaščencu,« so nam odgovorili. Lokalna skupnost oziroma občina mora pred uvedbo videonadzora sprejeti dokument, v katerem morajo biti obrazloženi tudi razlogi za nadzor. Zakon opredeljuje še, da mora »oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo«. To mora biti vidno in razločno objavljeno in omogočati posamezniku, da ga bo pravočasno opazil in tudi vedel, kdaj je v »kadru« nadzornih kamer. Na obvestilu morajo biti sledeči podatki: informacija, da se izvaja videonadzor, naziv osebe, ki videonadzor izvaja, ter telefonska številka Veliki brat kar pred okni celjske policije. Kako zanimivo: kamera na posnetku je obrnjena natančno proti stavbi, kjer so pisarne celjskih okrožnih državnih tožilcev ... Ne gre kar po domače! V primeru shranjevanja videonadzornih posnetkov, s katerih bi bili razvidni kakršni koli osebni podatki, Zakon o varstvu osebnih podatkov določa posebne kriterije. Videonadzorni sistem mora biti namreč zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb, javni uslužbenec, ki izvaja videonadzor, pa mora upoštevati točno določene organizacijske, tehnične in logističnotehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov. Ustvarjena mora biti tudi evidenca, iz katere je mogoče pozneje ugotoviti, kdaj so bili posamezni osebni podatki iz videonadzornega sistema uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je možno zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov. »Tako pridobljeni osebni podatki oziroma posnetki se lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Po izpolnitvi namena obdelave se osebni podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo oziroma če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače,« pojasnjujejo v uradu informacijske pooblaščenke. za pridobitev informacije o tem, kje in koliko časa se hranijo posnetki. Zaenkrat - če si pravilno razlagamo zakonodajo, skope občinske odgovore in pojasnitve informacijske pooblaščenke - obvestil ob križiščih s kamerami v Celju ni . SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Bi podpisali tudi smrtno obsodbo? Zaposlene, tudi na Celjskem, je preveč strah, opozarjajo sindikalisti V prejšnji številki NT nam jo je pri podpisu pod portretoma sindikalnih predstavnikov zagodel tiskarki škrat. Položaj zaposlenih na Celjskem sta predstavila (z leve) Mirko Hirci in Vojko Korošec. Višje plače? Zakaj, če ni treba Precej težav zna prinesti januar, ko bo končano prehodno obdobje za izplačilo minimalnih plač. Čeprav, kot so prepričani v celjskih sindikatih, bi lahko že danes v mnogih podjetij izplačali višje plače. Vendar zakaj, če bi treba? Z marcem 2010 je namreč začel veljati nov Zakon o minimalni plači, ki je zvišal minimalno plačo s 597,43 evra bruto na 734,15 evra bruto oziroma na 562 evrov neto, kolikor znaša košarica minimalnih življenjskih stroškov za leto 2009. Zakon je za delodajalce, ki bi jim občutno povečanje minimalne plače povzročilo velike izgube in ogrozilo obstoj podjetja ali imelo za posledico odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, predvidel možnost postopnega prehoda na znesek minimalne plače. Ti delodajalci so lahko minimalno plačo dvigovali postopoma; prvo leto na najmanj 654,69 evra bruto, letos pa na vsaj 685,25 evra bruto, povečanih za rast cen življenjskih potrebščin. Najpozneje januarja 2012 pa je treba minimalno plačo dvigniti na 734,15 evra bruto (povečano za inflacijo v letih 2010 in 2011). Kot so ocenili sindikalisti, slaba polovica zaposlenih na Celjskem prejema minimalno plačo. »Pri zakonsko določeni plači bomo vztrajali ter pomagali članom, da se zakonodaja spoštuje. Pogosto gre za izgovore vodstev podjetij, da ne dajo zato, ker tako varčujejo, oziroma slišimo >zakaj bi pa dal, če ni treba<, pri čemer je problem minimalne plače tudi, ker delovna doba ni upoštevana.« Kakšne pretrese bo zaradi usklajevanja minimalne plače prinesel januar, v sindikatih niso napovedali, ker niti nimajo točnih podatkov o izplačanih plačah. V dneh, ko nekateri stavkajo za izplačilo nagrade za uspešnost, ko se drugi lahko pohvalijo s takšno ali z drugačno božičnico, spet tretji pa so že tako ostali brez služb in dela, ni ostalo nepreslišano opozorilo območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Savinjska Celje o silnem strahu, ki se vse bolj odraža med zaposlenimi v podjetjih na Celjskem. Ob vsakdanjem ponavljanju »kriza, kriza, globalna kriza« se zaposleni ne upajo več postaviti niti za osnovne pravice. »V tem stanju duha bi zaposleni podpisali tudi smrtno obsodbo, če bi bilo treba. Strah se je preveč za-lezel med ljudi in mislim, da zaradi tega nismo več zdrava družba,« je poudaril območni sekretar sindikata kovinske in elektroindustrije Mirko Hirci. Tako se v številnih podjetjih, tudi uglednih, dogajajo različne kršitve. Možnosti za scenarij trdega kapitalizma ali občasnih v nebo vpijočih krivic je veliko. Čez noč ti povedo, da si ostal brez službe. Spet drugje morajo delavci, ker vodstvo nima denarja, sami predlagati stečaj. Kaj jim ostane drugega, potem ko so od avgusta brez plač? Odpoved ne pride v poštev, ker bi potem ostali še brez nadomestila iz jamstvenega sklada, agonija pa se vleče in vleče. O tem, da so regresi in jubilejne nagrade v nekaterih podjetjih zgolj in samo sanje. Zaposleni pa, tudi zaradi krize, to razumejo in čakajo. »Finte« Tako so sindikalisti navajali eno od celjskih podjetij, kjer so na oglasni deski objavili spisek zaposlenih, od katerih so zahtevali podpis, da bi lahko namesto regresa izplačali bone. Po zboru delavcev je ostalo dvajset pogumnih, ki so vztrajali pri izplačilu denarja. Med ostalimi se je slišalo vprašanje, če jim bodo sindikalisti regres »požrli«, konec zgodbe pa je bila plača s štiridnevnim zamikom. »V podjetjih navznoter govorijo o krizi, ljudje pa delajo po 12, tudi po 16 ur. Izkorišča se situacija krize, ljudje prekomerno delajo. Govori se o povečanem obsegu v smislu varčevanja z urami, če bi nastopila kriza ...« so navajali sindikalisti. Velik problem je na Celjskem tudi zaposlovanje agencijskih delavcev, ki je razumljivo, če dobijo v katerem od podjetij na hitro kakšno večje naročilo. Nič koliko pa je primerov, ko ljudi zaposlijo za mesec ali dva, jim znova podaljšajo pogodbo, jih prestavijo na drugo delovno mesto, potem pa jim ne podaljšajo pogodb ... »Dejansko ne moreš nič, ker delavci podpišejo,« opozarjajo sindikalisti na »finte«, ki se dogajajo pri zaposlovanju za določen čas. Imamo tudi primer podjetja, kjer so navzven govorili o polnem delu, vzporedno pa so morali delavci podpisovati listine o čakanju na delu ter dokumente, da so bili pozvani na izobraževanje. »Vse to je bilo na papirju, podjetje je iz tega naslova dobivalo subvencije oziroma bogatelo, delavci pa so delali preko delovnega časa.« Nič več tolerance Vseeno želje sindikalistov ostajajo nespremenjene: »Upamo, da ne bo pretresov na svetovnem trgu, da bomo znotraj podjetij beležili pozitivno rast in zaposlovanje,« je izpostavil sekretar Vojko Korošec. Predvsem pa v sindikatih želijo, da bi v podjetjih upoštevali socialni dialog. »Upravam podjetij bo treba povedati, da bomo morali sindikati prihodnje leto še bolj striktno slediti in izvajati pozitivno zakonodajo, tudi s pomočjo inšpekcij in sodišč. V obdobju krize je bila toleranca potrebna, nekaj smo se dogovorili in podpisali, sploh če je šlo za ohranjanje delovnih mest. Vendar pa se zdaj izrablja, nekateri mislijo, da bomo sedaj vseskozi tolerantni. To ni pošteno in tako ne more biti,« opozarja Hirci. US, foto: GrupA Juteks rahlja minus, a je vseeno naprodaj Žalska Skupina Juteks je v enajstih mesecih letošnjega leta prodala za malo več kot 49 milijonov evrov izdelkov, kar pomeni za četrtino višjo prodajo kot v enakem obdobju lani. Kljub temu je še vedno v minusu, iz Juteksa pa so tudi uradno sporočili, da se je nekaj lastnikov odločilo za skupno prodajo delnic. Delnice prodajajo Modra zavarovalnica, Probanka, KD Skladi, Triglav skladi in Banka Celje. Lastniki žalskega proizvajalca talnih oblog Juteksa so za skupni nastop pri prodaji večinskega deleža podjetja oblikovali poseben konzorcij. Kolikšen delež je naprodaj, vsaj uradno ni znano. Podobno kot to, kdaj naj bi se začeli pogovori o prodaji, v javnosti kroži le informacija, da naj bi se za večinski delež v žalskem podjetju zanimal francoski Tarket. Sicer so v Juteksu do konca novembra dosegli skoraj 85 odstotkov vrednostnega načrta, v številkah pa to pomeni več kot 1,1 milijona evrov izgube iz poslovanja. V primerjavi z enakim obdobjem lani so sicer zmanjšali izgubo za 678 tisoč evrov. V Juteksovi odvisni družbi v Rusiji pa so letos poslovali bolje, saj so ustvarili skoraj milijon evrov dobička. Vseeno bosta po oceni uprave obe družbi, tako v Žalcu kot v Rusiji, dosegli manj čistega poslovnega izida, kot so načrtovali. V Skupini Juteks naj bi do konca leta prodali za 53,3 milijona evrov, kar sicer pomeni skoraj 29-od-sotkov več kot lani, vseeno pa naj bi znova beležili več kot 3 milijone evrov izgube. Kar je sicer bolje kot lani, ko so se v Juteksu otepali z 8-milijonsko izgubo. Nadzorniki Juteksa so potrdili načrt za prihodnje leto, ko naj bi prodali 21 milijard kvadratnih metrov talnih oblog, s čimer naj bi ustvarili več kot 67 milijonov evrov. S tem bi tristo zaposlenih, od tega je slaba polovica v Rusiji, ustvarilo več kot dva milijona evrov plusa. Sicer bo kot drugi član uprave po novem letu mandat v družbi Juteks nastopil Jure Zupin, ki je doslej vodil hčerinsko podjetje Juteksa v Rusiji. Zupin bo zadolžen za področje trženja, logistike, studia in marketinga za celotno skupino Juteks. US, foto: MM (arhiv NT) Talne obloge žalskega Juteksa VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.O.O._ Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celja.si www.vo-ka-celja.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. Gorenjeve delnice na tuje? Velenjsko Gorenje je v sredo objavilo sklic 17. skupščine, ki bo 3. februarja. Poleg sklepanja o plačilih članom nadzornega sveta bo v ospredju sklep oziroma pooblastilo upravi za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic. Kot predlagata uprava in nadzorni svet, naj bi po pooblastilu delničarjev v naslednjih treh letih v družbi pridobili delnice v vrednosti do 10 odstotkov osnovnega kapitala. Po vsakih 2 odstotkih pridobljenih lastnih delnic bi nadzorni svet odločal o nadaljevanju odkupovanja. Družba naj bi delnice pridobivala s posli na organiziranem trgu kapitala po vsakokratni tržni ceni, nakupna cena pa ne sme biti nižja od 10 oziroma višja od 50 odstotkov knjigovodske vrednosti delnic. Pridobljene delnice bi v družbi lahko uporabljali za zamenjavo za manjšinske lastniške deleže v odvisnih družbah Skupine Gorenje; na podlagi vnaprejšnje odobritve nadzornega sveta družbe pa ali za zamenjavo za lastniške deleže v drugih podjetjih ali za morebitno odprodajo strateškemu partnerju iz glavnih dejavnosti Skupine Gorenje. Kot zadnje navajajo možnost izvedbe uvrstitve delnic na borzah zunaj Republike Slovenije, kjer jih v odkup ponudi novim portfeljskim lastnikom. Slednjo možnost je na zadnji novinarski konferenci napovedal že predsednik uprave Franjo Bobinac. US S posojilom do vrtca in telovadnice VOJNIK - Potrjen občinski proračun za prihodnje leto napoveduje, da se bo na prihodkovni strani v občinski blagajni zbralo nekaj manj kot 8,15 milijona evrov, odhodkov pa bo slaba dva milijona evrov več. Občinski svetniki so se varčnosti in okolju čimbolj tako zavestno odločili, da se občina zadolži za nekaj več kot 2,1 milijona evrov - najeto posojilo pa bo namenjeno dvema glavnima naložbama, izgradnji nizkoenergetskega Vrtca Mavrica in telovadnice oziroma športne dvorane v Vojniku. To bi sicer morali začeti graditi že letos, vendar so začetek del v občini poleti ustavili, ker se ni vedelo, kako bo z državnim sofinanciranjem do konca leta. V mesecih, ki so sledili, pa so načrtovano gradnjo postavili na nove temelje - tako da bo občina Vojnik prihodnje leto prva v Sloveniji, kjer bodo gradili pasivno telovadnico. Spomnimo, da so energetski prijazni energetski politiki v občini že doslej namenjali veliko pozornosti. Tako so, denimo, na vse strehe večjih javnih objektov na območju občine namestili sončne elektrarne, lotevajo pa se tudi energetske sanacije posameznih objektov, ki veljajo za prevelike porabnike energije. »Z gradnjo nizkoe-nergetskega Vrtca Mavrica, načrtovanjem prve pasivne telovadnice oziroma športne dvorane v Sloveniji in tudi prilagajanjem javne razsvetljave ostrejšim energetskim standardom v občini nadaljujemo svoja prizadevanja za okolju prijazno in z energijo varčno življenje,« pravi župan Beno Podergajs in dodaja, da se to nenazadnje tudi spodobi za občino, ki je bila lani in letos izbrana za Planetu Zemlja najbolj prijazno srednje veliko občino v Sloveniji. Naložbe predvsem s sofinanciranjem Večina investicijskih odhodkov iz proračuna v prihodnjem letu bo v Vojniku vezanih na projekte, ki bodo sofinancirani iz državnega proračuna in proračuna Evropske unije. Gre - na primer - za izgradnjo igrišča na Frankolovem, zaključek ureditve Centra kulture in ustvarjalnosti v Vojniku ter ureditev društvenih prostorov v gasilskem domu Nova Cerkev. Ob tem v občini ne bodo zanemarjali komunalnega področja, kjer je predvidena zamenjava javne razsvetljave z varčnimi svetilkami v Novi Cerkvi, na Frankolovem in delno tudi v Vojniku, asfaltiranje cest po programu ter modernizacija ceste Lemberg pri gradu. Poskrbeli bodo tudi za investicijsko vzdrževanje kanalizacijskih omrežij, čistilnih naprav, vodovodov in odlagališč, na novo pa lahko kanalizacijsko omrežje pričakujejo v Arclinu, na Frankolovem in v manjšem delu Nove Cerkve. Končno pa se bo v vojniški občini začela tudi gradnja vodovoda v Tomažu nad Vojnikom, ki je bila sicer vključena že v letošnjem proračunu - a so jo zaradi zapletov z odkupi zemljišč sredi leta umaknili iz njega. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) Sončna elektrarna je nameščena tudi na strehi OŠ Vojnik. V neposredni bližini zdaj gradijo nizkoenergetski Vrtec Mavrica, prihodnje leto pa sledi še gradnja prve pasivne telovadnice v Sloveniji. VOJNIK - Stavba, kjer že 52 let domuje Psihiatrična bolnišnica Vojnik, je svoja vrata odprla 27. decembra 1891. Ponaša se z bogato zgodovino, pri čemer je s parkom in z gospodarskimi poslopji ter s kapelico zaščitena kot kulturni spomenik. 120. obletnico odprtja objekta so obeležili s torkovo prireditvijo, kjer so osvetlili pomen stavbe in med drugim na ogled postavili stare razglednice Vojnika z motivi bolnišnice. Bogato zgodovino je v 120 letih doživel dvorec, v katerem so že od nekdaj zatočišče našli pomoči potrebni. Pred psihiatrično bolnišnico je tako med drugim gostil hiralnico in sirotišnico. Pomemben je tudi spomeniškovarstveni vidik, tako arhitekturni kot krajinskoarhitekturni. Kot pravi konservator celjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine Matija Plevnik, predstavlja stavba zametek kakovostne neoklasicistične zgradbe, pri čemer z velikim in lepo urejenim vrtom tvori enovito celoto, zato je vpisana v register nepremične kulturne dediščine. Stara dama, kot glavno bolniško stavbo imenuje vršilec dolžnosti direktorja Javnega zavoda Psihiatrične bolnišnice Vojnik Daniel Lajlar, je doživela že več obnov in je danes urejena praktično od temeljev do strehe. »Ima novo Nekoč je bila ta stavba strah in trepet, danes pa ni več tako. »Za Vojnik lahko še posebej rečem, da je bil pred mnogimi leti strašljiva beseda. Ljudje so govorili, če ne boš tak in tak, boš šel v Vojnik. Dandanes je tega strahu pred našo bolnico veliko manj, predvsem tisti, ki so pri nas iskali pomoč ali so prišli le na obisk, vidijo, da že dolgo ni več noben bavbav,« pravi Daniel Lajlar. Glede Kalvarije ne bo več kalvarije ŠMARJE PRI JELŠAH - V občini imajo veliko bogatih kulturnih spomenikov ter razmeroma malo denarja. Šmarska Kalvarija, ki je postavljena na hribu med središčem kraja ter romarsko cerkvijo sv. Roka nad njim, je celo uvrščena med sedem slovenskih čudes. Njena zahtevna in draga obnova se na srečo končuje. Vršilec dolžnosti direktorja Daniel Lajlar pred 120 let staro damo Slovesno v M ■ ■ ■ « av ■■ ■ ■ v ■■ Psihiatrični bolnišnici Voinik Glavno bolniško stavbo so odprli pred V MJ1111% natančno 120 leti Kalvarija nad Šmarjem pri Jelšah je kulturni spomenik najvišje kategorije, saj je njenih štirinajst kapel bogato opremljenih s kipi, poslikava-mi in kamnoseškimi izdelki. Zgradili so jo v komaj desetih letih, njena obnova je še zahtevnejša, kot je bila njena gradnja. Šmarčanom je doslej uspelo postoriti veliko. »Za Kalvarijo lahko rečem, da po- tekajo skorajda že zaključna dela, čeprav bo treba postoriti še kar nekaj,« je razmeroma zadovoljen župan Jože Čakš, ki si je za obnovo znamenitega šmarskega kulturnega spomenika posebej prizadeval. Letos so urejali trinajsto, tako imenovano kalvarijsko kapelo s tremi križi križanega Kristusa ter levega in desnega razbojnika, prav tako z Marijo, Janezem in šminko in pričesko, novo preobleko, novo drobovje, letos se je končala še energetska zasnova. Danes je bolj košata in bolj bogata, kot je bila nekoč,« opisuje Lajlar. Pred leti so h glavni bolniški stavbi zgradili prizidek, tako da je kapacitet danes dovolj. Vsako leto v bolnišnico sprejmejo in iz nje odpustijo približno I.5O0 bolnikov, specialističnih ambulantnih pregledov pa je do devet tisoč. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA Kalvarijo v Šmarju pri Jelšah, ki je bila postavljena med leti 1743 in 1753, je dal postaviti takratni župnik, dr. Matej Vrečar. Na vrhu Kalvarije je znamenita romarska cerkev sv. Roka, vrhunski spomenik baroka na Slovenskem, ki je bila zgrajena sto let pred kalvarijo. Velja za največji pasijonski kompleks v Sloveniji, ki najbolj oživi 15. in 16. avgusta, ko se tam zbirajo množice romarjev od blizu in daleč. Marijo Magdaleno pod njimi. Lotili so se njene gradbene in statične sanacije, rekonstrukcije strehe ter še marsičesa. Kal-varijska kapela, s kipi v naravni velikosti, je na šmarski kalvariji najstarejša. »Računamo, da bi bila dela končana do jeseni leta 2012. V primeru, če bi se zapletlo z re-stavriranjem kipov, je mogoče, da se bo to podaljšalo za pol leta,« napoveduje župan Čakš. V trinajsti, kalvarijski kapeli bi se prihodnje leto lotili še obnove poslikav, v celoti je treba obnoviti še enajsto kapelo ter svete stopnice z božjim grobom, ki predstavljajo zadnjo kapelo. Občina je za obnovo Kalvarije letos prispevala 25 tisoč evrov, del denarja je dodala župnija, ostalo je prispevala država. Za pospešitev zadnjih obnovitvenih del je občina Kalvariji za leto 2012 namenila trideset tisoč evrov. BRANE JERANKO Kalvarijo v Šmarju pri Jelšah štejejo za eno od sedmih slovenskih čudes. Njenih štirinajst kapel je med središčem kraja ter romarsko cerkvijo sv. Roka, ki je na vrhu hriba. 16. blagoslov konj v Šentilju pri Velenju Blagoslov konj na Celjskem Eden od konjev se je odločil za samostojen galop. VELENJE - V krajevni skupnosti Šentilj pri Velenju so pred šestnajstimi leti obudili starodaven običaj in ob letošnjem godu sv. Štefana, zavetnika konj, blagoslovili kar 128 teh plemenitih živali. To je doslej rekordna udeležba, pri čemer sodi prireditev z več kot tisoč petsto obiskovalci med večje v Šaleški dolini. »Nekateri ste danes tukaj že šestnajstič, nekateri pa prvič z enim samim namenom, da sebi in tudi nam tukaj v Šentilju polepšate praznične dni. S takšnim dejanjem skupaj ohranjamo stare in lepe običaje naših dedov in babic. Z množičnostjo potrjujemo, da smo enotni in vredni, da danes praznujemo tudi dan samostojnosti in enotnosti naše lepe Slovenje,« je prisotne nagovoril glavni pobudnik in organizator blagoslova konj v Šentilju Mirko Vranjek. Konjenike več konjenic in ostale lastnike konj vseh mogočih pisanih pasem od blizu in daleč je tudi v imenu velenjskega župana Bojana Kontiča pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Šentilj Janez Podbornik. Med drugim je v svojem kratkem nagovoru okrcal politiki: »Politikom želim, da bi prišli enkrat k pameti in da bi stopili skupaj in potegnili Slovenijo iz dreka, po domače povedano!« Po tradiciji pripravijo v Šentilju kulturni program, ki so ga letos popestrili rogisti iz Tabora v Savinjski dolini in mažoretke prostovoljnega gasilskega društva iz Šoštanja. Ponovno je igrala godba na pihala Hramše, ki jo vodi dirigent Feliks Zajc. Tone Rehar je znova pripeljal vodenje programa do srečnega konca, čeprav je eden od konj kar sam prigalopiral na prireditveni prostor. Krajevni župnik Andrej Mazej je opravil blagoslov, kot je treba. Za vse je bilo dovolj kruha, soli in priznanj. HINKO JERČIČ LAŠKO - Turistično društvo Laško in Etno odbor Jureta Krašovca Možnar sta pripravila na štefanovo 14. žegnanje konj. Pred cerkvijo na Aškerčevem trgu se je zbralo veliko obiskovalcev, ki so občudovali konje, ki so jih rejci pripeljali na tokratno »žegnanje«. Poleg njih sta jim družbo delala tudi dva prava osla. Prireditev je popestrila Vaška godba Vrh nad Laškim z dirigentom Ivanom Medvedom. VLADO MAROT VOJNIK - Tradicionalen blagoslov konj na štefanovo so pripravili tudi v Turističnem društvu Nova Cerkev. Pred cerkvijo v središču Nove Cerkve se je v ponedeljek zbralo lepo število rejcev konj s svojimi varovanci, še več pa seveda obiskovalcev, ki so občudovali konje in si ogledali tokratni blagoslov. Sveti Štefan velja za zavetnika konj in živine nasploh, ljudsko izročilo pa mu pripisuje čudežno moč, saj je z znamenjem križa ukrotil divjega konja, da je ta pokleknil predenj. Eden najstarejših običajev, povezanih s patronatom tega svetnika nad konji je tako blagoslov vode in soli, ki se omenja že v rokopisih iz 10. stoletja, o slavnostnih obredih ob blagoslovu konj na Slovenskem pa lahko beremo že v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. IS, foto: TimE Konje v Novi Cerkvi je blagoslovil dekan Alojz Vicman. BRASLOVČE - Na Gomilskem je na god sv. Štefana tudi župnijski praznik. Letošnji blagoslov, ki sta ga tudi tokrat pripravila Konjeniško društvo Mustang Gomilsko in turistično društvo, je bil že šestnajstič, obred blagoslovitve pa so po slovesni maši opravili celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ki je med nagovorom pred blagoslovitvijo poudaril pomen sv. Štefana, zavetnika konj, nekaj besed pa je namenil tudi prazniku samostojnosti in enotnosti. Obreda se je udeležilo 43 konj in njihovih jezdecev oziroma kočijažev, ki so večinoma člani KD Mustang Gomilsko. TONE TAVČAR Škof dr. Stanislav Lipovšek si je po obredu na Gomilskem privoščil kratek oddih s kočijo. ŽALEC - Člani konjeniške sekcije Turističnega društva Galicija so v počastitev sv. Štefana prav na njegov god pripravili v sodelovanju s krajevno skupnostjo blagoslov konj. Pred blagoslovom, ki ga je pri župnijski cerkvi opravil domači župnik Janko Cigala, sta zbrane nagovorila predsednica TD Galicija Ana Grobelnik in predsednik sveta KS Galicija Jože Krulec. K blagoslovu je prišlo enajst rejcev s petnajstimi konji različnih pasem, od najmanjših ponijev do ponosnih angleških konjev. Po blagoslovu so za vse obiskovalce pripravili topel napitek in prigrizek. TT Žemljico so konji z veseljem pohrustali. NOVI TEDNIK PRAZNIČNI DECEMBER 7 »Tepeški« dan nekoč in danes nedolžnih otrok - Star slovenski običaj, V zahvalo za tepeškanje starejši otrokom v pest stisnejo nekaj drobiža ali pa sladkarije. V različnih predelih Slovenije tepežni dan različno imenujejo: pametivo, rodivanje, otročje, herodeževo, tepežka, tepežnica, otepovca, šaplja, šapanje in tudi dan nedolžnih otrok. Poznajo ga v vseh slovenskih pokrajinah, razen na Goričkem in v Beneški Sloveniji. 28. december, dan ki tone v pozabo »Šip, šap, danes je tepeški dan, v varžet poglejte pa dinarje dajte,« je v preteklih desetletjih odmevalo po slovenskem podeželju na 28. decembra, ki ga je zaznamoval star slovenski običaj tepeškanje. Tepežni dan, imenovan tudi dan nedolžnih otročičev, pa se počasi izgublja v toku časa. A praznik očitno še ni povsem potonil v pozabo, saj smo na savinjskem podeželju še srečali nekaj otrok, ki so se v sredo radostno podili od hiše do hiše in te-peškali odrasle ter s tem po ljudskem izročilu ljudem prinašali srečo. V poplavi skomercializira-nih praznikov, ki izpodrivajo naše tradicionalne običaje, ni prav nič čudnega, da je otrokom nekoč še tako ljuba slovenska šega v današnjih časih mlajšim generacijam postala popolnoma tuja. A za nasmehe na obrazu so v sredo poskrbeli otroci, ki so z leskovimi šibami hodili od vrat do vrat in deklamirali različne verze, namenjene prav dnevu nedolžnih otročičev. Na tepežnico lahko otroci edinkrat v letu »tepejo« odrasle, po čemer je praznik dobil tudi ime. A za otroke vsekakor ni bistvo običaja v »šipša-panju« ali prinašanju sreče, temveč v polnjenju njihovega mošnjička, saj jim odrasli pri tem v zahvalo v pest stisnejo kakšen kovanec ali sladkarijo. Otroci poleg staršev tepeška-jo tudi sorodnike in sosede po vasi, zaradi česar spada običaj med obhodne šege. Dan začne z jutranjo mašo Če želijo otroci biti čisto pravi tepežkarji, se mora njihov dan začeti že zgodaj pri jutranji maši, kjer duhovnik blagoslovi njihove leskove šibe. Šele v tem primeru tepeškanje in voščilo res veljata. Dotiki z blagoslovljenimi vejicami naj bi po ljudskem izročilu prina- šali zdravje, srečo in dolgo življenje. V zgodovini so otroci najprej tepeškali svoje starše za dobro zdravje in mlade ženske za rodnost. Tepeškali so tudi živino, da bi se redila, in sadno drevje, da bi bogato obrodilo. Ljudje pa so otrokom iz hvaležnosti podarili kakšen kovanec ali priboljšek. Srečo in nabiranje denarja še danes otroci voščijo z različnimi verzi. Ponavadi začnejo z opozorilom »Rešte se, rešte!«, »Šip, šap, šip, šap ...« ali »Pametva, pametva, dans je naš dan!«, s čimer tepežkarji naznanjajo svoj prihod. Seveda pa verzi vsebujejo tudi prošnje za darove. Danes le še spomin starejših Danes je tepežni dan v veliki večini le še prijeten spomin starejših ljudi na njihovo otroštvo. Večina otrok ga ne pozna niti še zanj ni slišala. Morda so vzrok pretirano poudarje- ni uvoženi prazniki, katerih bistvo je čim večji dobiček trgovcev. Eden izmed razlogov je lahko tudi ta, da se ljudje med sabo ne poznajo več, najbližji sosed je tako rekoč že skoraj tujec. Veliko staršev pa tepeškanja otrokom ne dovoli, saj se bojijo, da bodo sosedje mislili, da njihovi otroci prosjačijo, čeprav s šego prinašajo le srečo. Slovenci imamo lepe in zanimive običaje, za katere nimamo razloga, da jih potisnemo v pozabo, ampak jih moramo varovati, saj bomo s tem obvarovali tudi naš narod. Le tako se bomo lahko obranili praznikov in modnih muh, ki kot gobe po dežju prihajajo onstran luže. ŠPELA OŽIR, foto: GrupA V srednji Evropi se je tepežkanje uveljavilo na dan nedolžnih otrok, ki ga je uvedla Cerkev nekje po desetem stoletju, da bi izrinila star poganski običaj Pehtre, kot voditeljice otroških duš. Nasproti poganskemu sprevodu dušam nekrščenih umrlih otrok je postavila praznik otrok, ki so umrli v Herodovem pokolu, v Betlehemu in so bili lahko zato zveličani. Ta dan so umestili na 28. december in ga poimenovali dan nedolžnih otrok. Z baklami in svetilkami na pohod Eni na Stari grad, drugi na Celjsko kočo Prvo leto je pevce upokojenskega zbora na celjskem Starem gradu pral dež in nič ni bilo tako, kot so si zamislili organizatorji. Lani je bilo že bolje. Kar lepo število pohodnikov se nas je zbralo ob vznožju grajskega hriba in čakalo na bakle. Z njimi je sprevod krenil na grad, kjer so zazvenele pesmi ... No, vsaj večina jih je sliša- »logistične težave« in smo la. Eni smo imeli lani rahle prispeli na glavno ploščad pod Friderikovim stolpom ravno v trenutku, ko so izzveneli zadnji akordi Silve-strskega poljuba. Letos smo bili bolje pripravljeni in tovrstnih presenečenj ni bilo. Skupaj s Pevskim društvom Tudi tradicionalni pohod na Celjsko kočo, ki sta ga v ponedeljek zvečer pripravila Planinsko društvo Grmada Celje in Hotel Celjska koča, je v vabilu zapovedoval bakle in druge luči. Pot je namreč bolj zahtevna kot sprehod na grad in brez ustrezne luči gotovo težko premagljiva. Zato tudi ni tako množično obiskana kot grajska. Je pa pohodnike na vrhu po tradiciji čakal gruzijski čaj. upokojencev Celje, ki ga vodi Milan Kasesnik, smo lahko mrmrali tisto o belem božiču ali pa se zibali v ritmu črnske duhovne. Tudi zato, da se ne bi prehitro ohladili. Je bilo pa letos pohodnikov precej več kot lani, kakšnih dvesto smo ocenili, da nas je. Marsikdo je bil utrujen po napornih božičnih kulinaričnih preizkušnjah in se je sprehod v prijetnem večeru prilegel. Eni so celo razlagali, da gredo prvič peš na grad! Prišle so družine, prijateljske družbe ali pa sorodniki nastopajočih. Kakorkoli, do- ber glas o prijetnem pohodu na božični dan se je očitno razširil in kolona se je raztegnila po cesti skoraj čez pol hriba. Bakel je bilo tudi zato bolj za vzorec, saj je očitno organizatorja, Zavod Celeia, presenetil množičen obisk. Še sreča, da je bil večer jasen, z zvezdami na nebu in da se je z nekaterih hiš bleščala novoletna okrasitev. Javne razsvetljave Cesta na grad namreč ne premore. Sicer pa potem sploh ne bi bilo prave romantike v celotnem dogajanju! Ko je bila sila, so bili mobiteli v pomoč pri osvetlitvi, medtem ko bolje opremljeni niso pozabili na baterije. Na vrhu je za pohodnike, ki se niti dobro upehati niso uspeli, poskrbela tokrat posebej v ta namen odprta kavarna Veronika in na srečo je kuhanega vina zmanjkalo šele za nami. Tudi na vrh Fri-derikovega stolpa se je dalo povzpeti in šteti praznične luči mesta daleč spodaj, kamor se je bilo treba vrniti, tokrat brez bakel, ki so medtem že ugasnile. TC Foto: TimE OGREVAJTE DO 20% CENEJE / ZIMA JE PRED VRATI, Z VGRADNJO ■ m SISTEMA na £ori)spočijem< do konca januarja, da bom pripravljen vstopil v nov življenjski status. Že zdaj ni nobenega časa, kaj bo šele potem ... Sicer pa je bilo leto na odrskih deskah prav prijetno, čeprav bi lahko malo več igrali.« Primož Brvar, direktor Celjskega mladinskega centra: »Za nas je bilo to zelo pestro in uspešno leto. Prepoznani smo bili kot najboljši mladinski center v Sloveniji, saj smo prejeli nagrado za Ulično olimpija-do kot najboljši mladinski projekt v državi, prav tako je bil naš hostel razglašen za najboljši mladinski hotel v državi. Postavili smo si tako visoke standarde, da se bomo v letu 2012 res morali potruditi, da jih bomo vsaj ohranili. Radi pa bi jih seveda presegli.« Suzi Kvas, direktorica Javnega zavoda Socio: »Žal je vedno več ljudi, ki iščejo pomoč, a vesela sem, da je vedno več tudi družbeno odgovornih podjetij in tistih, ki so pripravljeni pomagati. Tako smo uvedli nekaj novih programov, med njimi medgeneracijski center, za katerega smo začeli izobraževati 45 brezposelnih na začetku poletja, z novim letom pa bomo nekaj ljudi tudi zaposlili. Dvojno dobro prinaša ta program - po eni strani dobijo ljudje zaposlitev, z njihovim delom pa zagotavljamo pomoč ljudem, ki so osamljeni in jo nujno potrebujejo.« NOVI TEDNIK AKTUALNO 9 Uprimo se diktaturi imaginarne krize Miro Kot in Gregor Jagodič sta predavala za celjske gospodarstvenike Kriza, kriza in še enkrat kriza. O njej toliko poslušamo, da v resnici sploh ne vemo več, kaj točno naj bi sklop teh petih črk predstavljal. Razen tesnobnega občutka v trebuhu in damoklejevega meča strahu nad glavo, se razume. A ker bi v novo leto radi stopili z nekaj pozitivne energije in upanjem, da je mogoče kaj spremeniti že z drugačnim pogledom na stvari, smo se odpravili na učno uro, kako se krizi upreti. Ljudje smo navajeni, da življenje teče po nekih smernicah. Radi vemo, da bomo prihodnji mesec imeli priliv na računu, s katerim bomo lahko plačali položnice in špecerijo v trgovini. Kriza pa je stanje, ko utečeni procesi ne delujejo več. Ideali se čez noč zrušijo. Zavemo se, da je varnost relativna. Negotovost pa nas dela nesrečne. Edina možnost izhoda iz takega neprijetnega položaja je, da se prilagodimo in sprejmemo določeno situacijo. Če tega nočemo, očitno vse skupaj še ne boli dovolj. Večinoma nas k delovanju prisili samo dovolj velika bolečina. In če želimo, da se okoliščine spremenijo, moramo mi spremeniti svoj način delovanja. Vedno početi isto in vsakič pričakovati drugačen rezultat, je namreč osnovna definicija norosti. Kako občutimo krizo Začne se z negotovostjo, nadaljuje s pomanjkanjem, stopnjuje z nezaupanjem, preraste v nemoč in na koncu izbruhne z jezo, zakaj ravno jaz. Vsem občutjem ob kriznih situacijah pa je skupen strah. V poslovnem svetu ga imenujemo tudi stres. Moških seveda nikoli ni strah. So pa kar naprej pod pritiskom, se razume. Druga beseda, a učinek je isti. Človeku dobesedno pije energijo in ga hromi. Temu pa se lahko upremo s štirimi enostavnimi dogovori. Zdaj ob začetku leta jih lahko imenujemo tudi novoletne zaobljube. Morda bodo celo koristnejše kot statistično najpogostejša moška obljuba, da bodo prenehali piti, in ženska, da bodo shujšale. Bodimo blagi v besedah Ljudje se redko zavedamo, kako močno orožje imamo v besedi. Samo ljudje jo znamo uporabljati. In Hitler je imel na začetku svoje kariere samo besede. Gotovo se še spomnite, kakšne nedolžne učiteljeve ali očetove pripombe v času malodane plenic. Pa je bilo dovolj, da smo še danes prepričani, kako smo pač zanič za jezike, kako ne znamo peti, kako smo nerodni, kako nikoli ne bo nič iz nas. Z besedami izražamo to, kar smo, um pa je rodoviten vrt, kjer se različna mnenja, zamisli, predstave obilno razrastejo. Pa naj bodo semena dobra ali slaba. V našem nacionalnem peteroboju pa imamo obilno setev zavisti, tarnanja, jeze in obtoževanja, krivde in nenazadnje obrekovanja. Menda smo »zja-mran« narod, ker smo bili celo zgodovino hlapci in s stokanjem se učinkovito obraniš dodatnega dela. Toda tega samoohranitvene-ga nagona bi se počasi že lahko znebili, se vam ne zdi? Vse skupaj namreč vodi v precej slabo samopodobo. In če se odločimo, da ne bomo več tarnali, se morda lahko zgodi, da se ne bomo imeli več o čem pogovarjati. Če ste v svoji nameri trdno odločeni, boste morda morali zamenjati krog prijateljev in znancev. Kot sta dejala predavatelja, s takimi delavnicami in predavanji poskušata spodbujati slovenska podjetja, podjetnike in tudi njihove zaposlene, da bodo začeli uvajati spremembe, da se bodo otresli strahu in občutka majhnosti. Vabilo na tokratno brezplačno predavanje Kaj so trenutki resnice in kako zmanjšati vpliv krize? sta poslala na 3000 različnih naslovov. V Celju se jih je odzvalo sedem posameznikov, v Mariboru sta se prijavila dva. Mito Kot, univ. dipl. ekon. in NLP praktik, se že več let ukvarja s podjetniškim in poslovnim svetovanjem na področju uvajanja sprememb v podjetjih, motivacije zaposlenih, prenovo poslovanja, z uvajanje IT-rešitev in vodenjem projektov. Gregor Jagodič, univ. dipl. ekon. in predavatelj na MFDPŠ, se ukvarja s podjetniškim in poslovnim svetovanjem na področju prodaje, treningov zaposlenih za izboljšanje prodajnih pristopov, coachingom, z uvajanjem in izborom novih sodelavcev. Kar naprej poslušamo, da smo vsi dolžni. Zadolženi smo sami, zadolžene občine, zadolžene banke, zadolžene so države. Pa komu smo vendar vsi dolžni? Če imajo ves svetovni kapital Kitajci, živijo presneto slabo. Nikoli pa ne uporabljajmo besede proti sebi ali proti drugim. Pri tem je največja odgovornost vodstvenih delavcev v podjetjih. Tudi kritiko je treba povedati o dejanju, ne o človeku, takoj in konkretno. Ničesar ne jemljimo osebno Karkoli že počnemo, gledamo svet skozi svoj filter. Po dobrem premisleku ugotovimo, da je vse na svetu relativno. Vključno s takimi konstantami, kot sta čas in prostor. Vsakdo od nas živi v čisto svojem svetu, ki se od našega povsem razlikuje. Njihova stališča, nasveti, mnenja in opazke so odraz njihovega programa, ki so ga pridobili skozi življenje. A če jih vzamemo osebno, smo lahko nenehno užaljeni, prizadeti in kar naprej prisiljeni krčevito braniti svoja prepričanja in vrednote. Občutek, da smo za vse sami odgovorni, nas lahko tudi pokoplje. Redkokdaj pomislimo na to, da vsa kompulzivna industrija mode, marketinga, trgovine temelji na spoznanju, da se ljudje silno obremenjujemo s svetom okrog sebe. Zakaj že? Če pa zaupamo vase in svojim odločitvam, gredo opazke drugih mimo nas. Lahko jih sicer uporabimo kot izvrsten vir informacij. Govorcu namreč nastavljajo nezmotljivo ogledalo. A če za vas tudi v resnici ni pomembno, kaj si drugi mislijo o vas in če ste res sposobni na stvari gledati z neosebno distanco ... v življenju vam je gotovo bistveno lažje, če niste že popoln zmagovalec. Ničesar ne domnevajmo Ljudje kar naprej nekaj domnevamo in si predstavljamo vse mogoče reči, za nameček pa brez prave osnove vsemu temu še verjamemo. Če dodamo še prejšnjo točko, iz tega izhaja večina bridkosti in nemira v naših življenjih. Je pa res, da je to velikokrat lažja pot. Ker smo po naravi taki, da nekaterih stvari pač nočemo vedeti. Morda bi morali ukrepati ali se izjasniti, kaj pravzaprav želimo. To slednje je za večino ljudi preklemansko težko. A ne gre drugače - domnevam se lahko izognemo samo tako, da vprašamo. In seveda jasno in glasno izrazimo, kaj sploh hočemo. Vedno dajmo vse od sebe Če se držimo tega načela, nam pridejo prva tri v meso in kri. Če vedno in povsod naredimo vse, kar je v naši moči in niti trohico manj, odvzamemo moč notranjemu glasu, ki kar naprej tuhta, kaj je narobe z vami. Vedno znova je treba poizkušati in to brez krivde. Utišajmo črne scenarije. Skrb je na- mreč od vseh čustev najbolj neproduktivna izguba energije. Tako ali tako se 99 odstotkov tistega, kar nas skrbi, nikoli ne zgodii ali pa je izven našega dosega vpliva. S tisto malo možnostjo, ki nas v resnici lahko doleti, pa se bomo ukvarjali, ko bo treba. Posebno opozorilo za Slovence pa bi se tu glasilo: Delo ni trpljenje. Kajti če je, vlagamo preveč ali pa delamo nekaj narobe. Na tem svetu namreč nismo za to, da bi za preživetje oz. delo žrtvovali svoje veselje ali življenje. SAŠKA T. OCVIRK Foto: TimE Zadnji dve leti kar naprej in naprej poslušamo o taki in drugačni krizi. Realno gledano je večina ljudi še ne čuti tako, da bili kakorkoli resno ogroženi. Statistika pravi, da živimo približno tako, kot smo živeli leta 2005 ali 2006. Zgodovinsko gledano pa živimo bolje kot kadarkoli v preteklosti. A ker nam je standard le za malenkost padel, že ves čas bentimo, kot da se nam podira svet. Pa so se razmere zgolj spremenile. Kako »usekati« krizo po glavi? Dajmo vse od sebe in se držimo štirih zavez. Zaupajmo vase, v svoje občutke in znanje. Uživajmo v vsakem trenutku, kot da je zadnji. Napredujmo z malimi koraki in vsak uspeh proslavimo. Bodimo hvaležni za tisto, kar imamo in kar smo. . NOVI TEDNIKV LETU 2011 Ljudje, za katerimi se praši Pravijo, da se za dobrim konjem praši. Danes že pokojni tvorec Gorenja Ivan Atelšek mi je v enem od intervjujev dejal, da bolj malo štejejo ljudje, ki za seboj ne pustijo nobene sledi. In tako smo tu in tam tudi mi uvrstili v spontano nastalo rubriko tiste posameznike, ki so v svojem življenju tako ali drugače dvigovali prah. V pozitivnem smislu seveda. Gregor Siljan je 25-letni Laščan, ki je bil ves čas drugačen od svojih vrstnikov. Že kot dijaku mu je Afrika predstavljala celino, ki jo je želel odkriti, in danes ima fant razdeljeno srce med ljubeznijo do afriške celine in Slovenijo kot domovino. Martin Kene velja za živo legendo Zdravilišča Rogaška Slatina. Prav zdravilišču je pri 86 letih namenil tudi knjigo. V njej je predstavil vse ključne prelomnice vzponov in vmesnih zatonov te že v davnih časih priljubljene turistične destinacije. Bil je prvi slovenski atlet, ki je prodrl v sam svetovni vrh in postal prvi celjski športni zvezdnik, pozneje šprinterska in zaprekarska legenda celjskega Kladivarja. Stane Lorger je bil naš sogovornik pri 80 letih: »Najbolj sem ponosen na dve priznanji, na državno, ki mi ga je podelil predsednik Jugoslavije Tito, in na čestitko oziroma blagoslov Janeza Pavla II. Ob moji 60-letnici.« Z Bertom Savodnikom iz Mozirja smo obujali spomine na tiste čase, ko je s starši živel v gostilni Pri angelu, ter razpredali o različnih podobah podeželskega gledališča. In na srce nam je položil: »Najslabše je sesti v kot in čakati, kdaj bo prišla teta Matilda. Človek mora biti dejaven do zadnjega trenutka, ker to ohranja življenjsko energijo.« Franček Novak iz Drešinje vasi je bil nasilno mobiliziran v nemško vojsko in je prepotoval celo Sredozemlje in Bližnji vzhod. Kar štiri leta je nosil vojaško suknjo in od tega služil devet mesecev pod Hitlerjem, šestnajst pod kraljem Petrom in šestintrideset mesecev pod Titom. Z ženo Heleno sta preživela šestdeset skupnih let. Novak je ob tem dodal: »Veste, koliko dni je to? 21.390. In še kar traja.« Goran Bojčevski je klarinetist in multiinštrumentalist ter skladatelj ali preprosto umetnik, za katerega je skladanje neka energija, ki jo zgolj zapiše. Človek, ki stavi predvsem na dušo, ki igra v človeku, in umetnik, ki je prepričan v to, da je še vedno nekaj več, kar se lahko naštudira in kar vodi naprej. K odkrivanju sebe. Nace Mohorič je naj dijak 2011, Velenjčan, ki je živ dokaz, da znan rek, kar lahko storiš danes, ne odlašaj za jutri, še kako drži. Prepričan je, da je lahko ob sprotnem delu tudi 24-urni dan dovolj dolg. Počne marsikaj. Je športnik, trenira košarko, je učitelj smučanja, tudi košarkaški sodnik, igra fagot, je podpredsednik Dijaške skupnosti Gimnazije Velenje ... Povzeli smo le nekaj pogovorov s tistimi, ki so za seboj pustili takšne ali drugačne sledi, in vas prijazno vabimo, da nas tudi v letu 2012 opozorite na kakšen znan obraz iz svoje vasi, svojega mesta. BPT tednik@nt-rc.si NOVI TEDNIK LJUDJE, ZA KATERIMI SE PRASI 11 Farmacevt in znanstvenik ^^ ■ ■ C ^P lil ^ ^^ Bistričan želi svoje bogato znanje tržiti |J\JU|tr H II^IVU fclllVU v lastnem podjetju Kot mladi raziskovalec Slavko Kralj veliko časa preživi v laboratoriju. Delovni dan je namenjen še študiju literature, pripravi in pisanju člankov ter udeležbi na konferencah. Od štiridesetih delovnih ur na teden jih približno trideset nameni laboratorijskemu delu in raziskovanju, se pa včasih zgodi, da je treba delo v laboratoriju »potegniti« tudi pozno v noč. Slavko Kralj iz Bistrice ob Sotli, skorajšnji doktor nanotehnologije, je dosegel viden uspeh. Na natečaju Rektorjeva nagrada za naj inovacijo Univerze v Ljubljani je s soavtorjema prejel tretjo nagrado. Mladi raziskovalci so si jo prislužili s podjetniško idejo Večnamenski magnetni nanodelci za uporabo v biomedicini. Zdaj razmišljajo o ustanovitvi podjetja, kjer bodo idejo preizkusili in tržili. Pri izbiri študija pred približno desetimi leti se je Slavko Kralj soočil s težko dilemo. Veselili so ga študiji geodezije, meteorologije in farmacije. Na farmaciji je pristal, ker je tako odločil met kocke. »Ker sem imel še nekaj prostega časa, sem po dveh letih študija farmacije vzporedno vpisal še študij ekonomije,« pove z nasmehom. Farmacijo - mesec praktičnega izobraževanja je opravljal v klinični lekarni v južnoameriškem Peruju - je končal leta 2007 in za svoje diplomsko delo prejel Krkino nagrado. Letos je diplomiral še na ljubljanski ekonomski fakulteti. Ob tem opravlja doktorski študij na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, kjer je usmerjen na področje nanoznano-sti in nanotehnologije. Kot napoveduje, bo doktorsko disertacijo končal predvidoma spomladi. Kot dokazuje mlad raziskovalec na Odseku za sintezo materialov na Inštitutu Jožefa Stefana, mu je uspela dobitna kombinacija znanja, ki ga je osvojil na študijih, ki so vsaj na prvi pogled povsem različni. Podjetništvo in znanost sta namreč vedno tesneje povezana. Komisijo Univerze v Ljubljani, ki je Slavku Kralju in njegovi skupini podelila tretjo nagrado za poslovno idejo, so znanstveniki pre- pričali ne le s svojim vrhunskim naravoslovnim znanjem, temveč tudi z zrelim in s kakovostnim poslovnim pristopom. Prav s poslovno idejo in z značilnostmi podjetja se je Kralj ukvarjal v svojem diplomskem delu na ekonomski fakulteti. Ideja, ki jo želijo tržiti, je priprava večnamenskih magnetnih nanodelcev po specifičnih željah naročnikov. Bodo nanodelci premagali raka? Sliši se zapleteno in zelo poučno, zato nam je Kralj idejo ponazoril čim bolj preprosto, da jo razumemo tudi tisti, ki nam kemija, fizika in znanost niso najbližje. Kot je razložil, so nanodelci prisotni v številnih znanostih; v medicini, kemijski tehnologiji, energetiki, računalništvu. Gre za razumevanje in kontroliranje snovi v velikostnem območju med 1 in 100 nanometri, kjer edinstveni fenomeni vodijo k novim uporabam. Debelina lista papirja na primer znaša približno 100.000 nanome-trov in velikost atoma zlata le okoli tretjino nanometra. Nanotehnologija omogoča izdelavo materialov ali naprav, ki so lažje, hitrejše in močnejše ter imajo popolnoma nove ali dodatne, specifične lastnosti. »Če se osredotočim na svoje področje, področje magnetnih nanodelcev za uporabo v medicini, imajo ti delci zaradi svojih lastnosti prav posebne magnetne lastnosti, ki so resnično čisto nove in omogočajo zelo širok spekter povsem novih možnosti uporabe. V medicini se ti nanodelci uporabljajo na primer za zdravljenje rakavih celic s segrevanjem. Z izmeničnim magnetnim poljem pride do gretja nanodelcev in pregretja lokalnega tkiva, kar pomeni, da tumorske celice odmrejo, medtem ko zdrave celice ostanejo nepoškodovane. Druga možnost je na primer ciljano dostavljanje zdravilnih učinkovin, kar je dobrodošlo pri kemoterapiji. Problem kemoterapije je, da se učinkovine porazdelijo po vsem telesu in ne škodujejo samo tumorju, ampak tudi zdravim celicam. Nanodel-ci pa omogočajo dostavo zdravilnih učinkovin le tja, kamor je potrebno, torej tja, kjer je tumor,« pravi Kralj. Pri tem izpostavi še diagnostiko: »Magnetni nanodelci so zelo dobro kontrastno sredstvo za slikanje z magnetno resonanco. Na na-nodelec vežemo neko tarčno molekulo in tak nanodelec prepozna v telesu tumorsko tkivo. Takšno magnetno tekočino lahko na primer tudi vodimo po telesu z zunanjim magnetnim poljem.« Kot razlaga Kralj, je eno od nemških podjetij že v fazi, ko s pomočjo nanodelcev poskusno zdravijo nekaj bolnikov s tumorjem v možganih in rezultati so obetavni. Podjetje morda že v letu 2012 Ideja treh mladih znanstvenikov je na prvi pogled visokoleteča, a zagotovo povsem realna, v medicino pa bi lahko prinesla povsem nove razsežnosti zdravljenja. Prednost podjetja, ki ga imajo namen ustanoviti v letu 2012, je, kot pravi Kralj, delo po naročilu, njihovi kupci pa bi bili predvsem raziskovalci, ki bi jim lahko posebej zanje prirejeni nanodelci pomagali pri znanstvenih raziskavah. Podobnega podjetja, ki bi nanodelce pripravljalo po naročilu in jih tržilo na ino-vativen način, v Sloveniji, a tudi v svetu, po Kraljevih besedah še ni. Ker je področje nanoteh-nologije zelo interdisciplinarno, je treba veliko sodelovanja, zato je vsak od trojice specializiran za svoje področje nanoznanosti. Bodoči podjetniki že iščejo morebitne investitorje, s svojimi idejami in z znanjem pa ne bodo ostali le v Sloveniji, saj načrtujejo predvsem prodor v tujino. ANJA DEUČMAN Foto: osebni arhiv Slavka Kralja Slavko Kralj je vesel, da je študiral še v »starem« izobraževalnem sistemu. »Prisotnost na vajah na farmaciji je bila obvezna, na ekonomiji pa je bilo dovolj, če sem bil na predavanjih in vajah le kakšen dan v tednu. Danes, po bolonjskem sistemu, tudi na ekonomiji preverjajo prisotnost in na obeh fakultetah zagotovo ne bi mogel biti,« razlaga. Tako verjetno ne bi nikoli imel poslovnega načrta in priložnosti za združeno znanstveno in poslovno pot praktično ne bi bilo. Vseh prijavljenih poslovnih idej na natečaj ljubljanske univerze je bilo okoli osemdeset. Pred poslovno idejo skupine Slavka Kralja se je na drugo mesto uvrstila ideja o inovativnem postopku, ki omogoča kontrolirano vezanje encimov na molekule DNA. Skupino je vodil dr. Roman Jerala. Prvo mesto si je prislužila inovacija Regenerativno zdravljenje bolezni živali avtorjev dr. Gregorja Majdiča in Katerine Čeh. VESELE BOŽIČIV * ■ in SREČNO NOVC NOVI TEDNIK V LETU 2011 V prvi petkovi številki Novega tednika v letu 2012, ki bo izšla 6. januarja, si boste lahko prebrali Bilanco leta 2011 na Celjskem, ki jo pripravljajo novinarji redakcije, ki spremljajo dogodke na našem območju. 12 KULTURA NOVI TEDNIK Žabe vstale od mrtvih Po dveletnem premoru spet božični koncert in poklon 65-letnici delovanja Celjski godalni orkester je pod vodstvom Nenada Firšta s tenoristom Gabrielom Lipušem in sopranistko Matejo Potočnik občinstvo popeljal v svet operete. Opereta na najlepši način Celjski godalni orkester z novoletnim koncertom navdušil občinstvo Celjski godalni orkester, okrepljen s pihalci, trobilci in tolkalci, je v ponedeljek na tradicionalnem novoletnem koncertu kar dvakrat napolnil dvorano celjskega Narodnega doma. Za tokratni spored so posegli v ne tipično novoletno glasbeno literaturo. Spored je umetniški vodja in dirigent Nenad Firšt namreč zasnoval kot nekakšen sprehod skozi zgodovino začetkov operete. Občinstvo je prepričljivo izvajanje spremljalo z navdušenjem, saj so znani nape-vi in melodije iz nekoč tako priljubljenih, danes pa žal že skoraj pozabljenih operet potrkali na dušo. Kot solist se je celjskemu občinstvu najprej predstavil tenorist Gabriel Lipuš, sicer profesor solopetja na Deželnem konservatoriju v Celovcu in uveljavljen solist, a tudi av- tor glasbe za film, radio in televizijo ter za muzikale za otroke in odrasle. Druga solistka je bila študentka solopetja na celovškem konservatoriju, mlada Korošica Mateja Potočnik. Oba sta občinstvo navdušila tako solistično kot v duetu. »Tak program ni običajen za novoletne koncerte. Tokrat smo se osredotočili na zgodnje začetnike operet, na Offenbacha, ki je začetnik operet v Franciji, na Waldteufela, ki je začetnik berlinske operete, in Sašo Šantela, ki je avtor prve prave slovenske operete Blejski zvon. Vmes smo vtkali nekaj arij in duetov Leharja,« je povedal Firšt. Godalni orkester je za spored torej izbral simfonična dela in tudi zato so odlične ljubiteljske godalce na tem koncertu podprli številni gostje - pihalci, trobilci, tol- kalci ... »Večinoma gre za prijatelje, odlične soliste, ki simfonične programe z nami izvajajo že vrsto let,« je še povedal Firšt. Redni del koncerta je bil obarvan docela operetno, kar je tudi lepa napoved naslednje pomladi, ko bomo v Celju gostili veliko razstavo o zgodovini operete in tudi slišali izvedbo operete mladega Leona Firšta, napisane v evropskem programu Ju-mum, v katerem so sodelovali mladi skladatelji iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in Poljske. A čisto brez Straussa vseeno ni šlo. V dodatkih so celjski godalci po še enem operetnem duetu le morali, tudi po tradiciji, odigrati valček Na lepi modri Donavi in se poslovili od zvestega občinstva z Radetskyjevo koračnico. BRST Foto: TimE Celjski plesni orkester Žabe je v nedeljo na najboljši možen način obudil tradicijo božičnih koncertov, ki jo je v Celje vpeljal prav sam. Po dveletnem premoru so pod vodstvom novega dirigenta Romana Fonde znova pripravil bo-žično-novoletni koncert. Koncert so posvetili 65-le-tnici delovanja orkestra, to pa je bil že njihov 23. božični nastop. Tudi tokrat se niso izneverili repertoarni tradiciji in so koncert izpeljali zlasti s skladbami Glena Mil-lerja. Toda predvsem zaradi odličnih solistov - Sanje Pesan Poljšak, Tima Jevšenaka in Samirja Koblerja z vokali ter izjemnega kitarista Primoža Grašiča, trobentačev Matjaža Kajzerja in Aljoše Jurkoška, saksofonista Gregorja Kozarja in Žige Sanda ter komaj 9-letnega Troja Fonde - so Žabe močno dre- gnile v džez. Občinstvo, ki je skoraj napolnilo Celjski dom, je bilo zadovoljno, glasbeniki pa tudi, je povedal dirigent Roman Fonda, ki ima izjemne zasluge, da Žabe sploh še delujejo, saj jih je praktično obudil od mrtvih in uspel sestaviti novo, zanimivo zasedbo. In četudi je občasno šlo kaj narobe, je vse nadomestila izjemna energija glasbenikov. »Vzdušje je bilo enkratno. Orkester je igral glede na naše zmožnosti zelo dobro. Vedeti je namreč treba, da so člani z vseh vetrov - v službah, študenti, poklicni glasbeniki ... Vse to otežuje izvedbo vaj, ki jih je, da bili res na višku, žal premalo. Glede na vse to smo repertoar dobro pripravili in sodeč po čestitkah in odzivih občinstva, so bili vsi zadovoljni,« je povedal Fonda. Žabe so se tokrat predstavile s kar sedmimi trobentači, petimi saksofonisti, štirimi trombonisti, klaviaturistom, kitaristom, z basistom in s tolkalcem, torej res kot pravi big band. Najbolj žlahtno noto je njihovemu izvajanju dodal res izjemen solist, kitarist Primož Grašič. Prav skladbe, kjer so od bigbandovskih standardov Žabe le nekoliko odločneje potrkale na vrata džeza (na primer Munchener freiheit), so bile višek večera. In to je Žabe postavilo v nekoliko drugačno luč, kot smo je vajeni. Nekoč so blestele zlasti v melodičnem in mehkem swingu Glena Millerja, danes z odličnimi orkestrovi-mi in gostujočimi solisti svojo glasbo peljejo v drugačne, sodobnejše vode. Žabe so se vrnile in veseli nas, da so se vrnile, kot bi lahko zapisali, na velika vrata. BRANKO STAMEJČIČ Foto: TimE Z Žabami je tokrat pela tudi Sanja Poljšak Pesan. Koncert v stolnici Tradicionalni božični koncert v celjski stolnici je bogata tradicija celjskega društva ljubiteljev umetnosti, ki ga vsako leto pripravlja v sodelovanju z Vokal Studiem BK. Na letošnji koncert so povabili glasbene goste mlajše generacije iz domovine in tujine ter z izvedbo že osmo leto zapored popestrili praznično kulturno dogajanje v knežjem mestu. Nastopili so sopranistka Željka Predojevic, mezzosopranistka Blanka Tkalčic, tenorist Siniša Galovic, baritonist Boštjan Korošec, flavtist Luka Železnik, pianist Davor Ljubic, Župnijski zbor cerkve sv. Blaža iz Zagreba pod vodstvom Ronalda Brausa in Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje pod vodstvom Andreje Ocvirk. BS, foto: GrupA V akustično imenitni stolni cerkvi sv. Daniela so še posebej mogočno zvenele zborovske skladbe. Zven za upokojence V celjskem Domu ob Savinji je v torek koncert za stanovalce doma pripravila zanimiva celjska zasedba Oktet Zven, ki jo vodi Jože Škorjanc. Oktet je dopolnjena zasedba kvarteta Zven, ki je bil ustanovljen leta 2007. Po kratki prekinitvi delovanja se je zasedba razširila v oktet in začela januarja redno vaditi. Izkušeni pevci, ki sodelujejo tudi v drugih sestavih in ki so vsi že tudi dobitniki Gallusovih značk in priznanj, so za koncert v prvem delu pripravili preplet slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, drugi del koncerta pa so obarvali z božičnimi pesmimi. BS NOVI TEDNIK KULTURA 13 Akord od polk in valčkov do etna Orkester Akord je včeraj zvečer končal tradicionalni niz treh novoletnih koncertov. Že z uvodnim je občinstvo pripravil do skandiranja. Tamburaški orkester, kar okrepljen z nekaj godalci, tolkalci in pihalci Akord je, deluje kot simfonični orkester in tudi v repertoarnem pogledu posega predvsem po literaturi, pisani za takšne sestave. Že to je nenavadno in vsaj v slovenskem prostoru povsem izvirno. Druga nenavadnost, vsaj kar tokratne novoletne koncerte Akorda zadeva, je, da se vseeno zavedajo tamburice kot prvenstveno ljudskega glasbila iz panonskega sveta. Tako so nas člani Akorda tokrat v prvem delu koncerta zazibali v dunajske valčke in polke, v drugem pa ob izdatni pomoči odličnega cimbalista Adama Bicskeyja in kvarteta Akord, ki se je v svojem glasbenem izročilu posvetil predvsem romski glasbi in kletzmerju, občinstvo popeljali v orkestriran etno. A vse je bilo zelo plesno. »To je glasba, ki sodi v ta prednovoletni čas,« je prepričan Matjaž Brežnik, ki je z energičnim dirigiranjem že v prvem delu koncerta kar poplesaval po odru. »Tudi s tem spodbujam glasbenike, da dajo vse od sebe, da vložijo še več energije,« pravi Brežnik. Ta »slovenska kura« je zagozdena med alpski in na drugi strani med panonski svet. To se pozna tudi v glasbenem izročilu. Dotaknejo se nas tako valčki in polke kot tudi melanholična, strasti in drugih čustev polna romska glasba. Dregne nas kot tista vijolična kravica iz reklame. Tega se je tokrat Brežnik zelo zavedal in v drugem delu poskrbel še za to plat duše. »Glasba vzhodnih narodov je bolj pestra, bolj dramatična, manj je kalupov. Pri nas še vedno živi kanček jugono-stalgije s podobnimi ritmi in harmonijami kot v skladbah židovskega in madžarskega ali romskega porekla.« Vendar glasbeniki niso šli, kot rečemo v žargonu, na prvo žogo. Tako smo, že kar ne- Nova premiera v Vrbju Prihodnje leto bo za Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja jubilejno, saj bo praznovalo 35-letnico. Temu jubileju je že bila posvečena premiera, s katero so vrbenski gledališč-niki nasmejali svoje zvesto domače občinstvo. Kradi malo manj pa bo odmevalo tudi na silvestrski predstavi v Žalcu. Komedijo Daria Foa Sedma zapoved: kradi malo manj je AG Vrba pripravilo s Kulturnim društvom Galicija. V predstavi igrajo Leonora Meh, Vida Lindič, Ingrid Smrkolj, Stanka Pečnik, Anita Križanec, Katja Čahovin, Andrej Čehovin, Milan Vogrinc, Ožbej Petar, Ivo Lindič, Boštjan Regulj in Frenk Železnik. Za kostume je poskrbel Zvonko Makuc, za glasbo pa Bojan Jurjevčič Jurki. Kot režiserja so prvič povabili k sodelovanju priljubljenega gledališkega in filmskega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca, ki je poskrbel tudi za scenografijo. Po besedah Leonore Meh si želijo delati predstave z različnimi režiserji in tudi Gojc se je z veseljem odzval. Predstava je nastajala približno leto dni, saj so imeli ljubiteljski gledališčniki vmes različne osebne obveznosti, so pa na premieri dokazali, da sodijo med najboljša slovenska ljubiteljska gledališča. TT Orkester Akord se je v drugem delu predstavil s cimbalistom Adamom Bicskeyjem in kvartetom Akord ter navdušil z orkestrirano etno glasbo. V plesnih ritmih kam bogokletno, slišali tudi tango Astorja Piazzole - s tamburicami in cimbalami. »Če ima človek predsodke, potem je morda to res bogokletno. Skladbo Piazzole sem izbral zato, da se ne bi vse res prehitro povsem razživelo. V koncertu je potreben tudi trenutek, ko je treba izbrati drugačno glasbo, drugačno vrsto energije. V glasbi predsodkov ne sme biti,« pravi Brežnik. S koncertom je bil zelo zadovoljen tudi legendarni cimbalist Adam Bicskey, ki sicer živi v Rogaški Slatini. »Res mi je bil pravi užitek igrati s tem orkestrom. Če bi moral izbrati skladbo, ob kateri sem najbolj užival, bi bilo težko. Vse je bilo dobro, res smo se ujeli,« je dejal. Orkester Akord je za svoj novoletni program izbral izjemen spored in ga tudi primerno, resno, kjer je bilo treba, z veliko energije in zlasti v točkah s kvartetom Akord tudi strastno in živahno izvedel. BRANKO STAMEJČIČ Foto: TimE Igralci z režiserjem Gojmirjem Lešnjakom Gojcem Šentjurski pihalci navdušili Med največje decembrske in sploh kulturne dogodke v letu se zadnja leta na Šentjurskem uvršča predvsem božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Šentjur. Tudi letos so športno dvorano v Hruševcu napolnili do zadnjega kotička. Klasično praznično obarvan program je letos popestrila Nuša Derenda, vodil pa ga je Boštjan Romih. Orkester, pomlajen in okrepljen, ki šteje že približno sedemdeset članov, pa še vedno ostaja pod izvrstno taktirko Jureta Hladnika. Sto, foto: GG IZBERITE NAJ KNJIGO PO PRIPOROČILU BUKVARNE NOVEGA TEDNIKA Zap. št. Avtor Naslov Priporoča 1. SAVIANO ROBERTO Gomora TATJANA CVIRN 2. FLAUBERT GUSTAVE Gospa Bovary SIMONA ŠOLINIČ 3. ZAGORKA JURIČ MARIJA Pekel na prestolu BISERKA POVŠE TAŠIC 4. KRANJEC MIŠKO Povest o dobrih ljudeh BISERKA POVŠE TAŠIC 5. ŠTROMAR GAL MAJA Misli name, ko ti je lepo ŠPELA KURALT 6. MANZANO MANUEL Zajec in pol BRANKO STAMEJČIČ 7. GAJIC IVO Branko Oblak DEAN ŠUSTER 8. VIEWEGH MICHAL Učna ura ustvarjalnega pisanja IVANA STAMEJČIČ 9. PIRJEVEC JOŽE Tito in tovariši dr. TONE KREGAR 1 0. INKRET ANDREJ In stoletje bo zardelo dr. TONE KREGAR 11. PEČNIK VLADO Rak rana slovenske vernosti SIMONA ŠOLINIČ 12. CAWTHORNE NIGEL Spolno življenje diktatorjev TATJANA CVIRN 13. MEHARI SENAIT G. Ognjeno srce BISERKA POVŠE TAŠIC 14. ILEK ŽAN JANEZ Meja na Sotli 1991-2011 BRANKOJERANKO 15. McCANN COLUM Naj se širni svet vrti BRANKO STAMEJČIČ 16. FERRARI RENATO Murva Fabijanijevih URŠKA SELIŠNIK 17. STROPNIK IVO Nikoli odrasle pesmi in uganke ANDREJA PETROVIČ 18. BAGOLA BREZINŠČAK BOŽIDAR Moje slovenske izkušnje BRANE JERANKO 19. PAUSCH RANDY Igraj pošteno MARIJANA KOLENKO 20. HIGGINS CLARK MARY Rada pleše, rada ima glasbo ŠPELA OŽIR GLASOVALNI LISTIČ Spoštovani bralci Novega tednika, vabimo vas, da glasujete za knjigo, ki vas je med priporočenimi najbolj navdušila. Pravila glasovanja: Vsakdo lahko odda le en glasovalni listič. Glasujete lahko samo za eno od navedenih knjig, ki smo jih v obdobju od septembra do decembra 2011 prebrali in priporočili člani redakcije Novega tednika in Radia Celje in naši gostujoči bralci iz sveta podjetništva, kulture, znanosti. Izbrane knjige vam sicer ne bomo podarili, vas bomo pa zagotovo prijazno nagradili. Med vsemi prejetimi glasovalnimi lističi bomo namreč tri tudi izžrebali. IZREŽITE GLASOVALNI LISTIČ IN NAM GA DO 31. JANUARJA 2012 pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Glasujem za knjigo pod zaporedno številko: _ IME IN PRIIMEK: NASLOV: GSM/TELEFON: E-MAIL: Obkrožite: a) sem naročnik Novega tednika b) občasno berem Novi tednik 14 SPORT NOVI TEDNIK Z leve stojijo predsednik kluba Herman Arlič, trener Dušan Uršnik, Moira Murič, Zala Gomboc, Barbara Krisztina Nagy, Maja Bric, Sonja Strassnig, Urška Tič, maser Damjan Čosič, pomočnik trenerja Zvone Čosič in tehnični vodja Jože Kos, čepijo pa Rahime Sadikaj, Tina Marolt, Maruša Sevšek, Irena Založnik, Anja Levačič, Fatima Dervič, Tamara Tevž, Urška Žganec in Polonca Govek. Ob tretjem desetletju še tretjič prvakinje? Nogometašice Rudarja Škal v slovenskem vrhu - Od prvega dneva predsednik kluba Herman Arlič Škalske nogometašice so bile dvakrat državne prvakinje, v letih 2000 in 2002, zmagovalke v pokalnem tekmovanju so bile prav tako dvakrat (1998, 2000), petkrat zapored pa so bile - med leti 1998 in 2002 - najboljše v zimski ligi. Vse skupaj se je začelo pred slabimi tremi desetletji. Poročene in neporočene »Leta 1975 sem bil na Nizozemskem in poslovni partner me je povabil na nogometno tekmo. Žensko. Igrala sta domači Eindhoven in Antwerpen. Od tistega trenutka sem imel v mislih, kako pri nas doma začeti s tem športom,« se ideje spominja Herman Arlič. Sedem let kasneje jo je v Celju predstavil Metodu Trebičniku. Pri Partizanu Ga-berje je nekaj mladenk takoj pokazalo zanimanje, tudi v podjetju Emo jih je nekaj že »brcalo« in leta 1982 je bil v Škalah pri Velenju prvi turnir. Tedaj v malem nogometu. Nogometašice so ga začele igrati na asfaltu in travi. Športno društvo Škale so ustanovili moški, medse so sprejeli igralke. Zanimiv je bil tudi obračun med Poročenimi in Neporočenimi nogometašicami. »Leta 1986 se je začela slovenska liga v malem nogometu. Vključenih je bilo 17 ekip, tudi avstrijski Pliberk in madžarski Monošter. Leto dni po osa- Q LU S 25% popusta za darilne bone TOPFIT BH Delovni čas: od 7h do 23h www.top-fit.si Ipavčeva 22,3000 Celje Tel. 040 50 20 60 ali 034281440 od 10.12. do 31.12.2011 (ob plačilu z gotovino) Herman Arlič mosvojitvi naše države pa sta k meni prišla Rudi Corn in zasebnik, ki je zagotavljal, da bo financiral ženski nogomet. Torej na travi, na igrišču uradnih dimenzij. V prvi sezoni 1. slovenske lige, 1992/93, je bil prvak ŽNK Ljubljana. Spomnim se, da se je trener pisal Miloševič. Najboljša strelka lige pa je bila naša Tanja Oder, kasneje vrhunska rokometašica. Zaradi svoje hitrosti je zlahka hitela mimo nasprotnih branilk,« našteva Arlič. Bil je tudi predsednik NK Rudar Velenje, torej »moškega« kluba, kar 14 let. Najprej med leti 1984 in 1994, nato še v prvih štirih letih novega tisočletja. »V zadnji sezoni pred razpadom Jugoslavije smo bili prvaki republiške lige in še v juniju so nas mnogi priganjali, naj se pripravimo na igranje v takratni medrepubliški ligi ...« Želijo na sam vrh Po desetih krogih 1. SNL ima Teleing Pomurje 22 točk, Krka 21, po 20 pa Slovenj Gradec, Rudar Škale in Jevnica, le štirje klubi pa bodo igrali v končnici za prvaka. Zaradi zimske lige, katere zaključek s finalom bo 4. februarja, se bodo Da niso atraktivne le tekme Američank, Japonk, Francozinj, Švedinj, Brazilk ali Nemk, dokazuje ta fotografija. škalska dekleta zbrala že 10. januarja. Spomladanski del prvenstva se bo začel 25. marca. Po preostalih štirih krogih rednega dela se bo začela končnica, v kateri bo vsaka od najboljših štirih ekip odigrala po šest tekem. »Boj za prvaka? Vsekakor. Ne bomo popustili niti za ped,« je odločen Arlič, čeprav bo še zelo napeta borba za uvrstitev med najboljšo četverico. Tudi trenutno vodilna ekipa je še lahko peta, če jo bo zapustila odlična Mateja Zver in odpotovala na Islandijo. V pokalu smo v polfinalu.« V zadnjem obdobju je v DP prevladovala Krka, okrepitev je pridobila celo iz Gane. Iščejo talente Škale imajo dve članski re-prezentantki, Urško Žganec in Anjo Levačič. V slovenski selekciji U19 je 16-letna Maruša Sevšek iz Mozirja, za ekipo U17 pa nastopata petnajstletni, Polzelanka Tina Marolt in Zrečanka Zala Gomboc. »Talentirane nogometašice iščemo povsod. Dober dogovor je že pol zmage ... V Celju je že obstajala mlada ekipa, a se je razpadla. Dve igralki, iz Škofje vasi in Laškega, sta bili zelo obetavni. Imeli smo podružnici v Zrečah in Žalcu, hodimo po šolah ...« razpreda Arlič in pohvali strokovno vodstvo, ki je vzgojilo kopico deklic. Novi ekipi naj bi sestavili v Kozjem in Šmarju, na kar bodo pozorni. Lara Prašni-kar, hči bivšega slovenskega selektorja Bojana Prašnikar-ja, šteje 13 pomladi in močno izstopa med vrstnicami, ker je igrala s fanti. Nastop v članski ekipi ji bo dovoljen šele čez dve leti. »Dosegli smo takšno člansko raven, da se lahko kosamo z avstrij- skim podprvakom. Preizkusili smo se tudi proti profesionalkam iz italijanske lige in ugotovili, da ne zaostajamo precej. Zato vabimo mlade igralke, da se nam pridružijo, saj jamčimo kakovostni preskok,« trdi Arlič, pa je obenem ponosen na 40-letno kapetanko Ireno Založnik, ki igra nogomet že četrt stoletja. Druga najstarejša je vratarka ekipe, 34-letna Av-strijka Sonja Strassnig. Najboljša strelka v tej sezoni je Moira Murič, reprezentant-ka BiH, z 11 goli, z osmimi ji sledi Polonca Govek, doma z Rečice ob Savinji. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Urška Žganec je zaradi svojega nogometnega znanja upravičeno članica reprezentance Slovenije. NOVI TEDNIK 15 Predsednik Športne zveze Vojnik Peter Oprčkal in župan Beno Podergajs z najuspešnejšimi športniki v občini. Priznanja obetavnim športnikom V Vojniku pripravi župan Beno Podergajs decembra sprejem, namenjen vsem, ki so zaznamovali življenje v občini v iztekajočem se letu. Med njimi so imeli posebno mesto tudi uspešni športniki. Ob čestitkah za letošnje dosežke jim je župan Podergajs podelil posebna priznanja in jim zaželel doseganje vrhunskih rezultatov tudi v bodoče. Priznanja so prejeli Tija Ocvirk, Maša Žgajner, Klara Apotekar, Karlo Vo-dušek, Luka Robnik, Blaž Potočan, Filip Vranc, Špela Mastnak, Timi Zajc, Peter Leber, Saša Brezovnik, Aljaž Guzej, Jernej Bojanovič, Blaž Pristovnik, Matic Suholežnik in Urh Poteko. Med mlajše dobitnike priznanj sodita 11-letni atletinji Tija Ocvirk (državna prvakinja v teku na 600 m v kategoriji U12 in v štafeti 4x200 m) in Maša Žgajner (državna prvakinja v štafeti 4x200 m), obe članici AD Kladivar Celje. Atlet je tudi Urh Poteko, sicer študent Fakultete za šport, ki kot član celjskega Kladivarja redno vadi s trenerjem Petrom Svetom že deset let. Letos je dosegel 2. mesto na ekipnem državnem prvenstvu, drugi je bil na 5,5-kilometrskem teku maratona Treh src v Radencih in tretji na maratonu v Mozirju (21 km). Obetavna športnica je tudi devetošolka Klara Apotekar, ki je postala državna prvakinja v judu v svoji kategoriji. V motokrosu se dokazuje Peter Leber, član AMD Slovenske Konjice. Letos je postal državni prvak v kategoriji Open R2 za Pokalno prvenstvo, v nadaljevanju svoje športne poti se želi preizkušati tudi v Sloveniji dokaj novi panogi, v crosscountry tekmah. Plavalec Aljaž Guzej je član PK Neptun Celje, na mitingu v Banjaluki je zmagal na 400 m prosto, sezono pa je začel več kot uspešno, saj je na državnem tekmovanju absolutno v Kranju dosegel 4. mesto na 400 m prosto in 5. mesto na 200 m prosto. Jernej Bojanovič je priznanje prejel za uspehe na področju balonarstva. Član BK Vojnik je pred desetletjem pridobil licenco pilota toplozračnega balona in pred dvema letoma začel z baloni tudi tekmovati. Letos je postal zmagovalec odprtega državnega prvenstva Slovenje. Blaž Pristovnik dosega dobre rezultate v gorskem kolesarjenju, med drugim je letos osvojil skupno 3. mesto v slovenskem pokalu v gorsko kolesarskem krosu. Rokometaš Matic Suholežnik je član mladinske rokometne reprezentance, redno trenira v RK Celje Pivovarna Laško. Najbolj je ponosen, da je z mladinci igral na olimpijadi v Bahrajnu, kjer so osvojili 1. mesto. Da se ne pozabite okopati! Prvega januarja ob 14. uri se bodo pogumni plavalci okopali v Savinji. »Leta 2009 sem se namakal sam, lani nas je bilo že 15, letos pa celo 25. V nedeljo pričakujem še večjo udeležbo. Povabil sem župana Bojana Šrota. Prihod mi je obljubil tudi srbski vaterpolist, član Rokave Koper Saša Jovanovic. V vodo bodo skočili člani ŠRK Celje, najavili so se tudi gospodične,« pravi Jože Tanko, ki ob pomoči Dušana Konde in Sandija Ivančiča stremi k cilju, da bi celjsko novoletno plavanje postalo tradicionalno. »Preplavali bomo 40 metrov. Želim si, da bi snežilo za še prijetnejše vzdušje. In da bi nekoč morda razbijali led,« je še dodal, potem ko je »neuradni trening« opravil v Koprivnici. Voda ima okoli šest stopinj Celzija več od zraka ... DŠ »Vztrajati, sicer je konec s teboj« Največ dobitnikov priznanj je iz Smučarskega društva Vizore, kjer je za mladimi skakalci zelo uspešna poletna sezona. Karlo Vodušek, Luka Robnik, Blaž Potočan in Filip Vranc so postali ekipni državni prvaki v smučarskih skokih za dečke do 11 let. Posamično je bil Robnik v kategoriji D-11 podprvak, drugi je bil v seštevku regijskega pokala in 3. v seštevku pokala Alpe Adria, v tej kategoriji sta osvajala točke tudi Potočan in Vranc. Vodušek je v kategoriji D-10 suvereno osvojil regijski pokal in 2. mesto v seštevku pokala Alpe Adria, v močni konkurenci na DP pa je osvojil 3. mesto. Skakalka je tudi Špela Mastnak, ki je državna prvakinja v smučarskih skokih za deklice do 9 let, osvojila pa je tudi regijski pokal ter pokal Alpe Adria. Timi Zajc je zmagovalec svetovne šolske olimpijade v smučarskih skokih, ki je bila v Garmisch-Par-tenkirchnu. Letos je tekmoval z dve leti starejšimi skakalci in se odlično odrezal na vseh tekmovanjih, na državnem prvenstvu D-14 pa je bil drugi. Smučarka, vendar ne skakalka, je tudi Saša Brezovnik. Lanska sezona je bila za članico SD Unior Celje krstna v mladinski kategoriji, prvič je tekmovala v FIS-konkurenci, v državnem pokalu pa je osvojila v kategoriji mlajših mladink 3. mesto. V otroških kategorijah je bila ta alpska smučarka večkrat najboljša v Sloveniji. IVANA STAMEJČIČ Foto: JURE VOVK Nogometaši velenjskega Rudarja so po jesenskem delu sezone na petem mestu 1. SNL. Črto pod prvim delom je potegnil vratar Gregor Fink. 22. januarja bo dopolnil 28 let. Nogometno pot je začel v Slovenskih Konjicah pri Dravinji. Nosil je tudi drese Olimpije, Drave in Celja, vmes se še dvakrat vrnil k Dravinji, k Rudarju pa je preselil pred začetkom letošnje sezone. Na 21 tekmah je Fink med vratnicami stal v zadnjih treh krogih: »Prvi del je bil uspešen. Mlada ekipa je igrala zelo dobro, seveda pa je bilo tudi nekaj nihanj. Verjamem, da lahko igro še izboljšamo.« Rudar ima pred nadaljevanjem sezone dobro izhodišče, tako v prvenstvu kot tudi v pokalnem tekmovanju, kjer se je skupaj s Celjem, Mariborom in Šenčurjem uvrstil v polfinale. »Prepričan sem, da se lahko uvrstimo v finale. Rudar se lahko kosa prav z vsemi ekipami, nikogar se ne bojimo. V prvenstvu še nismo rekli zadnje besede. Na koncu bomo presenečenje sezone,« je pripomnil Fink in nadaljeval o tem, kako se počuti v moštvu Rudarja. »Odlično. Vse je odvisno od igranja in trenutno mi je res zelo dobro. Igralci se med seboj fantastično razumemo. Prava >klapa< smo. Ne delimo se na mlade in malce starejše. Starejši smo le izkušenejši, sicer pa smo si vsi enaki. Smo nekaj posebnega in prav ta moštven duh daje te pozitivne rezultate. Nadejam se, da se bodo le še vrstili.« Ni bilo vselej rožnato Prvi vratar Velenjčanov je sicer Boban Savic, ki je v zadnjih treh krogih izgubil mesto v začetni enajsterici, saj je trener Milan Duričic vendarle opazil, da je Fink v izvrstni formi, kar je potrdil na povratni tekmi četrtfinala pokala v Novi Gorici, kjer se je moštvo po zaslugi njegovih fantastičnih obramb uvrstilo med najboljše štiri ekipe. »V Novi Gorici je bilo izvrstno. Trdo sem treniral v preteklih tednih in mesecih, potem pa sem lahko ta trud in nadarjenost pokazal še na tekmi. To je to, za kar športnik dela. Tekma z Novogoričani je bila zelo napeta in vesel sem, da smo se tudi po zaslugi mojih zelo dobrih obramb uvrstili naprej.« Kljub temu, da 28 - letni Ko-njičan v zadnjem obdobju doživlja nekakšno novo pomlad, pa pred tem vse skupaj ni bilo rožnato. »Res je. Pred prihodom v Velenje sem nosil dres Celja, kjer pa ni bilo tako, kot bi si želel. Ne razumem, kaj je bil vzrok, da nisem nikoli branil. Trdo sem treniral, vztrajal, a nisem dobil priložnosti. Bil sem zelo razočaran in moral sem zamenjati okolje, saj tako naprej ni več šlo. Ko ne dobiš priložnosti, moraš vztrajati, garati in še enkrat garati, kajti drugače je s tabo konec. Vesel sem, da sem srečo našel v Rudarju in to je novo poglavje v moji zgodbi.« O trenerju Du-ričicu, ki je slovenski javnosti zelo dobro znan, je dejal: »O njem je škoda izgubljati besede, kajti gre za izvrstno osebo, trenerja ... Je pravi profesionalec in zmagovalec. Lepo je delati z njim, ko je energija takšna, kot mora biti.« Samo delo šteje Gregor Fink je prvo profesionalno pogodbo podpisal z NK Celje, ko je bil star 18 let. Takrat ga je v Celje pripeljal Darko Klarič. V članskem dresu je debitiral na izjemen način. V 28. krogu 1. SNL leta 2006 je na gostovanju v Ljudskem vrtu v 72. minuti zamenjal poškodovanega Amela Mujčinovica, zatem pa v 89. minuti poskrbel za eksplozijo navdušenja med celjskimi navijači. Domačemu igralcu Martinu Preglju je pri rezultatu 2:1 v korist Celja obranil enajstmetrovko in Celjani so se po dveh zadetkih Dejana Rusiča veselili velike zmage, pod taktirko trenerja Nikole Ilievskega. »Takšne tekme zagotovo ne pozabiš nikoli. Obraniti enajstmetrovko, posledično zmagati in to sredi Maribora, res neverjetno. Takšno tekmo si športnik lahko le želi.« Največji uspeh v mestu ob Savinji je doživel v sezoni 2004/05, ko je z ekipo, ki jo je vodil Marko Pocrnjič, osvojil pokalno lovoriko. Fink je pogled usmeril proti spomladanskemu delu DP: »Delo, delo, delo in želja. Ekipa se bo še dodatno uigrala in naredila korak naprej. Želim si, da bi bil zdrav in pri Rudarju še naprej odlično branil. Z njim si želim v evropsko tekmovanje. Moramo biti vsi za enega, eden za vse in uspelo nam bo!« MITJA KNEZ Foto: GrupA Rekord za slovo Z novim letom bo atlet celjskega Kladivarja Robert Renner postal starejši mladinec. Za slovo od leta in staža v konkurenci mlajših mladincev je v sredo nastopil na mitingu v celjski dvorani. V skoku s palico je za 18 centimetrov izboljšal svoj državni dvoranski rekord za mlajše in starejše mladince. Preletel je letvico, ki je bila postavljena na 530 centimetrih! Gre za odličen dosežek, ko se šele začenja nova sezona. Obenem je treba dodati, da ni skakal s polnim zaletom, temveč le s 14 koraki. Naskakoval je celo znamko 540 cm, dvakrat ni bil precej daleč od uspeha. Dvoranski mitingi se bodo začeli v drugi polovici meseca januarja, državna prvenstva bodo v februarju, 8. marca bo Robert postal polnoleten, svetovno prvenstvo za starejše mladince pa bo poleti v Barceloni. Nihče noče na glas razmišljati o olimpijski normi (560 cm), toda Robert Renner se ji bo v letu 2012 bržkone približal ... DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Robert Renner med zadnjim obiskom naše redakcije. 16 KRONIKA NOVI TEDNIK Precenjujejo sposobnosti Na smuko je treba biti tudi telesno pripravljen svoje Trije mladi deskarji si bodo smučarijo oziroma deskanje na snegu pretekli konec tedna bolj kot po užitku na strminah zapomnili po neprijetni izkušnji. Trojica je namreč na Golteh zašla s poti, reševati pa so jih morali celjski gorski reševalci. Nihče od de-skarjev ni bil poškodovan, tudi sicer se na smučiščih na Celjskem v tej sezoni ni zgodila hujša nesreča. Ker bo smučarska sezona trajala še nekaj mesecev, če bo le vreme primerno, v smučarskih centrih upajo, da bo nesreč čim manj. Na Golteh se na primer v sezoni zgodi približno sedemdeset nesreč, kar je povprečje v tako velikih smučarskih centrih po Sloveniji. Morda bi dogodek treh deskarjev lahko označili tudi za neprevidnost, saj naj bi se sami podali izven urejenih prog turistično rekreacijskega centra. Našli so jih v naselju Radegunda med tretjim in četrtim stebrom gondol-ske nihalke. »Zaradi rahlega sneženja in teme (deskarje so reševali malo po 17. uri popoldne, op. p.) smo jih malo težje locirali. Sidrišče smo si uredili kar v kabini nihalke in iz nje spustili reševalca. Ker je bila gondola približno osemdeset metrov nad tlemi, smo se odločili poskusiti z dostopom s ceste, ki je bila v bližini deskarjev. Po gozdu smo napeli vrvno ograjo in jih varovane na njej pospremili do cestišča,« pravijo v postaji celjske gorske reševalne službe. Ko so mladeniči zašli s poti, naj bi naredili napako, ker so sledili gondoli. Ta je sicer speljana po najkrajši poti, a gre ravno na tem delu za najbolj nevarne globeli in teren. Oropana na počivališču Policisti iščejo neznanca, ki sta minuli konec tedna na počivališču Tepanje okradla dve osebi. Ti sta spali v osebnem vozilu, neznanca pa sta najprej pre-bodla pnevmatiko ter speča zbudila. Ko sta izstopila iz vozila, ju je prvi zamotil s pogovorom, drugi pa je iz avtomobila ukradel torbico z denarjem, dokumenti in dvema telefonoma, nakar sta tatova kraj zapustila. Škoda, ki sta jo povzročila oškodovancema, znaša približno dva tisoč evrov. Odnesel gradbeni oder! Nepridipravi so v preteklih dneh v Velenju prišli v ograjen prostor enega od gradbišč in odnesli za tisoč evrov električnih vodnikov, povabili pa so se tudi v odklenjeno stanovanjsko hišo v Velenju in si oprtali televizijo, vzeli DVD-predvajalnik ter mobilni telefon. Tudi gradbišče v Celju je bilo tarča tatov, tam so odnesli kar cel gradbeni oder, vreden sedem tisoč evrov. V Žalcu je iz stanovanjskega bloka izginilo gorsko kolo s štirimi avtomobilskimi pnevmatikami, v Šentjurju pa so okradli gostinski lokal, kjer pogrešajo denar in za petsto evrov cigaret. Z enakimi gosti se je ubadal tudi lastnik lokala v Laškem, ki pa je ostal brez blagajne. Praznični teden je bil deloven še za tatove v Radečah, ki so vlomili v gostilno in jo popihali s cigaretami. V Šmartnem ob Paki je voznik tovornega vozila ostal brez 34 sesalcev, ki jih je prevažal. Naj bo varno! V turistično rekreacijskem centru Golte so nam povedali, da nesreč na smučiščih letos še ni bilo, res pa je, da se zimska sezona s polnim zagonom smučarjev morda še ni niti dobro začela. Smučarje opozarjajo ne le na upoštevanje FIS-pravil in na previdnost na smučarskih progah, temveč tudi na ustrezno pripravljenost. »Mnogi se namreč ne zavedajo, da bodo več ur na snegu, imajo morda sodobno smučarsko opremo, vendar telesno niso dovolj pripravljeni, kar je lahko razlog za nesreče,« nam je povedal Aco Arsekic iz marketinga RTC Golte. Hujših nesreč v pretekli sezoni tam ni bilo, VRHUNCI 2011 Direktor Policijske uprave Celje mag. Karol Turk: »Leto 2011 je zaznamovala predvsem združitev Policijske uprave Slovenj Gradec s celjsko policijsko upravo. Varnostne razmere so bile letos stabilne, na srečo se ni zgodilo veliko hujših kaznivih dejanj. Še vedno preiskujemo tri rope bančnih ustanov na Celjskem, vendar so preiskave v zaključni fazi in verjamem, da bomo storilce kmalu našli. Zadeve se umirjajo tudi na področju prometne varnosti, saj je letos v primerjavi z leti prej umrlo manj ljudi in vesel sem, če je k temu doprineslo tudi delo naših policistov. Moja ocena policijskega dela in razmer je torej pozitivna in računam, da bomo tudi v naslednjem letu zadovoljili pričakovanja občanov. Če se bo gospodarska kriza stopnjevala, bo to vsekakor vplivalo na večje število kriminalnih dejanj. Kljub temu menim, da je policija stabilen sistem, pričakujem pa odgovorno ravnanje vlade in dodatno zaposlitev v policiji, saj se bo določeno število policistov tudi upokojilo oziroma drugače zapustilo naše vrste, kar bo treba nadomestiti. Recesija se bo čutila tudi znotraj policije, zato je možno pričakovati kakšno nezadovoljstvo v naših vrstah, a bomo poskušali z usklajevanjem na ravni čustvene inteligence doseči dogovore s policisti, da bo delo potekalo normalno in da naloge opravijo v skladu s standardi.« SŠol najpogostejši so zvini ali poškodbe pri manjših padcih. Na Golteh sta vsak dan tudi dežurna zdravniška ekipa in policist. Enaka ekipa je tudi na smučiščih na Rogli. Tam so letos že morali pomagati moškemu na tekaški progi, ki je čutil bolečine v prsih, posredovali so tudi zaradi poškodbe nekega smučarja. »Zagotovo je manj poškodb ob slabem vremenu. Takrat je slaba vidljivost, sneg je težji in ljudje so previdnejši. Ob lepšem vremenu pa je tudi na progah več ljudi, takrat so tudi bolj razposajeni in nesreča se zgodi hitreje,« nam je dejal vodja reševalcev na Rogli Miran Marguč. Omenja še, da smuka in alkohol ne gresta skupaj in primer vinjenega moškega, ki so ga napotili s smučišč. Manj sreče s snegom pa imajo ta čas na Celjski koči, kjer je snega bolj kot za smučarje za ljubitelje sankanja. Nesreč v tej sezoni na Celjski koči še ni bilo. Ne glede na to, da gre v primerjavi z ostalimi smučarskimi centri za manjše smučišče, Celjska koča velja za varen turističen center. »Imamo eno nesrečo na tri tisoč obiskovalcev, drugje je povprečje ena nesreča na osemsto smučarjev. Torej smo med najbolj varnimi v Sloveniji,« se pohvali gorski reševalec, sicer vodja smučišč na Celjski koči Jaka Prelog. Poudarja še, da je varnost veliko bolj kot od smučarjev odvisna od priprave in urejenosti smučišč ter od zavzetosti tistih, ki z njimi upravljajo. SŠol Foto: GrupA (arhiv NT) Na smučišču na Golteh so neznanci te dni vlomili v osebni avto in odnesli štiri pare smuči. Policija zato opozarja še na previdnost in večjo varnost osebnih reči. Zagorelo zaradi dimnika V torek zvečer je v Podvrhu v občini Braslovče zagorela starejša stanovanjska hiša. Požar, ki so ga pogasili prostovoljni gasilci iz Braslovč in Letuša, je v celoti uničil podstrešje. Vzrok požara in škoda še nista znana. Isti dan je gorelo še v Krnici pri Lučah. Ogenj je izbruhnil, ker so zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Poškodovan ni bil nihče. Na terenu je bilo več prostovoljnih gasilcev iz Luč. Stanovanje v Celju je v celoti zgorelo. (foto PGE Celje) Zgorelo celo stanovanje V ponedeljek ponoči je zagorelo v stanovanju v objektu v Kersnikovi ulici v Celju. Gasiti sta začela lastnika, vendar požara nista uspela pogasiti. Na kraj so prišli celjski poklicni gasilci in prostovoljci PGD Gaberje, ki so morali iz stavbe evakuirati še tri starejše osebe. Ogenj je v celoti uničil stanovanje in poškodoval skupni hodnik. Dvema osebama so morali pomoč nuditi v celjski bolnišnici. Iz gorečih prostorov so rešili še psa, ki ga je pregledal dežurni veterinar in ga obdržal na opazovanju zaradi suma zastrupitve z monoksidom. Škoda še ni znana, preiskujejo pa tudi okoliščine nastanka požara. Isti dan je gorelo tudi v stanovanju v Rožni ulici v Šempetru. Tam je ogenj izbruhnil zaradi pozabljenega olja na štedilniku. NOVI TEDNIK PORTRET 17 Ta svet potrebuje ljubezen in toplino Dr. Mira Delavec, literarna zgodovinarka in vsestranska prostovoljka na obisku v Mozirju Dr. Mira Delavec kot Josipina Turnograjska. Sicer je Mira Delavec profesorica slovenščine in zgodovine. S področja literarnih ved je doktorirala leta 2009. Leto kasneje je magistrirala iz mednarodnih in diplomatskih študij. Prav zdaj končuje drugi doktorat s področja prava na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Trenutno poučuje slovenščino v Nemčiji, študente v Libiji pa je tudi že učila angleščino. V Galerijo Mozirje je stopila kot podoba iz nekega drugega časa. Dr. Mira Delavec je proti koncu študija slove-nistike in zgodovine naletela na zgodbo Josipine Turno-grajske. Več kot tisoč ljubezenskih pisem med davno pokojno gorenjsko rojakinjo in njenim možem Lovrom Tomanom jo je spodbudilo, da je sestavila in Slovencem predstavila usodo izjemno talentirane in narodno zavedne mlade ženske. Če bi živeli v istem času, bi bili gotovo prijateljici. Obe pol-nokrvni, aktivni in predani misli, da je v družbi vsakdo odgovoren in sposoben znatnih sprememb na bolje. »Poleg čudovite korespondence me je Josipina prevzela kot silna zagovornica slovenskega jezika in narodove biti. To je bilo v tistem času pogumno dejanje,« svojo pripoved začne Mira. Pisateljico je namreč spoznavala skozi pisma, dolga tudi do 35 strani. »Počaščena sem bila za to priložnost. Gre namreč za damo, ki je bila prva slovenska pesnica, pisateljica in skladateljica z veliko večjim pomenom, kot ji je pripisan.« Redkokdo se namreč zaveda, kako veliko modrosti in poguma so premogle ženske, ki so v tem času soustvarjale slovensko literarno in splošno zgodovino. »V vseh teh letih - deset jih je že, odkar proučujem njeno življenje - se je ob tem stkala med nama neka posebna vez, ki je oziroma bo mogoče večini nerazumljiva, mene pa bo na svoj način spremljala celo življenje ...« Potem ko se pristojne inštitu-cije v Sloveniji na njen poziv niso odzvale, se je odločila, da bo z lastnimi sredstvi in s pomočjo donatorjev za grob prve slovenske pesnice v Gradcu poskrbela sama. Z nahrbtnikom v vojno in pomanjkanje Mira Delavec trenutno poučuje slovenščino v Nemčiji. To, kar ji največ pomeni, - predajanje znanja in ljubezni do jezika - mimogrede zloži v nahrbtnik in vsak teden z vlaki prepotuje več kot 1500 kilometrov. »Učitelj slovenskega jezika je ena od vezi z domovino. Gre za poslanstvo, ki zahteva celega človeka. Nedvomno se vsi učitelji v tujini tega zelo dobro zavedamo in v tej smeri tudi delujemo.« Med svojim prostim časom se Mira razdaja na drug način. Zadnja leta ves dopust preživi v arabskem svetu, zlasti v Libiji in Alžiriji, predvsem med Tuaregi v saharskem predelu, kjer v lastni režiji pomaga revnim nomadskim družinam in otrokom brez staršev. »Začelo se je leta 2004, ko sem tja odšla kot običajna popotnica. Potem sem vzpostavila stike z domačini in začela prihajati večkrat na leto in jim pomagati s hrano, z oblačili in zdravili.« Na jugu Alžirije je celo delala v sirotišnici. »Le tako namreč lahko dostavim pomoč tistim, ki jo res potrebujejo. Pot je običajno zelo naporna, saj gre za odročne predele Sahare. Treba je pač peš ali s kamelami.« Otroci se v ta svet samo rodijo Letos je bila več mesecev tudi sredi vojne Libije, kjer je bilo najtežje za revne otroke in ženske, saj ni bilo niti osnovnih zdravil za zdravniško oskrbo. »Kar sem videla v tem času, bo ostalo v mojem srcu do konca življenja. Čedalje večkrat si namreč rečem, da če bi ta svet porabil za pomoč otrokom samo tretjino energije, ki jo porabi za govoričenje in sprenevedanje, bi bil dosti lepši in za marsikaterega otroka prijaznejši. Otroci namreč nimajo izbire, v kakšen svet se rodijo. Nikoli mi ne bo vseeno in njihova bolečina mi vedno seže v dno duše.« Svoje poslanstvo vidi v promociji slovenske kulture in literature ter pomoči čim več otrokom. Vmes bo gotovo nastala še kakšna knjiga. Prav zdaj se rojeva tista o poteh po Sahari. »Najbolj si želim, da bi se Slovenci znali bolj povezovati, bolj ceniti svojo edinstvenost v svetovnem merilu in se Nad letali se je Tomaž Pečnik navdušil že v mladih letih, najbolj pa je bil z njimi v stiku med služenjem vojaškega roka. Ker je po izobrazbi avtomehanik, so ga najprej poslali v učni center za letalstvo v srbskem Somborju, zatem je delal na enem od srbskih letališč. Vzdrževal je letala, jih popravljal in občudoval, popeljati s katerim od njih pa se mu žal ni uspelo. »Vonj po kerozinu me je zasvojil in takrat, leta 1981, sem izdelal svoj prvi model, letalo tipa mig 21,« se spominja. Naslednjih dvajset let je Pečnik letala in novosti v letalski industriji podrobno spremljal. Kupoval je letalske revije, zbiral članke, gledal številne oddaje. Ustvarjal pa ni. Šele po gradnji prizidka k družinski hiši, ko je razmišljal, kaj postaviti na police, se je v njem ponovno prebudila želja po izdelovanju maket. Več kot 180 modelov letal 183 maket letal, med njimi je tudi nekaj helikopterjev, se je do danes znašlo v njegovi zbirki, še kakšnih šest jih prav v teh tednih nastaja v delavnici. Najbolj ustvarjalen je Tomaž Pečnik, kot pravi, poleti, so pa njegove makete izdelane na zelo preprost način. Oblikuje les, ga pobrusi, zakita, prebarva in poriše. Včasih ga tudi pole-pi z nalepkami posameznih letalskih družb. »V prevelike večkrat poistovetiti z veličino slovenskega jezika. Ta svet potrebuje toliko iskrene ljubezni, toliko topline, a se zdi, da je na svoj način vedno bolj prazen ... A ko vidim stvari z druge strani, vem, da noben trud ni zaman, ker verjamem v to, kar sem in kar delam. Saj edino takšna ljubezen lahko premaga vse, kar je slabega. In temu poslanstvu se ne bom nikoli odrekla . SAŠKA T. OCVIRK podrobnosti se ne spuščam, so pa moji modeli nekakšna pomanjšana kopija resničnih letal. Informacije o njih iščem na internetu, kjer so na voljo tudi tridimenzionalni načrti, ki so mi zelo v pomoč,« razlaga. Kako dolgo nastaja posamezen model, Pečnik težko oceni, ker izdeluje po več letal naenkrat, prav tako včasih ob službi časa za konjiček kar zmanjka. Je pa obdelava lesa precej enostavnejša, odkar je kupil posebno deku-pirno električno žago, pred tem je namreč polomil kar nekaj ročnih žagic. Ne le letala, tudi ladje V bogati zbirki Tomaža Pečnika pa niso le letala, nastalo je že tudi šest ali sedem maket ladij. Z njimi je precej več dela in prav vse so, kot pravi Pečnik, ladje s posebnim zgodovinskim pomenom. Najbolj ponosen je na ladjo Victory angleškega admirala Nelsona, ki jo je delal kar pol leta. Je pa izdelal tudi model nemške vojne ladje Bismarck ter ladje Santa Rafael, ki ji je poveljeval brat Vasca da Game, Paolo. Je pa mogoče pričakovati, da bodo že kmalu na policah hiše v Šempetru tudi modeli vesoljskih ladij. Takšnih, kot jih je mogoče videti v filmu Vojna zvezd. Prav te so trenutno namreč velika strast Tomaža Pečnika. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA Dr. Mira Delavec je izdala drugo znanstveno monografijo Moč vesti, v kateri so prvič v celoti zbrana vsa dela Josipine Urbančič Turnograjske, ki so tudi prvič na tak način deležna celotne literarnoteoretične in literarnozgodovinske analize. V Mozirju jo je predstavila na povabilo direktorice knjižnice Petre Širko Poljanšek. »Rada se oblečem v Josipino in jo predstavim v prvi osebi. Zelo vesela sem bila tega obiska v Zgornji Savinjski dolini, še bolj pa tega, da se je moj roman Šepet rdeče zofe uvrstil na seznam literature za bralno značko za odrasle. Pisatelju je namreč najlepše darilo, če bralci radi berejo in posegajo po njegovih delih,« je povedala gostja. Hiša, polna letal Svojo ljubezen do letalstva Tomaž Pečnik preliva v ustvarjalnost Pri Pečnikovih iz Šempetra v Savinjski dolini se police šibijo pod modeli letal. Večjih in manjših. Letalom se je v zadnjem času pridružilo še nekaj ladij, ki kar kličejo po pozornosti. A družina maket ne kupuje, prav tako jih ne sestavlja iz kupljenih delov, temveč oče Tomaž Pečnik vse izdela kar sam. Sprva je Tomaž Pečnik izdeloval nekoliko večja letala, kmalu pa je spoznal, da prostora zanje v hiši ne bo. Večina modelov danes tako meri med 10 in 15 centimetri. Ladja Victory ima v hiši poseben prostor, največ potrpljenja pa je bilo, kot pravi Pečnik, potrebnega za napeljavo vrvic. Oven Bik Dvojčka Ljubezen. Tudi v letu 2012 boste ovni izražali svoja čustva spontano in brez zadržkov. Nekoliko težji aspekti lanskega leta vas bodo utrdili in verjemite, da vam nobena priložnost ne bo ušla iz rok. Najbolj vam bo naklonjen februar, ko bo Venera bivala v vašem znamenju. Bivanje Urana v ovnu pa bo celo leto predvsem vplivalo na prvo dekado ovnov, zato vam bo temeljito spremenil življenje. Marsikateri oven se bo srečal s starševstvom, marsikateri vstopil v zakonski stan. Na dan lahko pridejo tudi kakšne skrbno varovane skrivnosti, zato skrivnostneži pozor ... Mrka v jesenskem času vam lahko prineseta tudi novo ljubezen, vendarle velja opozorilo, da ni priporočljivo z glavo riniti v zdi tam, kjer je najbolj močan. Denar. Oviralni učinki planetov lanskega leta se bodo počasi umaknili in ponovno boste lažje zadihali. Kar nekaj modrosti ste si prislužili v preteklem obdobju, zato lahko naredite kar nekaj čudovitih potez v letu 2012. Na finančnem področju se boste najbolj znašli v prvi tretjini leta. Dolgotrajno bivanje vašega vladarja v devici vam lahko sicer do julija zadeve podaljša, vendar boste kljub temu z disciplino in s sistematičnim delovanjem dosegli želene rezultate. Saturn deluje zaviralno na vaše znamenje že dve leti, septembra bo vstopil v znamenje škorpijona in vam bo prižgal zeleno luč na poslovnem področju. Zdravje. Kar nekaj težav s psihičnim stanjem vam bo lahko prineslo delovanje Marsa v znamenju device, zato bodite predvsem zelo disciplinirani in poskrbite predvsem za dovolj gibanja in primerno prehrano. Energija vam lahko prinese kakšne alergije in pesimizem. Sončev in lunin mrk bosta opozarjala, da ni vse belo ali črno, zato se boste mnogi ovni zatekli v duhovnost takrat, ko ne boste našli odgovorov za nekatere zapletene zadeve iz vašega življenja. V letu 2012 bo komunikacija igrala pomembno vlogo, zato bo grlena čakra odprta in z novimi dialogi boste odprli še en list v svojem življenju. Ljubezen. Skoraj vso prvo polovico leta bo potoval po vašem znamenju Jupiter, ki je znanilec ekspanzije in novih začetkov. Če ste še sami, boste v letu 2012 lahko našli svojo sorodno dušo. Rojeni ste pod okriljem Venere - boginje ljubezni, ki je po svoji dobrohotnosti takoj za Jupitrom. Vaše socialno in družabno življenje bo veliko bolj dinamično kot v preteklosti, priložnosti so bodo nizale druga za drugo. Marec boste zagotovo zapisali v svojo knjigo življenja z zlatimi črkami. Mnogi boste dobili celo ponudbe bivših partnerjev, ki bodo obžalovali, da so vas pustili tako lahko oditi. Ne odločajte se za obnovitev zveze tik pred poletjem, ker se to ne bi dobro končalo. Precej napetosti se izkazuje v septembru, ki bo buren po svojem dogajanju. Denar. Zanimivo leto je pred vami, v katerem lahko ustvarite tudi najbolj ambiciozne načrte. Marsikaj boste morali spremeniti in popraviti, Saturn vas bo tudi v letu 2012 trdovratno opominjal na svoj značilen način, ki ne bo dopuščal nobenega ugovora. Novosti se lahko veselite brez bojazni, saj vam bodo olajšale delo. Svoj uspeh boste merili zlasti v količini povečanja lastnih prihodkov. Le z malo truda in iznajdljivosti vam lahko že v prvi polovici leta uspe veliki met, ki bo poplačan v preostanku leta. Izredna previdnost velja v zvezi s financami v drugi polovici maja in v prvih treh tednih junija, ko bo vaš glavni planet retrograden. Tedaj se izogibajte vsakemu finančnemu tveganju, tudi večjim nakupom! Nenavadna so lahko tudi dogajanja v novembru. Zdravje. Ogromno energije boste imeli v prvi polovici leta in v zadnjih dveh mesecih 2012 po zaslugi naklonjenega Marsa. S primerno skrbjo za zdravje in počutje lahko naredite resnično veliko zase. Tudi tokrat bo narava vaša največja zaveznica in zdravite-ljica. V primeru slabšega počutja boste posegali po preverjenih domačih zdravilih, izjemoma tudi po ostalih. Veliko gibanja na prostem, primernejša hrana in odpravljanje škodljivosti stresa lahko naredijo pravi čudež pri vašem počutju. Občutljivejši bodo ledveni del hrbtenice, ledvice in želodec s prebavili. Ljubezen. Prva polovica leta bo idealna, da se postavijo določene zadeve na pravo mesto, še posebej bo znamenju dvojčka izredno naklonjena prva tretjina leta. Vsa razmerja, ki stojijo na majavih tleh, se bodo do polovice leta končala. Zadeve se bodo odvijale z veliko dinamiko, ko vstopi v juniju Jupiter, planet sreče, v znamenje dvojčka. Ljubezen bo zažarela z vsem sijajem in dvojčkom se obeta obilo novosti na ljubezenskem področju. Izredno se izpostavlja močan vpliv tujine, zato bo marsikaterega dvojčka pot ponesla v neznano, kjer lahko zagori ljubezen v polnem zamahu. Zaradi vpliva mrka v maju in juniju bo sicer treba vnesti v delovanje nekoliko več previdnosti, vendar se bo že do jesenskega mrka v novembru pokazalo, kaj in kako. Denar. V prvi polovici leta se bodo marsikateremu dvojčku majala tla pod nogami zaradi velikih obremenitev na finančnem področju. Mars v devici vse do junija bo pomagal, da se bodo nekatere zadeve z veliko potrpežljivosti in pridnosti pripeljale do srečnega konca. Vstop Jupitra v znamenje dvojčka v juniju bo prinesel srečo in nove priložnosti tudi na finančnem in poslovnem področju. Priložnosti se bodo nizale druga za drugo, zato se bo pokazala tudi možnost, da se izboljša finančno stanje. Aprila in vse do polovice maja bo tudi Venera bivala v dvojčku, kar bo dober čas za akcijo. Ob polovici maja in vse do konca junija bo Venera prestopila v retrogradno gibanje, zato velja velika previdnost pri vseh odločitvah, povezanih s financami. Zdravje. Mars bo vse od novembra 2011 do julija 2012 bival v znamenju device, zato bo občutljiv živčni sistem močno obremenil tudi znamenje dvojčka. Še bolj kot navadno se bo treba boriti za zmernost na vseh področjih in uskladiti duhovno in fizično telo. Jupiter bo sicer ob polovici leta dajal vse do konca leta zaščito in dobre okoliščine, vendar velja opozorilo, da ni dobro pretiravati pri ničemer. V poletnem času velja opozorilo, da se je treba izogibati močnemu soncu, da ne bo prišlo do kakšnih neljubih zapletov ali alergij. HOROSKOP STA ZA VAS PRIJAVI^AstROLOG!NJA DOLORES, KI JE DOSEGLJIVA NA 090 64 30 IN NA WWW. DOLORES. SI, TER GORDANA, KI JO LAHKO POKLIČETE Tehtnica Škorpijon Strelec Ljubezen. Saturn bo še v letu 2012 vse do jesenskega časa močneje vplival tudi na vaše ljubezensko življenje in vam ob vplivih prinašal spremembe, ki se morajo zgoditi. Včasih se bo vse odvijalo tako sunkovito in tako močno, da še sami ne boste vedeli, kako urediti vsa nasprotja, ki vam jih prinašajo še ostali vplivi. Ni kaj, dolgočasno vsekakor ne bo. Do polovice leta se lahko odločate za novo vez ali dokončanje starega, obrabljenega. Druga polovica leta bo tista, v kateri boste uživali kot že dolga leta ne. Prepustili se boste močnim vplivom in vibracijam življenja. Malce več previdnosti se svetuje v času sončevega mrka v novembru in luninega konec novembra. V tistem obdobju ne silite z glavo skozi zid. Denar. Uran, planet, ki bo v letu 2012 močneje vplival na vaše poslovno in finančno področje, bo v močnem in mogočnem ovnu poskrbel, da boste imeli zadosti energije in boste lahko premaknili zadeve, ki že dlje časa stojijo na mestu. Ideje, kako izboljšati obstoječe finančno stanje, bodo dobile nove razsežnosti, zato se prepustite močni energiji. V i spomladanskem času, ko bo Venera retrogradna, velja malce več pozornosti nameniti vsem novim začetkom, v tem času ne bodite naivni ali pa preveč optimistični. September bo čudovit za nove podvige na finančnem področju, zato bo sreča mila tudi na poslovnem področju. Zdravje. Delovanje Saturna v znamenju tehtnice bo omejevalno delovalo na tretjo dekado, zato vam lahko v določenih obdobjih zmanjkuje energije. Nihajoče razpoloženje je lahko zelo velik problem tudi na zdravstvenem področju, zato je nujno potrebno, da tehtnice veliko naredite za preventivo. Veliko pozornosti bo treba nameniti prehrani, fizično morate biti aktivnejši. Prav je, da se uredijo tudi kakšni zapleteni odnosi na ljubezenskem področju, kajti tehtnice boste po-I trebovale skladnost v letu 2012 bolj kot v ostalih obdobjih. V času mrkov bo povečana možnost alergij, kar velja za maj, junij in november. Ljubezen. Po zaslugi Jupitra bodo vaša razmerja cvetela, vi pa boste znali uživati svojo srečo. Zaradi vpliva Plutona boste notranje močnejši, prepričani vase, to pa se bo seveda izjemno odrazilo tudi v vašem počutju in ravnanju. Izredno dolgo zadrževanje vašega planeta Marsa v znamenju device v prvem delu leta bo v času njegovega retrogradnega gibanja od konca januarja do sredine aprila postavilo pod vprašaj razmerja, v katerih že nekaj časa ne vlada sloga. Vendar počakajte s konkretnimi odločitvami do sredine pomladi, ko se bodo nevihtni oblaki razkadili. V jesenskem času boste izredno privlačni, prekrasno obdobje pa vas čaka konec novembra in v prvi polovici decembra, ko vas obišče Venera. Z oktobrom se začenja za vse Škorpijone nova era zaradi vstopa Saturna v vaš znak. V letu 2012 boste tega vpliva deležni rojeni v prvi dekadi znamenja. Denar. Prodornosti in moči, da dosegate svoje poklicne ambicije in finančne cilje, vam tudi v letu 2012 ne bo primanjkovalo. Včasih boste imeli občutek, da delujete z zadnjimi atomi svojih moči, vendar boste zmogli tudi to. Uspehi se bodo nizali, prizadevanja bodo nagrajena. Čisto | drugačno obdobje vas čaka z vstopom Saturna v vaš znak, ^ kar se bo zgodilo v oktobru. Vsaka napaka se bo kaznovala, iti vsaka pravilna odločitev nagrajevala. Vendar nič ne bo šlo i I na hitro, zato se pripravite na trdno, disciplinirano in resno I delo. Uporabite svoj trden karakter za dosego obvladovanja Saturnovih lekcij in uspevalo vam bo kot po maslu! Zdravje. Nasvet, da poskrbite za razstrupljanje vašega organizma in da razbremenite jetra, je vreden vsega upo-I števanja. Dolgotrajna opozicija Jupitra z vašim Soncem I je položaj, ki opozarja prav na to. Uživajte primerno hrano, odločite se lahko tudi za kakšno dieto, več se gibajte in sproščajte, da tudi vi odpravljate posledice škodljivega stresa. ei Ljubezen. Jupiter, vaš naravni vladar, bo vse do junija potoval po znamenju bika in vam prinašal v življenje veliko čutnih užitkov in predvsem močno energijo ljubezni. Nenehno hitenje, ki je razpoznavni znak za strelca, se bo umirilo in čutnim užitkom boste dajali prosto pot. V maju vam lahko sicer retrogradna Venera povzroči kakšno težavo, na katero ne boste računali, zato vam svetujemo ob polovici leta veliko previdnost na ljubezenskem področju. Vedeti morate, kaj si želite in predvsem kako delovati. Sončev mrk v maju lahko prinese kakšno zares veliko spremembo, lunin v juniju pa bo to spremembo samo še potrdil. Ljubezen bo igrala pomembno vlogo, marsikateri strelec bo prav v letu 2012 spoznal globine čutnosti, ki so bile v preteklosti tabu tema. Denar. Mars bo v letu 2012 vse do julija bival v znamenju device, zato boste na poslovnem in delovnem področju izredno marljivi in pridni. Dosegali boste lepe rezultate. Malce več pazljivosti bo treba ob polovici leta zaradi bivanja retrogradne Venere nasproti vašemu znamenju. Okoliščine bodo lahko v določenih trenutkih nenaklonjene in najpomembneje je, da ne boste rinili z glavo skoz zid. Že druga polovica leta bo izredno naklonjena zaradi prestopa Jupitra v znamenje dvojčkov. Odprle se vam bodo nove razsežnosti, tujina bo igrala izredno pomembno vlogo, zato boste izredno zadovoljni zaradi vseh teh vplivov. Verjemite, da se bo finančno stanje močno izboljšalo, ravnajte se samo po svojem občutku za napredovanje. Zdravje. Mars v devici bo povzročal, da boste vse do začetka poletja mnogokrat napeti in nezadovoljni. Proti tej energiji se morate boriti z vso silo in nikakor ne dovolite, da vas malenkosti vržejo iz tira. Tudi v letu 2012 si boste postavili mnogo novih ciljev, ki vas bodo osvobajali in vam omogočali napredovanje. Zdravstveno stanje je pač eno izmed področij, kjer morate porabiti veliko energije, da umirite svojo dušo in jo uskladite s fizičnim telesom. Veliko aktivnosti se bo odvijalo celo leto, planeti vam bodo samo v oporo, da dosežete lepe in vidne rezultate. Malce več previdnosti seveda velja ob mrkih v maju, juniju in novembru. Rak Lev Devica Ljubezen. Romantični, predani in lojalni, kot ste, imate včasih občutek, kot da niste rojeni v pravem času. Vendar vaše vrline ne ostajajo neopažene, srečen bo tisti, ki vas bo ujel v letu 2012 v svojo mrežo. Priložnosti za samske rake bo kar nekaj, še pred koncem zime in v drugi polovici poletja boste še posebej privlačni in zanimivi. Ne oklevajte in ne tehtajte kaj bi storili, ter ne zamujajte ugodnih priložnosti. Prva polovica leta se vam v ljubezni še posebej prijazno nasmiha. Vezani raki boste utrdili svoja razmerja, saj se bodo mnogim med vami izboljšale tudi življenjske okoliščine, ki vas bodo sprostile. Konec novembra in decembra lahko doživite preizkušnjo, ki bo testirala trdnost vaših razmerij. Takrat lahko padejo tudi odločitve, kako in s kom nadaljevati svoje življenje. Denar. Tisti, ki ste rojeni v tretji dekadi znamenja raka, boste vse do konca oktobra še občutili vpliv Saturna, ki vas po eni strani precej omejuje, po drugi pa zahteva od vas železno disciplino. Za ostale je ta vpliv že preteklost in zagotovo vas je tudi naredil modre, vsakega na svoj način. Praktično ste postavljali trdnejše temelje za prihodnje srednjeročno obdobje. Seveda bo tudi v letu 2012 potekala borba, kako najbolje preživeti in nadgraditi svoj položaj. Polni nenavadnih idej boste rojeni v prvi dekadi, saj bo na vas pozitivno deloval Neptun. Tudi sicer zaupajte intuiciji, ki bo še posebej izostrena. Najbolj uspešni boste v spomladanskem in jesenskem času. Zdravje. Luna, večna nočna spremljevalka, je vaš vladar. Z menjanjem njenih men se lahko spreminja in niha tudi vaše razpoloženje. Dobro je, da prepoznate svoje cikluse in si prizanašate z večjimi napori v času, ko ne boste v kondiciji. Čustveno boste občasno manj stabilni, zato si naberite svežih moči v naravi, ob morju, rekah in jezerih. V letu 2012 boste na splošno bolj izpostavljeni alergijam, zato premišljeno izbirajte prehrano. Tudi dolgo zadrževanje pri visokih temperaturah je lahko za vas škodljivo, velja tudi za zimski čas v gorah. Ljubezen. Vstop Leva v novo leto bo tudi tokrat prinesel kar nekaj velikih načrtov, ki jih boste levčki še posebej vestno izpeljali na ljubezenskem področju. V prvi tretjini leta boste ugotavljali, kaj želite spreminjati, in boste to naredili ob polovici leta, ko bo Venera retrogradna v znamenju dvojčka. Pazite, da ne zaidete v kakšna dvojna razmerja, ki se lahko še dodatno zapletejo. Uran vam lahko prinese kakšno spremembo na svojih krilih, saj bo močneje izražena ognjena energija, zato bodo čustva temu primerno globoka in strastna. Pomembno v letu 2012 bo, da se naučite poslušati partnerjevo mnenje in prisluhniti njegovim potrebam. Najbolj vam bo naklonjen september, ko bo Venera bivala v vašem znamenju. Denar. Bivanje Urana v ognjenem ovnu vam bo dalo obilo novih zamisli, ki jih boste korak za korakom lahko realizirali do jesenskega časa. Ob polovici leta se bo nanizalo kar nekaj poslovnih priložnosti ali priložnosti za dodaten zaslužek, zato ne zanemarite ničesar, kar se pojavi na vaši poti. Malce več previdnosti velja ob polovici leta, ko bo Venera retrogradna. Idealen čas, da urejujete zadeve, vezane na preteklost. Veliko pozornosti morate Levi dajati komunikaciji in izmenjavi mnenj. Zdravje. Levi boste v letu 2012 pred velikimi, prelomnimi odločitvami, zato lahko tudi vaše počutje niha. Veliko pozornosti morate nameniti prehrani in se odreči vsem škodljivim navadam. Izpostavljeni bodo krvni obtok, srce in ožilje, v prvi polovici leta pa bo občutljiv živčni sistem lahko ponagajal marsikateremu levu, pojavijo se lahko kakšne nadležne alergije. Neptun bo zamenjal svoj položaj in prenehal omejevalno vplivati na vaše znamenje, zato boste obdani z močno pozitivno energijo. V zadnji tretjini leta morate paziti ob vplivu luninega in sončevega mrka, zniža se lahko odpornost, zato velja vnesti v življenje nekoliko več preventivnega delovanja. Ljubezen. Jupiter v sorodnem biku in Mars v vašem znaku v celotni prvi polovici leta sta garancija, da se bo veliko dogajalo na čustvenem področju. Jupiter vas bo oborožil z optimizmom, Mars z energičnostjo, zato se boste pripravljeni postaviti zase in za svoje cilje. Vsekakor za nove začetke ni primeren čas retrogradnosti gibanja planetov, zato to upoštevajte od konca januarja do sredine aprila! V tem obdobju se bo energija Marsa odražala pogosto negativno, konfliktno. Tisti, ki ste v stalnih zvezah, jih boste prevetrili, mnogi dali v novo preobleko, nekateri boste pripravljeni zvezo tudi končati. Marec in avgust bosta zelo prijetna meseca, najbolj pa boste blesteli v oktobru, ko vas bo obiskala Venera v vašem znaku. Dvomov o pravilnosti vaše odločitve ne bo več, saj bo popolnoma jasno, kdo si zasluži vašo ljubezen in lojalnost in kdo ne. Denar. Jupiter zelo podpira vse poslovne naveze s tujino, zato ne spreglejte nobene priložnosti. Kar nekaj jih bo, o tem ni dvoma. Pridnosti, lojalnosti, delavnosti vam tudi v letu 2012 ne bo primanjkovalo, poleg tega boste tudi borbeni po zaslugi naklonjenega Marsa. Vsekakor ne sprejemajte nobenih odločitev v času retrogradnega gibanja planetov, saj so lahko vaše ocene situacij napačne. Vse, kar si boste priborili, boste z zadovoljstvom uživali v jesenskem delu leta. November bo mesec, v katerem lahko pride do kakšne spremembe v vašem statusu, lahko da boste imeli celo občutek, da imate popravni izpit. Brez skrbi, opravili ga boste z odliko! Zdravje. Prebavila in črevesje sta vaši šibki točki, na kateri morate biti pozorni tudi v letu 2012. Zaradi zelo dolgega zadrževanja Marsa v vašem znamenju ste lahko v prvi polovici leta bolj nagnjeni k poškodbam, zato velja večja previdnost v prometu, pri športu in delu z ostrimi predmeti. Višek energije, ki vam jo ta planet prinaša, morate porabiti z večjo fizično aktivnostjo, ki vam bo sprostila tudi duha in omogočila uspešno premagovanje stresnih trenutkov. NA 041 404 935 ALI NA 090 66 17. NA FACEBOOKU JO NAJDETE POD ASTROLOGINJA. .GORDANA. POKLIČ||i NAROČITE SVOJ OSEBNI HOROSKOP ZA LETO 2012! Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen. V ljubezni si želite trdnosti in stabilnosti, vaše ambicije so jasne. V letu 2012 boste imeli po zaslugi naklonjenega Jupitra precej srečnih okoliščin, kar velja še zlasti za prvo polovico leta. Mnogi samski kozorogi si lahko v tem času ustvarite nova razmerja, nekateri celo naraščaj. V času retrogradnega Marsa med koncem januarja in sredino februarja lahko celo obnovite razmerje iz preteklosti, čez katerega ste naredili že križ, tudi to bo mogoče, če boste le želeli. Pomladanski meseci bodo krasni, odličen bo tudi zadnji del leta, ko boste zelo zaželeni in privlačni. V oktobru bo vaš glavni planet Saturn menjal svoj položaj in vstopil v znak škorpijona, kar predstavlja tudi za vas začetek nekega novega poglavja. Postavljali si boste nove cilje, na dan bodo prišle drugačne ambicije, vendar boste znali uspešno kombinirati zasebni in poslovni del svojega življenja. Denar. Kariera in uspeh vam ogromno pomenita in za oboje ste pripravljeni trdno garati. V letu 2012 vam lahko uspe mnogo načrtov po zaslugi naklonjenega Jupitra že v prvi polovici leta. Rojeni v prvi dekadi boste zelo uspešno delovali že v prvih treh mesecih, ostali v spomladanskih. Zagotovo je izredno pomemben in naklonjen vpliv tujine in bodite pozorni na vsa dogajanja in priložnosti v povezavi z njo, še zlasti od aprila. V poletnih mesecih se boste nekoliko umirili in vstopili v jesensko obdobje ponovno polni moči. Zadnja dva meseca leta bosta za vas predstavljala žetev vsega, kar ste sadili med letom. Zdravje. Z napori si ne prizanašate, imate visok prag bolečine in ste zelo vzdržljivi. Vendar vse navedeno prinaša tudi velik davek. Pogosto ste lahko izčrpani, preveč utrujeni, zato je nujnost sprostitve in počitka obvezna. Vaše šibke točke ostajajo enake kot v preteklosti, hrbtenica, sklepi, kolena, občasno so mogoče težave s kožo, z lasmi in zobmi, mogoč je tudi nihajoč krvni tlak, zlasti prenizek je lahko problematičen. Uživajte dovolj kalcija, B-vitamina, poskrbite tudi za sprosti' tev svoje duše. Planinarjenje in več rekreacije v naravi lahko naredita pravi čudež za vaše počutje, vendar se izogibajte pretiravanju. Naj bo zmernost vaše vodilo. Ljubezen. Uran, vaš vladar, bo vse od začetka leta v znamenju ovna, zato si lahko obetate prav na ljubezenskem področju velike spremembe. Velik notranji nemir in nezadovoljstvo bosta prisotna celo leto, zato boste vodnarji naredili vse, da boste zadostili tako veliki energiji, ki bo bivala v vas. Nestanovitnost bo velika, zato se lahko še tako osrečujoče in trdno partnerstvo zamaje ob tako velikih vplivih, ki jih prinaša čas. Mnogi vodnarji boste iskali svojo idealno ljubezen in na kocko postavljali obstoječa razmerja. Zelo dobro morate preučiti, kakšne korake boste naredili, da si ne boste povzročali škode. Do začetka februarja vam lahko pri dobri presoji nagaja vpliv Neptuna. Včasih nič ne bo tako, kot bo videti na prvi pogled. Življenje bo v letu 2012 za vse vodnarje izredno slikovito in postavljeno bo veliko pasti, zato morate spretno krmariti svojo barčico na poti do svoje sreče. Denar. Vplivi planetov bodo tudi na poslovnem področju nestabilni. Uran bo s svojo prisotnostjo v ovnu povzročal, da se bodo zadeve odvijale v želene smeri, v kolikor bodo temeljni kamni dovolj močni iz preteklosti, v nasprotnem primeru se vse lahko sesuje kot hišica iz kart. Moč presoje bo v spomladanskem času malce motena, retrogradna Venera | pa lahko povzroči težave, ki so povezane s preteklostjo. Novi začetki v letu 2012 so vsekakor več kot dobrodošli, vendar jih ^ je treba aktivirati ob točno določenem času in na točno določe-I nem mestu. Mrki v jesenskem času bodo vplivali predvsem na ■ tretjo dekado znamenja, obeta se lahko pozitivna sprememba. Vpliv retrogradnega Urana do sredine decembra bo nekoliko upočasnil vse zadeve, ki so povezane z napredovanjem. Zdravje. Izredno bo izpostavljen občutljiv živčni sistem. Pokazalo se bo, da mora marsikateri vodnar narediti črto in začeti bolj zdravo živeti. Vse razvade lahko močno ogrožajo zdravje, kar lahko pokaže vpliv Neptuna, ki bo nezadržno in zelo močno deloval na imaginarna področja vašega življenja. Vsa energija se mora skoncentrirati v pozitivno in aktivirati se mora proces čiščenja na vseh ravneh. Le tako boste lahko Vodnarji napredovali in stopili iz začaranega kroga. Ljubezen. Že v drugi polovici januarja in prvi tretjini februarja vas bo razvajala Venera. Če iščete novega partnerja, je to idealen čas, da ga tudi najdete. Neptun, vaš planet vladar, bo vstopil že v prvi tretjini februarja v vaš znak, kar boste posebej intenzivno občutili rojeni v prvi dekadi. Domišljija bo delovala z dvojno močjo, zato morate pogosto vključiti v svoje odločitve načrtno tudi razum, da ne bo prihajalo do pomot. To velja zlasti za čas med junijem in novembrom, ko bo potoval Neptun retrogradno. Mars, ki potuje po vam nasprotnem znamenju device vso prvo polovico leta, lahko pokaže svoj manj prijeten obraz prav tako v času svoje retrogradnosti. To se lahko odrazi občasno do sredine aprila v obliki povečane konfliktne energije. Poletje bo lepo, še zlasti avgust, zato si ga kar rezervirajte za počitnice v dvoje. Krasen bo tudi konec leta, ko boste ugotavljali, da nimate veliko razlogov za pritoževanje nad svojim ljubezenskim življenjem. Denar. Jupiter vas bo izdatno podpiral na vaši poslovni poti, kar je odlična novica, saj vam preti kar nekaj ovir. Z njegovo pomočjo jih boste lažje premagovali, še posebej v finančnem smislu. V pomladanskem času si boste lahko že malce oddahnili, sprva rojeni v prvi dekadi, kasneje vsi ostali. Občutek, I da konkurenca ne spi ne podnevi ne ponoči, vas bo spremljal večji del leta. Ne izdajajte svojih idej, kar prekipevali boste od njih po zaslugi Neptuna, saj se bodo vedno našli ljudje, ki vas bodo hoteli posnemati. Nekateri med vami, velja zlasti za prvo dekado, se boste v jesenskem času opogumili in začeli uresničevati svoje vizije čisto na poseben način. Zdravje. Zaradi nasprotovanja Marsa, ki bo potoval v nasprotnem znaku od vašega vso prvo polovico leta, boste večkrat občutili pomanjkanje energije, lahko ste tudi preobčutljivi. Možnost nezgod je nekoliko povečana, zato bodite previdnejši pri svojem delovanju. V zimskem času se izogibajte ljudi s sezonsko gripo ter ostalimi virozami, saj boste za oboje zelo dovzetni. Jesensko in zimsko obdobje vam prinaša precej višjo vitalnost. Fl 20 PISMA BRALCEV / HUMORESKA NOVI TEDNIK PREJELI SMO Socialna in pravna država? S sprejetjem novega zakona o socialnih transferjih se zaostrujejo in zmanjšujejo socialne pravice najbolj ranljivih ljudi v državi. Zakon je v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, ki zagovarja temeljne človekove pravice in svoboščine. Gre za pravico do razpolaganja z zasebno lastnino in dedovanja, za enakost pred zakonom, za pravice socialno ogroženih: invalidov, starostnih, kmečkih upokojencev in drugih. Nedopustno je, da se ob prenosu pravice do varstvenega dodatka iz ZPIZ, kjer je pripadal invalidskim upokojencem, vdovskim upokojencem, starostnim upokojencem ..., na CSD cenzus za to pravico zao- Preslabo ogrevanje? Bralko, ki živi v upokojenskem bloku na Celjski cesti 18 v Šmarju pri Jelšah, moti, ker skupna peč za centralno kurjavo med 11. in 17. uro ne dela. Tako je že več zim, po bralkini trditvi naj bi se skoraj vsi stanovalci zavzemali, da naj bi se kurilo tudi v tem času. Bralka meni, da naj bi šlo za samostojno odločitev hišnice bloka, zato jo zanima, če lahka ta o tem odloča sama. Iz podjetja Domplan Rimske Toplice, ki je upravnik te stavbe, odgovarjajo: »V njej so stanovanja namenjena izključno upokojencem, ki so že pred leti, ko je s hišo upravljal drugi upravljalec, sklenili, da bodo za ogrevanje skrbeli sami. Tako že dolga leta sami določajo dolžino ogrevalnega časa in temperaturo ogrevanja, sami skrbijo med drugim za nabavo energenta, naša družba kot upravnik hiše pa skrbi za vzdrževanje vseh ogrevalnih naprav. Vse doslej nismo prejeli nikakršne pripombe glede ogrevanja, čeprav smo v hiši večkrat in se udeležujemo sestankov stanovalcev. Da ne bilo nikakršnega dvoma o zadostnem ogrevanju, smo trditev vaše bralke preverili pri nekaterih stanovalkah v hiši, ki so vse odločno zatrdile, da je ogrevanje ustrezno in da hišnica v celoti upošteva sklepe stanovalcev glede dolžine in moči ogrevanja. Zatrdile so, da so se stanovalci, upoštevaje zelo skromne prejemke, ki jih imajo, odločili, da bodo pri ogrevanju racionalni in varčni. To jim ne nazadnje omogoča samo gradbeno stanje zgradbe, v kateri smo pred nekaj leti zamenjali vse zunanje stavbno pohištvo z novim energetsko varčnim ter izdelali izolacijsko fasado.« Dolg v zemljiški knjigi Starejši bralec (posredoval je osebne podatke) omenja, da je v zemljiški knjigi na njegovo hišo vpisanih pet tisoč evrov dolga nekega upnika. Kot navaja, se je oglasil v pisarni zemljiške knjige, vendar naj bi mu bil tam dostop do podatka kdo je njegov upnik, onemogočen. Razmišlja, da bi stri. Hkrati so prejemniki po novem omejeni s pravico razpolaganja z lastnimi nepremičninami, njihovi dediči pa omejeni pri dedovanju le-teh. Zakon je nehuman in nemoralen, ker država bremeni invalide I. kategorije, slepe, ne-pokretne, gluhe, duševno bolne, njihovim otrokom pa bo jemala premoženje, ki so ga s težavo ustvarili njihovi predniki. Ministrstvo za delo in socialo daje to lahko bilo najeto posojilo njegove pred nekaj leti preminule soproge. Predsednik Okrajnega sodišča v Celju Darko Belak odgovarja: »Zemljiška knjiga je javna knjiga, podatki v njej so javni, torej tudi podatki o upnikih. Dostopni so brezplačno preko interneta, seveda jih posredujejo tudi na zemljiški knjigi (na željo stranke izdajo overjen zemljiškoknjižni izpisek), vendar mora stranka poznati podatke o nepremičnini, torej katastrsko občino in parcelno številko. Iskanje po imenu in priimku je namreč dovoljeno le v primerih, ki jih določa Zakon o zemljiški knjigi 1 (v čl. 199). Overjene zemljiškoknjižne izpiske sicer lahko izdaja tudi vsak notar ali upravna enota. Stranki, ki je navedena v dopisu, tako zagotovo nismo dejali, da nima pravice do podatka, kdo je njen upnik, je pa mogoče, da zemljiškoknjižnega stanja nismo mogli preveriti, če ni vedela podatkov, ki jih za iskanje potrebujemo. Svetujemo, da se stranka s podatki o nepremičnini v času uradnih ur zglasi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Celju in bo lahko izvedela vse o morebitnih bremenih na nepremičnini.« BRANE JERANKO možnost, da se odpovemo varstvenemu dodatku! Gospode v državni upravi pozivam, naj živijo z 200 do 300 evri na mesec eno leto. Imam občutek, da bi se država v povezavi s kapitalisti - nekaterimi - rada znebila vseh invalidov in socialno ogroženih v državi. Če samo pomislimo na posledice, ki jih bo imel zakon med generacijami. Kdo od sorodnikov bo še skrbel za invalide, kmečke gospodinje, upokojene, socialno ogrožene, če ne bo imel česa podedovati, da bi plačal stroške?! Kaj bo s slovenskimi kmetijami, stanovanji, ki jih bo država zaplenila, bodo prodali vse tujcem? Država bo imela za plačilo pravnikov, izterjevalcev, sodišč, ki bodo upravljala z zaplenjenim premoženjem od siromakov, ker ona ima proračun za svojo korist, za socialo pa ne. Zato je zakon že v osnovi nepravičen in nesocialen. Zakon je kot takšen nesprejemljiv, zato pozivam vse invalidske in humanitarne organizacije v državi, varuha človekovih pravic in vse državljane RS, ki jim je kaj do pravne in socialne države, da se zavzemajo zanjo! Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Tiste, ki mislijo, da ne morejo nikoli biti na socialnem robu, pa opozarjam, da živimo v globalnem kapitalizmu - vsi. Zakon je treba dati v ustavno presojo in zadržati njegovo izvajanje, da se vanj vnesejo ustrezne spremembe! Zbudi se Slovenija, da ne bomo pristali socialno ogroženi v sirotišnicah in na ulici. Človekove pravice in temeljne svoboščine so neodtujljiva pravica vsakega posameznika. ZVONKO KOKOL, Gorica pri Slivnici ZAHVALA Hitri gasilci Z javno objavo bi se želel zahvaliti Poklicni gasilski enoti Celje. V četrtek, 8. decembra, so člani Poklicne gasilske enote Celje v dopoldanskih urah na hiši v Levstikovi ulici 2 v Celju posredovali zaradi dimniškega požara. Zaradi močne zadimljenosti podstrešja in mojega stanovanja sem takoj poklical njihovo pomoč. Odziv je bil izjemno hiter, ukro-titev požara in obvladovanje situacije pa izredno učinkovita. Za posredovanje, trud in strokovno delo, ki jih ne jemljem kot samoumevne, se PGE Celje zahvaljujem, saj so pred najhujšim rešili streho nad glavo in ostalo lastnino. Obenem jim v prihajajočem letu želim čim manj posredovanj in še naprej izvrstno pripravljenost, kot so jo izkazali v tem primeru. JANKO ŠIMENC, Celje Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Izdelujemo in Montiramo pohištvo po meri (različni dekorji) \ izdelujemo in prodajamo masivno pohištvo zelenel inße SlviA BUUtlL Infirniacjje: 05 426 45 ¿0 Oblakova ulica 34,3000 Celje www.cri.si Iz lonca Hermince Runtolič Pa srečno! Do letošnjih praznikov se niti zavedala nisem, koliko je tistih, ki mi iz srca želijo obilo sreče, zdravja in vsega lepega. Malce se mi je posvitalo že nekaj dni pred božičem. O mojem pomanjkanju ve- kar naprej cingljalo. Vsakič selja do tehnike sem nekoč že pisala. Kar se tiče mobilnih telefonov, sem komaj prišla do faze, da znam prebrati sporočilo, kako ga odposlati, v moji šoli mobilne telefonije še nismo jemali. Zato me dejstvo, da zazvoni posebni signal, ki oznani, da mi je nekdo pisal, ne osreči ravno, saj ponavadi pošiljalci sporočil pričakujejo, da odgovoriš, meni pa to ne gre od rok. In nekaj dni pred prazniki je posebej sem se namrgodila. A so bila k sreči le taka sporočila, na katera pošiljatelj ni pričakoval odgovora. Človek ne bi verjel, kdo vse misli name. Spomnili so se me pri mojem mobilnem operaterju, pri zavarovalnici, pri dveh trgovcih, kjer jim je v zameno za nekakšne popuste in otročje nalepke vedno molim kartice. Obilo dobrega mi je zaželela agencija, kjer sva z mojim dragim nekoč rezer- virala, pa potem odpovedala počitnice, frizerka, pri kateri že nekaj mesecev nisem bila, in celo vulkanizer, kjer ponavadi menjava gume. Tudi moj elektronski nabiralnik se je pridno polnil z angelčki, Božički, dedki Mrazi, jelenčki, smrekica-mi, oblaki, iz katerih padajo zvezdice in podobno praznično šaro. Vsakič, ko mi je kljub obilici opravkov, ki jih je natresel ta veseli december, le uspelo skočiti do računalnika, se je kar vsulo dobrih in lepih voščil. Bila sem navdušena, kako so se vsi potrudili, dokler nisem pod pisemcem (okrašena smrečica skače po ekranu in recitira voščilo), ki mi ga je poslala prijateljica Martica, zagledala podpis neke Silve. In spet mi, tehnično slabo osveščeni, ni šlo v glavo, kaj tu dela neka neznanka, dokler mi ni moj modri Hanzi pokazal, da je na računalniku mogoče pismo enostavno poslati naprej. To je naredila tudi moja prijateljica, ki ni niti pobrisala podpisa prvotne pošiljateljice. Se pravi, da vse tiste lepe in bleščeče čestitke niso bile namenjene le meni, pač pa so morda preromale že pol sveta, preden so, in to še s podpisom neznanke, končale v mojem nabiralniku ... Toliko o dobrih željah, namenjenih le meni. Bila sem razočarana kot tedaj, ko sem izvedela, da sta dedek Mraz v resnici mama in ata. Da bi se potolažila, sem šla na podstrešje, po škatle z novoletnimi okraski. In na polici poleg njih sem našla majhen, star kovček. Čisto sem že pozabila nanj. Skrinja spominov. Mama je vanj vsako leto spravila vse raz- glednice in voščila, potem pa sem to dolga leta to počela tudi jaz. Cel kup voščil že davno pokojnih sorodnikov, prijateljev, ljudi, na katere sem že pozabila, a so nam tu še vedno želeli vse dobro. Pravi kolaž nekega minulega časa. In na dnu moje najljubše: voščilnica od deda. Vsako leto mi je napisal isto. »Draga moja Herminca, ob novem letu ti želim obilo zdravja, veselja in sreče, da bi bila vedno dobre volje in nasmejana. S priloženim pa si privošči kaj dobrega!« No, »priloženega« že zdavnaj ni bilo več, saj je dedek dodal bankovec, vedno isti. Ta je v mojem otroštvu pomenil gostijo v slaščičarni, ko sem bila starejša, je bilo komaj za čokolado. A ded nikdar ni pozabil na voščilo in to je najbolj štelo. Začela sem razmišljati. Koliko mobitelov sem izgubila in pokvarila v minulih letih? Vsaj šest. In voščila, kolikor jih sama nisem pobrisala, so tako šla v nepovrat. Tudi trije računalniki so šli v nič, tako da od bleščečih elektronskih sporočil ni niti sledu. Dedkova voščilnica z dobrimi željami pa je še tu. Kljub obilici hitenja zato sem sklenila, da s bom vzela čas in vsem dragim počasi napisala voščilnice, eno za drugo. Mogoče jo bo kdo dobil šele po Silvestru, a kaj potem, saj voščila veljalo vse leto. Žal vsem vam ne morem pisati. Zato vam takole zaželim obilo vsega lepega in dobrega. In čim več iskreno napisanih voščil, z dobrimi željami, ki vas bodo še dolgo grele. MATEJA REBA vam v imenu Hermince Runtolič želi Srečno 2012. Željam se pridružujemo tudi v uredništvu in sporočamo, da bo petkova humoreska tudi v prihajajočem letu redno na sporedu: vsak petek v Novem tedniku! NOVI TEDNIK TURIZEM / HOROSKOP 21 Pozimi na Triglav Sončni vzhod na Kredarici ... Triglav, gora bajk in čudežev, ponosen prestol Slovenije, starim Slovencem božanstvo, ščit pred oglejskimi patriarhi in salzburškimi škofi, nam znamenje zmag in bodočnosti. Proti njegovemu vrhu se vijejo kolone obiskovalcev. Pohodi so se vrstili v vseh letnih časih, v vojni in miru. Nekaj jih je zabeležila zgodovina, več pa jih je utonilo v pozabo. Če pogledamo zgodovino Triglava, lahko vidimo, da je prvič omejen že leta 1573 kot Trglav ali Terglav, šele po letu 1800 se je uveljavilo ime Triglav. Prvi znan pristop na njegovo teme, ki je na nadmorski višini 2864 m, je bil opravljen 26. avgusta 1778, nanj so se povzpeli štirje srčni možje iz Bohinja: Lovro Willonitzer, Štefan Rožič, Luka Korošec in Matevž Kos. Kot zanimivost velja zapisati, da je ta znameniti vzpon na Triglav bil opravljen kar osem let pred osvojitvijo najvišje gore Evrope - Mont Blanca. Posebno vlogo v zgodovini Triglava ima tudi župnik iz Dovjega Jakob Aljaž. Zaradi izjemne narodne zavesti ga je močno jezilo, da si našega očaka lastijo Nemci. Temu navkljub je odkupil zemljišča na vrhu Triglava (za 5 goldinarjev), na Kredarici in v dolini Vrat. Leta 1896 je Jakob Aljaž odprl prvo slovensko kočo na Kredarici in s tem še dodatno poudaril značaj te gore. Triglavski dom na Kredarici je na nadmorski višini 2515 m. Od prvotne skromne koče je dom doživel številne spremembe. Današnjo podobo nosi od leta 1982-1983, ko je bil zgrajen velik trinadstro-pni prizidek, ki je povezan s starim objektom. Kapaciteta koče je res izjemna, premore kar 160 ležišč in v gostinskih prostorih je 300 sedežev. V tej najvišji planinski postojanki v Sloveniji so od leta 1954 prisotni meteorologi. Z njihovo pomočjo je lahko Triglavski dom na Kredarici odprt vse dni v letu. Nekoč so kočo oskrbovali s konji, in sicer do leta 1980, danes Slavnostno odprtje Aljaževega stolpa na vrhu Triglava je bilo 22. avgusta 1895. Kovinski stolp so v preteklosti hoteli že nekajkrat odstraniti, prebarvali so ga s sive na rdečo in nato nazaj na sivo. Nekaj časa je vrh stolpa krasila zvezda, danes pa se na njem sveti pločevinasta zastavica z letnico 1895. Od 5. oktobra 1999 je Aljažev stolp razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Zimski vzpon je drugačen Mnogi planinski navdušenci ga primerjajo s pravim alpinističnim vzponom. Sam dostop do Kredarice, iz doline Krme, razen tega da je časovno precej dolg (5-7 ur), ni tehnično zahteven, a tudi objektivno običajno ni nevaren. Povsem drugače je, če se vzpnemo do Aljaževega stolpa (1-3 ure), ki je krona našega podviga. Še morda nasvet manj izkušenim; priporočljivo je, da si priskrbijo vodstvo gorskega vodnika, ki bo znal poskrbeti za varnost. Med obvezne pripomočke na takšni turi, poleg psihofizične pripravljenosti, sodijo cepin, dereze in sončna očala ter ustrezna večplastna oblačila, ki nas bodo ščitila pred mrazom. Zaradi pogostega vetra in nizkih temperatur, ki še poudarjajo občutek mraza, lahko pride tudi do kakšne podhladitve okončin. Na koncu bi omenil, da se za vzpon odločimo v lepem in stabilnem vremenu. Poleg tega, da je potrebno spremljati vremenske napovedi po radiu ali televiziji, lahko pokličemo meteorologe na Kredarico, ki nam bodo z veseljem posredovali sveže podatke o razmerah pod kočo, v njej in nad njo. Dostop: Najkrajši dostop v dolino Krme je iz Mojstrane (10 km), možno se je pripeljati tudi z Bleda (20 km). V zadnjem času prijazni domačini splužijo cesto vse do Kovinarske koče v Krmi, za kar jih lahko nagradimo s kakšnim prispevkom. Skrinjica, ki je namenjena temu, je v Triglavskem domu na Kredarici. to delo opravljajo vojaški ali policijski helikopterji, ki pomagajo tudi pri menjavi meteorologov. Z električno energijo se oskrbujejo kar na tri načine; poleg sončnih celic, ki jih lahko vidite na stavbi, so tam še vetrnice in agregat. Spoznali smo le nekaj osnovnih znamenitosti na- Ona: Za vami so časi velikih načrtov in praznih besed. Zdaj pa bo treba preiti z besed na konkretna dejanja, kar bo nekaj povsem drugega. Prijateljica vam bo sporočila presenetljivo novico, ki pa je ne jemljite preveč resno. On: Življenje se vam bo kar naenkrat zazdelo veliko lepše kot običajno. Seveda zasluga za to ne bo le vaša, ampak bo velik delež nosila tudi vaša partnerka, ki je v zadnjem času precej pripomogla k razpletu celotne zadeve. ših treh presežnikov (vrh Triglava, Aljažev stolp in Triglavski dom na Kredarici). Zaradi izjemne popularnosti gore, saj naj bi vsak Slovenec bil vsaj enkrat na Triglavu, se poleti običajno vijejo kolone proti vrhu, toda zimski vzpon je povsem nekaj drugega. FRANCI HORVAT Ona: Dobili boste lep kompliment, kar bo v precejšnji meri izboljšalo vašo samozavest. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da si izboljšate finančno stanje, zato jo kar najbolje izkoristite. On: Znašli se boste v presenetljivi situaciji, ko enostavno ne boste vedeli, kaj narediti. Na pomoč vam bo priskočil star prijatelj in skupaj bosta razrešila ta gordijski vozel. Na koncu bo prav prijetno. DVOJČKA ffl Ona: Prijelo vas bo, da bi se lotili nečesa povsem novega, zato se boste odpravili v družbo in se pozanimali o trenutnih možnostih. Novice, ki jih boste izvedeli, vam bodo vsekakor vlile precej poguma, zato se nikar ne obirajte. On: Opravili boste pomembno nalogo, nato si boste oddahnili in si privoščili počitek, ki ga že dlje časa potrebujete. Toda tudi tu ne boste imeli popolnega miru, saj se vam obeta prav zanimiva ljubezenska dogodivščina. iT" Ona: V srce vam bo prišel nedvoumen namig, kar vas bo tako zmedlo, da še nekaj časa ne boste trezno mislili, ampak le medleli od skoraj bolečega hrepenenja. To pa je lahko varljivo, saj se vam. lahko kaj hitro zgodi, da boste razočarani. On: Pustite dogodkom svojo pot in se ne ozirajte preveč na nasvete, ki prihajajo iz okolice, saj poteka tako ali tako ne morete spremeniti. Torej si ta konec tedna privoščite krajši sprehod v naravo ali se posvetite športnim aktivnostim. Ona: Na poslovnem področju boste doživeli pravo polomijo, vendar bo krivda predvsem vaša, zato nikar ne krivite tistih, ki v celotni zadevi sploh niso bili udeleženi. Pa saj bo mogoče že kmalu bolje. On: Prizadevanja na ljubezenskem področju se vam bodo začela počasi obrestovati, saj vam bo prijetna znanka posvetila kar precej časa, ki ga boste tudi pošteno izkoristili. Domenili se boste za izlet v prihodnjih dneh. DEVICA Ona: Obeta se vam cela kopica novih poznanstev, saj vas bo prijateljica pripeljala v družbo, ki ste jo do zdaj le od daleč opazovali, približati pa si niste upali. Tokrat bodo ovire padle in prav prijetno vam bo. On: Odlično boste obvladovali svoje ljubezensko življenje, zato bo partnerka več kot presenečena nad vašim novim pristopom. Iz vas bosta žarela samozavest in želja po uspehu, ki ga boste konec koncev tudi z lahkoto dosegli. TEHTNICA fl Ona: Vaša zamisel se že obrestuje in se vam bo še naprej obrestovala. Ne smete izgubiti zaupanja vase, ker boste le tako premagali težave. Partner vam bo vsekakor stal ob strani, kar sploh ne bo slabo. On: Nekdo vam po poskusil pošteno soliti pamet, vi pa se mu boste le prešerno smejali. Ta teden bo resnično poln smeha in nepričakovanih situacij, ki vas bodo spravile v več kot odlično razpoloženje. Ona: S partnerjem bosta dokončno razčistila pretekle nesporazume, ki so vam šli že počasi na živce, saj boste spoznali, da se prepirata zaradi povsem nepomembnih zadev. Poskrbite, da se kaj takšnega ne bo več ponovilo. On: Idealno bi bilo, če bi si vzeli čim več časa za uresničevanje svojih poslovnih načrtov, saj je trenutno obdobje za kaj takšnega več kot ugodno. Nič ne boste zamudili, še posebej na ljubezenskem področju. STRELEC ^ Ona: Dosegli boste pravo pravcato zmagoslavje na poslovnem področju, zato si boste proti koncu tedna privoščili praznovanje v krogu prijateljev, ki so vam pomagali. Bilo bo več kot noro. On: V objemu stare prijateljice boste našli tako tolažbo kot tudi začetek ljubezni, zato izkoristite priložnost, ki se zlepa ne bo ponovila. Tudi vam se obetajo boljši časi, tako v ljubezni kot tudi v poslovnih rečeh. KOZOROG ^ Ona: Kritično obdobje je sicer za vami, vendar vam nihče ne more zagotavljati, da se ne bo ponovilo. Tokrat ste jo odnesli poceni, toda kako bo naslednjič? Še najbolje bo, da se posvetite malo boljši preventivi. On: Partnerka vam pripravlja prijetno presenečenje, kar vam bo ponovno dokazalo, kako močno vas ljubi. Pustite poslovne zadeve ob strani in se posvetite partnerki, ki si to več kot zasluži. VODNAR Ona: Nikar ne pogrevajte svojih prepirov s prijatelji, saj se vam to lahko še kako maščuje. Tudi vi niste vedno najpametnejši, kar se bo pokazalo tudi tokrat. Posvetite se raje ljubezenskim zadevam, ki bodo vsekakor plodnejše. On: Poglejte malo okoli sebe in kaj lahko boste opazili, da vas nekdo prav rad vidi. Stopite mu nasproti, saj bo korist obojestranska. Ne pozabite, za srečo se je treba boriti, čeprav ste prepričani v nasprotno. Ona: Partner vam pripravlja prijetno presenečenje, ki vama bo ponovno prineslo občutek čarobnosti v razmerje. Pomislite in videli boste, da se splača potruditi. Za posel bo čas kdaj kasneje. On: Človeška nevoščljivost nima meja in to boste kaj kmalu skusili na vaši koži. Bilo bi koristno, da bi za nasvet prosili nekoga pametnejšega, saj se boste v nasprotnem primeru kaj hitro zapletli v popolno zmedo. ... in na Triglavu. Neprecenljivo. VEDEŽEVANJE 090 4208 Kapri, s.p, Plinarniška 4, Celje G Šmarje pri Jelšah 1.1.1995 KOZOROG Jože Čakš 10.5,1954 SIK Svež veter težavam navkljub Občina je ustanovljena pod Soncem v znamenju tehtnice, zato je bilo preteklo leto in pol zelo težavno leto. Predvsem je bila preteklost sporna zaradi določenih zadev, ki so bile sprejete in so se morale v tem času spreminjati in preobraziti, kar ni bilo lahko. Bivanje Saturna v znamenju tehtnice je v zadnjih dveh letih občini prineslo veliko težav, ki jih ni bilo mogoče rešiti kar naenkrat. Saturn bo oktobra vstopil v znamenje škorpijona in aktiviral kar štiri pozicije planetov: Merkur, Jupiter, Venero in Pluton. To pomeni, da se bodo začele dogajati številne spremembe. Mladi v občini bodo imeli pod vladavino Saturna izredno veliko vlogo in prav uspešno bodo vključeni v mnoga področja in tako bodo pomagali, da bo zapihal nov in svež veter in s seboj prinesel novo energijo. Župan ima veliko zaslug za napredek pri poslovnem sodelovanju ljudi. Ima velik talent za urejanje nasprotij in usklajevanje želja. Njegovo rojstno Sonce se nahaja v znamenju bika in prva polovica leta mu je zelo naklonjena za uresničitev tistih nekaj načrtov, ki so mu ostali od preteklega leta. Tudi županu te občine se kaže, da bo Jupiter ob vstopu v dvojčka, ki bo aktiviral županovo Venero, prinesel denar v občinsko blagajno. Ob sprejemanju odločitve o tem, kako se bo denar porabil, bo nastopilo nekaj težav, na katere pa bo župan odgovoril, pri čemer mu bosta v pomoč prirojena diplomacijo in modrost dobrega gospodarja, ki zna včasih tudi zaropotati in zahtevati, da se obstoječa sredstva pravično razdelijo med uporabnike. Že od novembra, ko je Mars vstopil v znamenje device, se kaže točno določena problematika, ki bo ¿Bfl povzročala sive lase mnogim v občini. Ta zadeva bo zelo pereča in se ji bodo v naslednjem letu precej posvečali. V času retrogradnega Merkurja v marcu se bodo zadeve pomirile in iz sporne zadeve utegne že v jesenskem času nastati nekaj obetavnega. Županovo Sonce in Merkur se nahajata v znamenju bika, zato je njegova energija spontana, sam pa je sposoben velikih naporov za premagovanje vsakdanjih obveznosti. Položaj Merkurja in Sonca bo izredno dobro tranzitiran v prvi tretjini leta, ko bo Jupiter, planet sreče, prehajal po zadnji dekadi bika. Občini se obetajo odlične ideje, predvsem izboljšanje denarnih zadev, poudarek pri delu pa bo namenjen nepremičninam in vsemu, kar je povezano z zemljo, ki ji vlada bik. Ena odlična poteza župana bo še dolgo vidna v tako hitrem razvoju občine. II 11 Mozirje 1.1.2007 KOZOROG Ivan Suhoveršnik fipl 14.6.1961 DVOJČKA Odločilno leto za nepremičninske zadeve Zelo zasedeno znamenje kozoroga kaže, da je energija občine usmerjena v visoko zastavljeno doseganje ciljev. Sonce v kozorogu kaže željo po uveljavitvi in resnem odnosu do ciljev, ki so zastavljeni, vendar tudi po moči in oblasti, avtoriteti. Merkur se tudi nahaja v znamenju kozoroga, kar pomeni, da se bo občina ob tranzitih, ki prihajajo, ubadala včasih s težavami, ki se navezujejo na zakone, ki bi se morali spremeniti, kajti v praksi predstavljajo prej oviro in težave kot napredek. Venera v znamenju kozoroga predstavlja sicer resen odnos do denarja, vendar tudi nevarnost, da se preveč zategne pas tam, kjer bi se moral denar investirati. Več energije bi moralo biti vložene v socialno problematiko, več v dobrodelne namene. Tu so predvsem izrazite vse zadeve, ki so povezane z zemljo, zemljišči, gozdovi, lesom, s parcelami in podobnimi zemeljskimi oziroma nepremičninskimi zadevami. Te neurejene zadeve so izraz preteklosti in velika ovira za naprej, saj se Pluton nahaja v Merkurju in Soncu. Pluton prinaša predvsem težave, ki resnično izhajajo iz preteklosti, ki se je ne more preprosto izbrisati. V letu 2012 bo treba te zadeve spremeniti, ne bo jih mogoče vleči naprej. Mars v znamenju strelca pomeni, da morajo imeti vodilni točno dolo- čen cilj in puščico usmeriti naprej, v nasprotnem primeru se lahko energijo razprši in rezultati ne bodo vidni. V prvi tretjini leta se kažejo večja denarna sredstva, ki bodo namenjena izboljšavam in bolj kakovostnemu načinu življenja. Morebiti se tu kaže bolj poudarek na ekologiji, zdravem načinu življenja in varstvu okolja. Tudi Jupiter je v znamenju strelca, kar bo povzročilo po juniju, ko bo prešel v nasprotna dvojčka, da se bodo pokazale nekatere zadeve, vezane na obdobje izpred 12 let. Luna v znamenju dvojčkov kaže na izredno veliko zmožnost komuniciranja in veliko sposobnost razumevanja in usklajevanja nasprotij. Pa tudi sposobnost ignorance in diplomacije, ki ni vedno samo pozitivna. Zelo dobro obdobje bo v jesenskem času, ko bo to pozicijo Lune aktiviral planet sreče Jupiter, ki prestopi v znamenje dvojčkov v juniju. Kljub dobremu tranzitu se bo v jesenskem času pokazala velika težava, napetost, ki jo bo prinesel sončev mrk 14. novembra in še bolj izpostavil Lunin mrk 28. novembra. Delovati je potrebno preventivno, obstaja nevarnost kakšne afere, težave globljega pomena, ki se utegne v javnosti odmevati zelo negativno. Župan ima Luno v znamenju dvojčkov, kar kaže živahen intelekt, dobrovoljno naravo in diplomacijo in vse to se izraža tudi v intelektualni sposobnosti. Sonce se odlično ujema s pozicijo Lune občine, ki je v dvojčkih, zato je županu ta pozicija pisana na kožo. Luna v znamenju raka je pozicija, ki ni prodorna, ampak izredno intuitivna. Župan daje v prvi vrsti poudarek občutku, kako in kaj stvari stojijo in kako in kaj se bodo realizirale. Žal je tudi tu razvidno, da ima lahko ta položaj veliko sovražnikov, ki bi naredili vse, da se podrejo določene zadeve in se postavijo v novi obliki. Venera v biku kaže zelo racionalen odnos do denarja, v prvi vrsti se kaže želja po urejenem okolju in večji poudarek na ekologiji in skrbi za okolje, tudi živali. V letu 2012 se bodo skušale izpeljati že urejene zadeve, vendar jih bo na poti uresničevanja vse od maja do konca junija ustavljala retrogradna Venera. Uran, Mars in karmični vozel v levu se kažejo, da bo župan prestal odločilno leto, ki nikakor ne bo lahko, ukvarjati se bo moral z veliko omejitvami, ki jih bo prinašal čas. Ne bo se uklonil, vendar tega leta ne bo pozabil. Svetujem mu, da v težkih trenutkih ohrani trezno glavo in pokaže, da je naslednje leto Merkurjevo leto - torej leto, ki vlada dvojčkoma, diplomaciji in napredku. Bodo v Šmarju prihodnje leto res rešili nepremičninske težave? (Foto: BJ) Šentjur 9.1.1995 KOZOROG Marko Diaci 20.3.1971 RIBI j Odmevna prireditev na vidiku Sonce v znamenju kozoroga bo takoj na začetku leta čudovito tranzi-tirano, zato bodo prvi načrti, ki bodo ugledali luč sveta, zelo uspešni tudi pri uresničevanju. Prva tretjina leta bo izredno dobrodošla za neko humanitarno ali dobrodelno prireditev, ki bi lahko luč sveta uzrla nekje v začetku poletnih dni. Zelo bo odmevala, ne samo v celjski regiji, tudi širše v Sloveniji. Rezultat te prireditve se bo pokazal v eni od športnih panog, ko utegne občina nastopati kot velik podpornik, pri čemer bodo rezultati resnično dobri. Venera in Jupiter v znamenju strelca bosta pokazatelj, da se bo morala taktika preteklega leta spreminjati, saj so bili cilji na nek način nepravilno postavljeni. Največja težava bodo seveda finance, ki bodo igrale pomembno vlogo tudi pri infrastrukturi in vlaganjih v energetiko. Sredstva, ki bodo prišla iz tujine, bodo zelo dobrodošla in naposled se bo uredila neka sporna zadeva, ki že dlje časa buri nemirne duhove. Občina bo prva na celjskem območju, ki bo zagovarjala delo malih obrtnikov in lahko se zgodi, da bo pripravila tudi programe, ki bi prinesli velik uspeh tudi izven regije. Mars v znamenju device bo vse od novembra 2011 do julija terjal neke spore. Medsebojno sodelovanje v občini se utegne porušiti. Jeseni bo Mars poskrbel, da se bo uradna, sodna zadeva uredila v dobro občine. Župan občine ima Sonce v ribah, kar mu kaže sentimentalno in dobrosrčno stran narave, vendar pozor; Luna v znamenju kozoroga kaže tudi neusmiljeno naravo, ki ne odneha kar takoj pri uresničevanju tistega, kar si zastavi. Luna je v konjunkciji Marsa izredno dobra kombinacija za poslovnost, zato bo občina pod vladavino župana dobro oskrbovana in njene težave se bodo zdele manjše tudi ob retrogradni Veneri, ki utegne v prvi polovici maja marsikomu zamajati tla pod nogami. Vstop Jupitra v znamenje dvojčkov bo izredno dobro vplival na razumevanje, komunikacija bo odlična in kar mimogrede se bodo lahko dosegli kakšni težko pričakovani kompromisi. Vstop Saturna v znamenje škorpijona v oktobru pa bo prižgal zeleno luč projektu, ki bo močno zaposloval vse v občini v naslednjih dveh letih in pol, ne glede na to, da bodo vsi pričakovali, da se bo to končalo mnogo prej. Kljub vsemu se bodo v Šentjurju dobro znašli in v letu 2012 zabeležili kar nekaj lepih rezultatov po zaslugi dobrega vodenja. : M0 Celje 1.1.1995 KOZOROG Bojan Šrot 9.2.1960 VODNAR Sv • v v • • prečiščeno energijo do finančne zmage Šentjurčanom se menda obeta odlična komunikacija. Tudi z opozicijo v občinskem svetu? (Foto: GrupA) Kar pet položajev planetov v znamenju kozoroga (Sonce, Luna, Merkur, Neptun in Uran) kaže na dominantno in univerzalno energijo, ki v sebi nosi veliko poslovno žilico, talent za sklepanje kompromisov in usklajevanje nasprotij. Položaj Lune in Sonca na točno določeni isti stopinji kaže, da se točno ve, kakšen je cilj, kako ga doseči, in prav nobenega dvoma ni o tem, ali bo sploh dosežen. Rezultati se bodo pokazali že pred dokončno izpolnitvijo cilja. Močan vpliv kozoroga kaže, da se občina rada povezuje z »znanimi«, »pomembnimi« in »vplivnimi« ljudmi, kar je tipičen položaj za tako močnega kozoroga. Sicer je stopnja kritičnosti velika, ko pa se razblinijo vsi dvomi, je spretna in dobra gostiteljica, čeprav je v ozadju vedno računi-ca kozorogovske narave o tem, da bo bilanca na koncu pozitivna. Venera v škorpijonu se kaže v tem, da odlično vodi vse zadeve, ki so povezane s komunikacijo in seveda financami. Denar se najde tudi takrat, ko ga ni, to je specifika Venere v škorpijonu in to je seveda tudi večna dilema, kje se ustaviti in narediti meje, do kod in kako. Natalni Mars v devici bo že od novembra delal preglavice in težave vse do začetka julija. Najtežje obdobje bo od 25. januarja do 15. aprila, ko bo Mars retrograden v devici. Pojavile se bodo zadeve, ki so vezane na preteklost, in pokazale se bodo neka- tere neljube zadeve, ki so bile očem skrite. Samo z dobro analizo in z veliko spretnosti se bodo zadeve lahko umirile, da ne bodo v jesenskem času, ko vstopi Saturn v škorpijona, izbruhnile v vsej svoji silovitosti. Kljub temu, da občino vodi župan, bo odlično in odločilno vlogo v letu, ki prihaja, kljub temu igrala ženska energija, ki se bo najbolje izkazala v obdobju retrogradne Venere v dvojčkih od 15. maja do 28. junija, ko bo nekaj zares perečih težav razblinilo monotonijo. V omenjenem času bo nepriporočljivo najemanje posojil, posojanje denarja, toda pokazala se bodo sredstva, ki so bila občinski blagajni namenjena iz tujine že v lanskem letu. Tudi župan ima v svoji astrološki karti izredno močno poudarjenega kozoroga (Mars, Venera in Saturn), zato ni nobene dileme, da ve, kaj hoče. Sonce v vodnarju lahko z veliko lahkoto nadomešča toplino in zračno energijo, ki jo močan kozorog potrebuje, da je človeški. Županu vlada Uran, ki pa je vstopil v znamenje ovna, zato bosta bojevitost in težko sprejemanje kompromisov odločilna pri eni od velikih zmag, ki se županu obeta že konec prve tretjine leta. Ta zmaga je povezana s financami, ki bodo v naslednjem obdobju dale velik pečat mogočni občini. Merkur v ribah povzroča, da župan sledi intuitivni zaznavi, ki je povsem spontana in včasih nedorečeno in nenavadno uporabljena. Občutku ne more uiti, kljub vsemu, da strogi kozorogovski razum trdi drugače. V tem je njegova moč. Luna v znamenju raka župana kaže, da je na prvi pogled včasih nekoliko zbegan, negotov in morebiti nekoliko plah, vendar je to odlična maska, ki jo nosi Luna v znamenju raka; kajti ko udari tista odločna in močna stran narave, nihče več ne dvomi o veliki moči, ki je včasih res očem skrita. To je tudi specifika Urana, ki je vroče-hladen planet, ki prinaša originalnost, a hkrati tudi konfliktno energijo v notranjosti in zaradi tega lahko zelo razdiralno vpliva na občutljivost. Kar trikrat bo Merkur retrograden v letu 2012, v času od 13. 3. do 5. 4. in 16. 7. do 9. 8. ter 7. 11. do 27.11. V tem času se kažejo težave predvsem v komuniciranju. Aktualne bodo postale zadeve, ki se bodo v celoti nanašale na preteklost, in šele v času direktnega Merkurja se bo lahko delalo in ustvarjali se bodo novi načrti. Vsi vodilni z županom na čelu se bodo v letu 2012 ukvarjali z velikimi težavami, ki jih bo prinašala ne tako lahko leto. Pomembno je, da se bo prečistila energija in se bodo prenehale manipulacije na nižjih ravneh. Prav zato je Merkurjevo leto, ki je obenem tudi leto retrogradnih planetov, lahko priložnost, da se prečisti energija in na koncu ostane pozitivna, čista energija brez nepotrebnih zapletov. Slovenske Konjice 1.1.1995 KOZOROG Miran Gorinšek 28.5.1960 DVOJČKA Veliki met in aprilski preboj Občina ima tudi v letu, ki prihaja, velike načrte, kako izboljšati marsikatere zadeve, ki stojijo na stranskem tiru. Problematika finančne narave se je že konec leta pokazala kot velika težava, saj se je v jesenskem času podrl nek načrt o tem, kako bi uredili zapletene denarne zadeve. Ta tema bo pereča tudi v prvi tretjini leta, ko bo občina naposled morala sprejeti neke ukrepe, ki bodo imeli zelo dober odziv v javnosti in se bodo zadeve začele premikati v želene smeri. Retrogradna Venera bo zagodla kakšno težavo sredini maja, tako, da bo napeto vse do konca junija, vendar se bodo zadeve umirile zaradi dokaj nenavadne poteze vodstva občine. Položaj Jupitra v znamenju bika bo še v prvi polovici leta zelo lepo vplival na nekatere odločitve, ki so bile sprejete že v preteklem obdobju in se bodo zdaj bolj lahko in zelo uspešno uresničile. Župan ima Sonce v znamenju dvojčkov, kar je čudovito za naslednje leto, ki mu vlada Merkur. Ideje bodo lahko realizirane, zelo uspešen bo v pogajanjih in pri reševanju kakšnih zapletenih težav. V veliko podporo mu bo Jupiter, ki ga bo varoval prav na vseh področjih. Že pred polovico leta bo županu uspel veliki met na področju financ. Čudovit aspekt mu zagotavlja Venera, ki je v znamenju bika in jo bo tranzitiral Jupiter. Županov Mars v znamenju ovna kaže, da je človek, ki ga nič ne more ustaviti. Ima zelo veliko energije in zato včasih izbruhnejo tudi konflikti, saj vse energije ne more porabiti. Toda Luna v raku kaže tudi na njegovo sentimentalno, čustveno plat v prvih odzivih na stvari. Položaj Lune ob ostalih kombinacijah planetov pa kaže na dobro poslovno žilico in zelo dober občutek za ljudi. Leto, ki prihaja, bo za vse zelo uspešno, v času luni- nega mrka v juniju in novembru pa bi bilo potrebno delovati preventivno. Kažejo se težave, ki imajo lahko dolgoročne posledice in jih bo težko sanirati. Verjamemo in vemo, da bo Merkurjevo leto tudi za občino uspešno in se bo prebila naprej skozi ovire in težave z velikim uspehom. Zelo je pomembno je gibanje Merkurja v naslednjem letu, zato si lahko župan obeta manjše zaplete in težave predvsem v času njegovega retrogradnega delovanja ob polovici meseca marca pa do prve tretjine aprila. Zelena luč za nek zanimiv projekt bo zagorela šele po 10. aprilu, do takrat pa bo pri vodenju občine potreboval veliko potrpežljivosti in ničesar ne bo smel početi na silo. Naslednje prelomno obdobje je ob polovici julija, ko lahko nastopi več manjših problemov. Vse do 9. aprila bo gorela rdeča luč, kasneje bodo zadeve dobile nove razsežnosti in bodo zelo uspešne. MO Velenje 1.1.1995 KOZOROG Bojan Kontič 13.7.1961 RAK Prelomni trenutek za velik projekt Prva tretjina leta se bo odvijala s presenetljivo naglico, saj se bodo pokazale zadeve, ki so strogo poslovnega značaja kot zelo obetavne. Po 13. marcu se bodo zadeve zaradi retrogradnega Merkurja zaostrile in začasno ustavile. Pojavijo se lahko tudi kakšni spori, na katere se ne bo računalo. Po prvih dneh aprila se bodo zadeve le nekoliko umirile in nasprotniki bodo sklenili kompromis. Zelo močno zasedeno znamenje Kozorog lepo sovpada z rojstnim Saturnom župana, kajti kaže se velika odgovornost in avtoriteta v pozitivnem pomenu besede. Županova Luna in Sonce v znamenju raka je pozicija, ki je točno nasproti močno zasedenemu kozorogu, zato se lahko v določenih trenutkih kažejo tudi nasprotovanja med želenim in storjenim. Pri županu se kaže zaradi vpliva Venere v dvojčkih velik talent za komunikacijo, analizo in usklajevanje nasprotij, ki so v veliki meri posledica preteklih odločitev, ki v sedanjem času morebiti niso dobro razumljene. Vpliv tujine bo ob prvi polovici leta igral v občini velik pomen in sprejeti se bo morala odločitev, ki utegne usodno vplivati na prihajajoče dogodke in posledično na ljudi, ki živijo v tej skupnosti. Od novembra ter vse do julija se bo reševala tudi problematika z velikim projektom, za katerega bo potrebno novo financiranje ali pa obnavljanje pogodb. Prav slednje lahko postane velik problem in prinese nove težave. Vstop Jupitra v znamenje dvojčkov, ki se bo srečalo z županovo Venero, bo zelo dobra pozicija, ki bo v finančnem smislu do- ber pokazatelj že takoj ob polovici leta, kako se naj zadeve obrnejo, da se bodo finance dobro obrestovale na različnih področjih. Ideje pa bodo nenavadne tudi na drugih področjih; eno takšnih je vprašanje kako motivirati ljudi v občini na jesen v povezavi z večjim projektom, da bi pri njem sodelovala širša javnost. Uspeh zagotovo ne bo izostal, še posebej za to ne, ker bo pri tem sodelovala oseba, ki bo v javnosti zelo priljubljena in tako bo ta projekt pridobil nepričakovano zanimanje in velike razsežnosti ter uspeh tudi izven občine. Vpliv jesenskega mrka bo prinesel nemir okoli polovice novembra, težav-nejše obdobje pa se kaže tudi konec meseca, ko bo nastopil lunin mrk. Delovati bo treba preventivno in za razrešitev navzočih težav uporabiti veliko modrosti. Žalec Janko Kos 1.1.1999 KOZOROG 29.6.1961 RAK Drzni načrti in nove omejitve Sonce v kozorogu, Luna v dvojčkih, Venera v Kozorogu so čudovita kombinacija, v kateri lahko prihaja do določenih razhajanj med željami in potrebami ter realnostjo. Težave so bile najbolj očitne zadnji dve leti, zato se bodo z vso silo pokazale v času retrogradnih planetov. Leto 2012 bo leto čiščenja na različnih ravneh, kar bo občina še kako občutila na svoji koži. Ali z drugimi besedami: veliko bo polen pod nogami in včasih se ne bo vedelo, kdo pije, kdo plača in kdo vlada. Zelo močno bo izražena ženska energija, zato se lahko vodilni izredno močno opirajo nanjo. Potrebno bo paziti, da bo ta energija ostala pozitivna in pravična. Kakršnekoli manipulacije se bodo drago plačevale že v času retrogradne Venere. Kljub vsemu so načrti tudi v letu 2012 veliki in pospremili jih bodo drzni koraki v prvi tretjini leta. Nek projekt bo naletel na veliko odobravanja v okolici, čeprav ga bo težko izpeljati, kajti pojavile se bodo pre-preke in omejitve drugačne vrste, povezane z zakoni in s predpisi, ki bi se že zdavnaj morali posodobiti in postati bolj uporabni. Venera v kozorogu bo čudovita protiutež spomladanskemu čiščenju, vendar kljub temu ne bo mogla uiti nekaterim težavam zaradi neskladnosti pri projektu, ki je zelo pomemben pri vodenju občine. Kaže se mnogo interesov mnogoterih posameznikov, ki bodo vlekli vsak na svojo stran ter pri tem povzročali glavobole izvajalcem. Za čas vstopa Jupitra v znamenje dvojčkov se bodo zadeve le umirile. Pozitivna komunikacija bo naposled prispevala k temu, da se bodo v drugi polovici leta velike zadeve lahko kar vrstile. Županovo Sonce v znamenju raka predstavlja dober položaj tudi za občino. Županovati je začel v dokaj težki situaciji in zaradi Saturna in Lune v kozorogu ima lahko težave zaradi uradnih ali avtoritativnih zadev, ki mu lahko postavljajo velike ovire na poti. Te ovire se bodo izkazale za nepotrebne, kajti taktika župana bo, da bo napredoval in skušal narediti, kar se bo dalo za uresničitev viso-koletečih ciljev. Venera v biku bo že v prvi tretjini leta poskrbela za dober finančni položaj, zato bo pomlad naravnost čudovita in obdana z nekaj zares lepimi potezami, s katerimi se bosta tako občina kot župan zapisala v knjigo nepozabljenih dobrih dejanj. Kljub temu bo oktobrski vstop Saturna v znamenje škorpijona žal prinesel s seboj nove omejitve, s katerimi se bo občina ukvarjala naslednji dve leti in pol. Včasih si bodo vodilni zaželeli, da bi lahko kljub vsemu delovali nekoliko bolj samostojno in ustvarjalno. Žalcu zvezde napovedujejo čudovito pomlad in zahtevno jesen. (Foto: SHERPA) Laško Franc Zdolšek 1.1.1995 KOZOROG 12.5.1959 BIK S projekti do srečnega konca Sonce v kozorogu bo vse do zadnje tretjine januarja zagotavljalo, da bodo v občini delali visoko leteče načrte, ki bodo v nekaterih primerih celo izgledali nekoliko drzno. Res je, da je že iz leta 2011 ostalo kar nekaj nedokončanih zadev, zato planeti kažejo velik zagon in elan pri dokončanju stvari, ki so obtičale zaradi finančnega stanja. Venera v znamenju rib ob polovici meseca bo poskrbela, da se bo energija denarja ponovno aktivirala in s svojo silovitostjo dosegala uspehe. Saturn, ki močneje vpliva na določene zadeve, ki so seveda tudi vezane na preteklost, povezovanje in medsebojne odnose, se bo v začetku februarja obrnil v retrogradno delovanje. To pomeni, da občini pretijo uradni zastoji, nasprotovanja in problematika, ki je povezana z avtoriteto, vlado, zakonodajo. Zadeve, ki se bodo zapletle februarja, se bodo lahko umirile šele v začetku oktobra, ko bo Saturn prešel v znamenje škorpijona. Moška oseba, ki bo v tesni povezavi z občino, bo na- šla rešitev, ki bo zadostila vsem kriterijem, in zadeva se bo premaknila naprej. Vstop Jupitra v znamenje dvojčkov bo tudi občino prijetno nagradil po različnih plateh. V javnosti se bo izredno izrazilo v povezanosti z ljudmi; nekatere prireditve bodo zelo odmevale po vsej občini in bližnji okolici. Župan Občine Laško ima Sonce v znamenju bika, kar je odlična pozicija v obdobju prvih treh mesecev novega leta. Jupiter, planet sreče, je po dvanajstih letih obiskal to pozicijo in župan bo od energije kar žarel. Dobri obeti se mu kažejo tudi pri izvajanju projektov občine. Čeprav bodo ti še tako drzni, jih bo uspel pripeljati do srečnega konca. Venera bo tudi v tej občini s svojim retrogradnim delovanjem vnašala problematiko zaradi finančnega stanja, kajti denarja bo enostavno premalo za vse želje in za to velja nujno opozorilo, da se kakšna denarna zaloga pripravi še pred 16. majem. Venera bo v direktni poti šele 28. junija in od takrat naprej bodo zadeve lepo stekle in sčaso- ma bodo stiske ljudi počasi tonile v pozabo. V času sončevega mrka okoli prve polovice novembra bo odjeknila neka afera. Župan bo ohranil optimizem in zelo dobro diplomacijo, da bo umiril situacijo in iz vsega skupaj bo nastal velik milni mehurček, ki bo počil in ne bo pustil za seboj niti kanček grenkobe. Županova Venera in Luna v znamenju raka kažeta, da ima zelo močno izrazito humanitarno žilico, seveda v kolikor jo bo lahko realiziral, saj se bo moral včasih pas zategniti tudi za nujno potrebne zadeve. Župan bo prižgal zeleno luč za neko humanitarno zadevo, ki bo delovala zelo na široko, in v njej se lahko pokaže tudi močan vpliv tujine. Je pa seveda v letu mogoče pričakovati glavobole zaradi gospodarstva. Tudi župan bo moral skupaj z vsemi na občini najti odločitev, ki nikakor ne bo lahka niti zanj osebno kot tudi ne za ljudi v nemirnem času, v katere bodo zajadrali. Vendar bosta na koncu zmagali pozitivnost in pravičnost. * l 1, » H i l y . ■ . t, 2 , l . ■ V. -T ' *t r ; M Koga bo v Laškem bolela glava zaradi gospodarstva? (Foto: SHERPA) TEDENSKi SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 31. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 19.00 Novice, 19.15 Silvestrovanje s Tadejem NEDELJA, 1. januar 6.45 Začetek jutranjega programa, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Pavel Skaza, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP (Radio Sora) PONEDELJEK, 2. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Pavel Skaza, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) TOREK, 3. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 4. januar Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Zinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) ČETRTEK, 5. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) PETEK, 6. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) Bcite v sebi tn našli boste. Bodite z nami in Izvedefi boste. Ekipa Novega tednika In Radia Celje vam želi veliko poguma dobrin namenov in «trajnosti Pavel Skaza, izdelovalec violin in drugih godal iz Spodnjega Doliča pri Vitanju, je pogost gost Mittenwalda, ki je nemška Cremona, ter tudi v pravi Cremoni. Violine izpod Pohorja Trije bratje, tri godbe. To vsekakor velja v primeru bratov Skaza, ki vsak zase vodijo kar tri godbe, v eni od njih pa je zbranih skoraj dvajset Skazovih sorodnikov. Gost nedeljske oddaje Znanci pred mikrofonom (s ponovitvijo v ponedeljek) bo eden od treh bratov, Pavel Skaza. Z njim se bomo pogovarjali o zanimivi dejavnosti, s katero se ukvarja, to je z izdelovanjem violin in drugih godal. Naš Stradivari izpod Pohorja ima v Spodnjem Doliču pri Vitanju delavnico, kjer izdeluje violine, ki so jih dobro ocenili celo na svetovnem tekmovanju v Mittenwaldu v nemški Cremoni. Tudi v pravi Cremoni, kjer so imeli goslarske delavnice znameniti Stradivari, Amati in Gu-arneri, je vsakoletni gost! Izvedeli boste, kako je treba les za violine začutiti in mu prisluhniti ter še marsikaj. Foto: BJ Fotografija je z letošnjega obiska celjske porodnišnice. Zadnji sta v Celju v letu 2010 na svet privekali dvojčici Minea in Mia. Mamici Tatjani Balog je čestital Tone Vrabl, ki že od vsega začetka tudi vod akcijo NT&RC. g ■ VI | ■ ■ Kjer se rojeva življenje Kot že vrsto let doslej bomo v uredništvu Radia Celje in Novega tednika tudi leto 2012 začeli tam, kjer se rojeva življenje. V ponedeljek, 2. januarja, ob 9. uri bomo namreč v tradicionalni novoletni akciji že 47. obiskali celjsko porodnišnico ter čestitali mamicam. Še posebej bomo obdarili mamico, ki bo rodila zadnja v letu 2011, ter mamici, ki bosta rodili prvi v letu 2012. Novoletni obisk v celjski porodnišnici bomo zabeležili v radijski reportaži, ki jo bomo objavili v ponedeljek ob 14.15 uri, ter z reportažo v petkovi številki Novega tednika. Foto: SHERPA (arhiv NT) 20 VROČIH RADIA CELJE 2011 TUJA LESTVICA 1. MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5 FT. CHRISTINA AGUILERA 2. SET FIRE TO THE RAIN - ADELE 3. BRIGHTER THAN THE SUN - COL-BIE CAILLAT 4. BORN THIS WAY - LADY GAGA 5. WE FOUND LOVE - RIHANNA FEAT. CALVIN HARRIS 6. READ ALL ABOUT IT - PROFESSOR GREEN FEAT. EMELI SANDE 7. JUNK OF THE HEART - KOOKS 8. CALLED OUT IN THE DARK - SNOW PATROL 9. POISON - NICOLE SCHERZINGER 10. UP IN THE SKY - 77 BOMBAY STREET 11. EVERY TEARDROP IS A WATERFALL -COLDPLAY 12. THE ADVENTURES OF RAINDANCE MAGGIE - RED HOT CHILI PEPPERS 13. CARE - KID ROCK FEAT. MARTINA MCBRIDE & T. I. 14. SINEAD - WITHIN TEMPTATION 15. JILTED LOVERS AND BROKEN HEARTS - BRANDON FLOWERS 16. CALIFORNIA KING BED - RIHANNA 17. PRICE TAG - JESSIE J FEAT. B. O. B 18. L. I. F. E. G. O. E. S. O. N. - NOAH AND THE WHALE 19. ROLLING IN THE DEEP - ADELE 20. BE MY MAN - ASA DOMAČA LESTVICA 1. NAJLEPŠA PESEM - NUDE 2. VANILIJA - MAJA KEUC 3. KJE SI LUBI - MANOUCHE 4. CIAO CIAO - KATARINA MALA 5. MALISHKA - SIDDHARTA 6. DA SANJAL BI NJO - STEREOTIPI 7. TI DAJEŠ - MUFF 8. ZVEZDE VEDO - JAN PLESTENJAK 9. ENA PESEM - VLADO KRESLIN 10. NIGHT PHONE - LEELOOJAMAIS 11. MOJE LUČI - TABU 12. POLETNA - VOYAGE 13. POZDRAV Z LJUBEZNIJO - NINA PUŠLAR 14. KJE JE ZDAJ DEKLE, KI JE SANJALO STOJE - SONS 15. SAMO TI - SARA KOBOLD 16. LETIVA V NEBO - MARKO VOZELJ 17. ZMOREM - MAJA KEUC 18. ČE TE ENA NOČE, TE PA DRUGA HOČE - SMOLAR ADI 19. PIJN - FIDŽI 20. LE SRCE NE SPI - OMAR NABER VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS 1. V JESNI ŽIVLJENJA - ANS. ROBERTA GOTERJA 2. TAM, KJER CVETIJO ŠENTJANŽEVE ROŽE - PODKRA-JSKI FANTJE 3. CVETJE V POLETJU - KVINTET DORI & OTO PESTNER 4. VINCE JE BOG USTVARIL - ANS. SIMONA GAJŠKA 5. KJE SO TISTI MLADI FANTJE - MODRIJANI 6. MUZIKANTI ŠPILAMO - VIKEND SLOVENSKIH 5 PLUS 1. TI SI NAJLEPŠA OD NAJLEPŠE - ANS. SAŠE AVSENIKA 2. ZA VEDNO TVOJA - ROSA 3. TI ZNAŠ VZETI - ANS. ŠANTEJ 4. POSLOVNI OGLAS - GADI 5. DRAGI PRIJATELJI - ANS. LOJZETA SLAKA 6. MOJ ŠOCELJ - IGOR IN ZLATI ZVOKI IN IRENA VRČKOVNIK BREZPLAČNI PROMETNI NOVI TEDNIK ZA AVTOMOBILISTE / MALI OGLASI 27 Porsche 911 carrera Porsche 911, tokrat šesta generacija Nemški Porsche, avtomobilska tovarna, ki se na trgu pojavlja s športnimi vozili, ki gotovo ne spadajo med cenovno zelo ugodne, bo letos verjetno dosegla produkcijski in s tem tržni rekord. Letos so naredili več kot 85 tisoč vozil oziroma 26 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Povsem verjetno je, da bo tudi prihodnje leto ugodno, kajti na trge bo pripeljal novi 911, tokrat šesta generacija. Reči, da gre za povsem novi 911, bi bilo nekoliko preveč, kajti sami priznavajo, da gre za evolucijo. Tudi zaradi tega so karoserijske spremembe zelo previdne, dolžina je ostala enaka, pač pa se je za 100 milimetrov podaljšala medosna razdalja, hkrati je avto nižji za 10 milimetrov, medtem ko je širina načeloma ostala enaka - le prednji del je širši za dobrih 15 milimetrov, zato 911 deluje bolj športno. Tudi v notranjosti so spremembe tako rekoč evolutivne, kar pomeni, da so spreme- Opel bo praznoval 150 let nili zgolj nekatere malenkosti. Več je novega pri motorju. Tako je bokserski šestvaljnik v osnovni izvedenki 911 (carrera) izgubil dva decilitra gibne prostornine (prej 3,6, sedaj 3,4 litra), vendar je pridobil 15 odstotkov moči (po novem 350 KM), toda kljub temu se je povprečna poraba zmanjšala za nekako 16 odstotkov. Podobne (ali skoraj podobne) spremembe so opravili pri močnejši različici z oznako carrera S, kjer je gibna prostornina šestvaljnika ostala enaka (3,8 litra), ima pa agregat po novem 400 KM (prej 385) pri 7400 vrtljajih (prej 6500). Vse to dokazuje, da hoče biti 911 nove generacije veliko bolj okoljsko ustrezen kot doslej, kar je povsem razumljivo. Prvič bo 911 serijsko opremljen tudi s kar 7-stopenjskim ročnim menjalnikom ali pa samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko (PDK). Slovenska cena ta hip še ni znana. JK Ročna avtopralnica & polirni center T7T OH PRODAM ŠKODO octavio karavan 1,9 tdi, letnik 2012, 149.000 km, prodam. Telefon 051 391-012. 5031 PEUGEOT 307 hdi diesel 2,0, letnik 2005, registriran do 7. 12. 2012, prodam zaradi bolezni. Telefon 5482-231, 051 230-892. 5068 FIAT brava, kovinske barve, letnik 1998, registriran, prodam. Telefon 041 209768. OI^H POSOJILA Mediafin d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsakdan non-stop NOVOI UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja rTT71 liMmniiim.HMi IZPLAČILO TAKO JI 03/49003 36 Znider's Celje, Gosposka ul. 7 Znider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor POSEST Do36mesecwiao$novi OD,pokojnine § PE CELJE. Ul. XIV. dhiiqjo 14, ¡5 03/4257000 * 5076 STROJI PRODAM PRODAM OLJNI grelec Tajfun, 30 Kw, nov, poraba 3 l/uro, prodam. Telefon 041 901-118. 5039 TRAKTOR Zetor, čelno kosilnico, nakladač za Univerzal in prikolico Tehnostroj, 4 t, prodam. Telefon 031 480-510. 5074 ROTACIJSKO kosilnico in Sip mzoo ter atv basham 200 štirikolesnik prodam. Telefon 041 997-064. 5089 DVOSTANOVANJSKO hišo na mirni lokaciji v Hruševcu v Šentjurju prodam. Telefon 031 340-915. 4846 POSESTVO 4,5 ha, v enem kosu, gospodarsko poslopje in takoj vseljivo hišo, v bližini Šmarja pri Jelšah, prodam. Cena 150.000 EUR. Telefon 041 283778,5740-546. 5006 NAJLEPŠE parcele v Celju ali okolici, za vikend ali gradnjo, prodam. Telefon 051 220-902. 5093 02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 16,02/521-3000 BONAFIN PLUS d.o.o. Slovenska 27,1000 Ljubljana SVETINA, Javornik. Bivalni vikend z garažo, nizki stroški, prodam, zadnja cena 59.000 EUR. Telefon 041 847-093. 4933 PARCELO, 1.850 m2, od tega približno 1.200 m2 stavbnega zemljišča z gospodarskim poslopjem, 100 m2, notranjost urejena za razne dejavnosti, lokacija Arclin-Ljubečna, ob cesti, prodam ali dam v najem. Telefon 041 262-063. 5095 ODDAM KUPIM ENOFAZNI motor od hidrofor črpalke Ele-ktrokovina, 0,75 Kw, 1.400 obratov/ minuto, kupim. Telefon 040 575-924. 5000 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje POSLOVNE prostore, v neposredni bližini zdravstvenih objektov, infrastruktura, ck, internet, certificirana svetloba, oddamo po sklopih. Telefon 041 380590. 4917 Leta 1862 je Adam Opel v svoji delavnici v nemškem Russelsheimu začel izdelovati šivalne stroje. Dobrih dvajset let kasneje so začela nastajati kolesa (prvi je bil sloviti velociped), leta 1899 pa so naredili prvi avtomobil, ki pa ni takoj zapeljal na ceste. Tako se je začela zgodovina nemškega Opla, tovarne, ki je 1902 povila patentirani motorni avtomobil lutzmann s 12 KM, leta 1914 pa je že postala največji nemški izdelovalec avtomobilov. V času velike gospodarske krize je postal Opel sestavni del ameriškega General Motorsa (GM) in je še zdaj v njegovi lasti. Leta 1936 je Opel postal največji evropski izdelovalec vozil, saj je v letu dni naredil okoli 120 tisoč avtomobilov. Po vojni je tovarna izdelala številne uspešne avtomobile (rekord, olympia, kapitan ...), danes velja ob prav tako nemškem Volkswagnu za tovarno, ki je uspešna predvsem v številnih avtomobilskih razredih (corsa, astra, insignia ...). Lani sta Opel in sestrski Vauxhall (ta deluje v veliki Britaniji) izdelala več kot 1,1 milijona vozil, kljub temu pa je mogoče reči, da je prihodnost Opla znotraj GM še vedno precej negotova. JK A1 tudi s petimi vrati Audi je lani poslal na trg svoj najmanjši avtomobil z oznako A1, vendar zgolj v trivratni izvedbi. Sedaj ponuja v objavo prve fotografije petvratne izvedenke z oznako A1 sportback. Vsaj omembe vredno je, da se dolžina ni nič spremenila (395 centimetrov), je pa ta varianta nekaj nižja in širša. Serijsko bo imela ta izvedenka v drugi vrsta le dva posamična sedeža, klop bo treba naročiti posebej. Na voljo bo s skupaj petimi motorji (tremi bencinskimi in dvema dizelskima) v razponu moči od najmanj 63 do največ 136 kW, pogon bo na prednji kolesni par, mogoče si bo omisliti tudi sedemstopenjski samodejni menjalnik. Vse kaže, da se bo A1 sportback pri nas pojavil februarja, cene še niso znane, pravijo pa, da se bo sčasoma večina kupcev odločila prav za to karoserijsko izvedenko. JK • ročno ascenje vozil • poliranje _ • zaščita laka vozil (do 7 let) • kemično globinsko čiščenje naročila na tel: 031 344 388 DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. EGODBESKUKEGM OB TORKIH -IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH- NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^E KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev I/ PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. * ZLATARNA KRAGOLNIK ,1 i V ZLATARNI KRAGOLNIK l V CITYCENTRU CELJE VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA. KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.O.O., Kettejeva 12, Celje HIŠO z vrtom, 40 m2, neopremljeno, centralno ogrevanje, internet, 2 km od vhoda na avtocesto, Breg pri Polzeli, takoj oddam. Telefon 041 639-033. 5084 STANOVANJE AKUSTIKA PRODAM PRODAM 5089 KUPIM V CENTRU Vojnika pri Celju ugodno prodam ali dam v najem sončno trisobno stanovanje v prvem nadstropju, približno 100 m2, v obnovljeni dvodružinski hiši s posebnim vhodom, s pripadajočima shrambo in zemljiščem. Pokličite 041 311-878 ali 041 612-935. n ENOINPOLSOBNO stanovanje, 52 m2, v Celju, Nova vas, prodam. Telefon 040 636-375. 5037 V CELJU na Otoku, v bloku, prodam dvoinpolsobno stanovanje, v pritličju, velikost 64 m2, balkon 5 m2, klet 8,5 m2. Stanovanje je takoj vseljivo, etažno gretje, CATV in ostalo. Telefon 041 648-262. 5094 ODDAM DVOSOBNO stanovanje v Celju, Drapši-nova, vseljivo januarja 2012, oddam. Telefon 041 727-400. 4872 CELJE, Nova vas. Za dlje časa takoj oddam opremljeno enosobno stanovanje z balkonom. Cena 240 EUR. Telefon 041 690-680. p [ES V m iasirologinjaAA| "jasnovidnost V"! Ü17 astrologinjai 0906430 LIKOPLI PARKE ESKARSTVO' RKETARSTVO TALNE OBLOGE TELEVIZOR Gorenje, z ojačevalcem in anteno ter digitalnim sprejemnikom, staro dve leti, ugodno prodam. Telefon 041 997-064. DIATONIČNO harmoniko, C, F, B ali B, Es, As, lepo ohranjeno, kupim. Telefon 041 793-963. 5033 TELICO simentalko, pašno, brejo, prodam. Telefon 041 271-738. 4999 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Cena 980 EUR. Telefon 041 763-761. 5001 PSIČKE pasma airedale terrier, mladički bodo pripravljeni za oddajo v mesecu februarju 2012, prodam. Telefon 041 692-572. 5026 PRAŠIČA, težkega od 180 do 200 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5795-067. 5060 NEMŠKEGA lisca, starega 11 mesecev, prodam ali zamenjam in bergundce, samice, prodam. Telefon 571-6331, kličite zvečer. 5048 SGMIEBECic VRUNČEVA 2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150 KRAVO, jalovo, prodam. Telefon (03) 5738-082. Š 573 BIKCA simentalca, težkega približno 240 kg, prodam. Telefon (03) 5739-376. 5067 TELICO, staro 8 mesecev, prodam. Kupim telico limuzin, staro do 3 tedne. Telefon 031 840-282. 5066 TELIČKO limuzin, 170 kg, prodam. Telefon 031 823-820. 5085 TELICO simentalko, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 997-064. 5089 KRAVO z bikcem, simentalca, prodam. Možna tudi menjava. Telefon 5775-126, 031 467-862. 5075 PRODAM PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 4628 PRAŠIČE, težke od 90 do 200 kg in izločene svinje, težke do 300 kg, prodam. Možnost tudi dostave. Telefon 041 455-732. Š 544 PRAŠIČE, od 30 do 280 kg in izločene svinje, možna dostava in zakol, domača hrana, ugodno prodam. Telefon 031 311-476. Š 543 PRAŠIČE, od 120 do 150 kg, prodamo. Vse informacije po telefonu 031 806-148. 4940 TELICO, težko 230 kg, prodam za 550 EUR. Telefon 031 506-059. 5022 * Vpis vzajemnih skladov * Odkup in prodaja delnic ATKA Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 m ^ ^—-—V ^^ ■ Z imwü/ od mladosti/ do starostu PRAŠIČE, krško poljske pasme, težke od 20 do 100 kg, kuhana hrana, prodam. Telefon 041 892-601. 5077 PRAŠIČA, težkega okoli 160 kg, krmljen z domačo kuhano hrano, okolica Žalca, prodam. Telefon (03) 5728-526. 5082 PRAŠIČE, 100 do 120 kg ter 200 do 250 kg, prodamo. Možno tudi polovice po naročilu. Zgornje Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 5096 KUPIM VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647223. Š 261 SUHE in debele krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 533 PRODAM NEOLUŠČENE orehe, ekološko pridelane, prodam. Telefon 041 980-145. 4747 VINO, belo, rdeče, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 031 627-675. 5042 VINO rumeni muškat in laški rizling, mešano belo in rdeče, ugodno prodam. Telefon (03) 5824-514, 031 494-342. 5070 OKUSNO domače vino prodam. Pokličite po telefonu 5743-166. 5092 KUPIM SLANINO domačega prašiča kupim. Telefon 041 833-366. 5015 SENO kupim. Telefon 031 747-930. 5093 OSTALO PRODAM NEKAJ starin, dva električna radia, knjige, bajonet, stare mesoreznice št. 10.8, cepec za mlatenje žita, magnetofon in radio, potreben manjšega popravila, šivalni stroj Bagat, nožni, v omarici, obnovljen, prodam. Telefon (03) 5770014. 5045 10 vstopnic za silvestrovanje v gasilsko-kulturnem domu v Sladki Gori, cena 30 EUR za odrasle in 10 EUR za otroke, prodam. Vstopnica zajema 3 hode tople hrane, penino in pijačo v celoti ter živo glasbo. Telefon 031 710-141, Majda. 5071 MESO piščancev, polovico prašiča in domače žganje prodam. Telefon 031 480-510. 5073 MEŠANA drva, bukev, hrast, prodam. Telefon 031 823-820. 5086 HLOD lipe, dolžine 5 metrov, debelina 75 cm, okolica Žalca, prodam. Telefon (03) 5728-526. 5091 VIBRO plošči, 90 in 100 kg, vibro iglo, 1,5 Kw in optični nivelir, vse novo, prodam. Telefon 041 901-118. 5039 KUPIM TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor in drug stroj ter tovorno, dostavno, terensko vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 4642 HLODOVINO iglavcev, smreka, bor, lahko na panju, kupim. Telefon 031 649201. 5057 ČE si dekle s podeželja, stara do 30 let, pokliči, prosim, fanta po telefonu 041 528-846. 4932 BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683. n GUMI voz, 16 col in ličkalnik koruze Sip, prodam. Informacije po telefonu (03) 5414-931, zvečer. 4930 V OKOLICI Šmarja prodam razne velikosti košev, pletene iz šibja, trt. Cena 40 EUR. Telefon 031 876-179. 5018 ZA simbolično ceno, po dogovoru prodam zimska damska krznena in tekstilna oblačila in pokrivala. Informacije po telefonu (03) 5484-939. 5030 BUKOVA drva, suha, prodam. Cena 55 EUR/m3, brezplačna dostava - Celje - okolica. Telefon 041 233-973. 4981 SUHA, nacepana drva, dolžina 33 cm, prodam. Možnost dostave. Telefon (03) 7462-900. n OTROŠKI voziček Peg Perego Pramette P3 in avtosedež Primo Viaggio, prodam. Cena 100 EUR. Telefon 041 992-262. 4951 HRASTOVE plohe, debelina 8 cm in mlinske kamne, fi 80 cm, prodam. Telefon 031 731-350. 5036 DVA radiatorja Korado, 160 * 60 cm, prodam. Telefon (03) 5741-484 ali 031 444-618. 5016 NOVE smuči, še nerabljene, dolžina 1,80 m, smučarske čevlje št. 38, kuhinjski bojler, malo rabljen in mešalno baterijo (pipa) ugodno prodam. Telefon (03) 548-3849, 031 729-910. 5025 KOMPRESOR Abac 1,5 Kw, 230 V, pretok 240 l/min, 8 bar, 50 l in garmin Nuvi 1350, popolnoma nov, nerabljen, prodam. Telefon 041 258-034. 5056 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold ZAPOSLITEV DNEVNI bar Kaj, Južna in Kolar, d. n. o., Kocbekova 45, Ljubečna išče natakarico. Telefon 041 326-872. 5038 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STAREJŠO osebo s kmetijo vzamemo v oskrbo (čiščenje, pranje, organizacija prehrane). V zameno prevzamemo obdelovanje kmetije. Savinjska z okolico. Telefon 041 646-968. 4739 ADAPTACIJE, prenova kopalnic na ključ, beljenje stanovanj, vrat, zidarska, ele-ktro, keramičarska, parketarska dela, talne obloge. Delamo v Celju in okolici do 31. 1. 2012 -10 % popust. Telefon 031 897-739; www.komplet-plus.si. n PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n NOVO zračno puško, 5,5 in seno, prodam. Kupim teličko brez številke. Telefon 041 871-144. 5083 POSLOVNE partnerje in ostale obveščam, da z dnem 1. 4. 2012 preneham z opravljanjem dejavnosti. Dejavnost za nego telesa, kristalni nohti, Lenka Vrabec, s. p., Gosposka 30, Celje. 5088 RA V SPOMIN V teh dneh minevata dve leti, kar nas je prezgodaj zapustila draga žena in mama MARIJA KRAJNC iz Laškega Življenje je omejeno, ljubezen in spomin sta neskončna. Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. V SPOMIN 31. decembra bo minilo eno leto, kar je za vedno odšel od nas naš dragi mož, ati, tast in opa ZVONKO BLATNIK iz Večjega Brda (12. 10. 1948 - 31. 12. 2010) Še zmeraj boli in solzne so oči, ko se spominjamo tistega zadnjega decembrskega dne. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ob njegovem grobu postojite, mu prižigate svečke, z nami lepe misli delite in ga tako ohranjate v spominu. Žena Fani, hčerka Lidija z družino in sin Zvoni z družino 5078 Umrl je naš sodelavec IVAN NOVAK zaposlen kot ekonomski referent v nabavni službi Ohranili ga bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje V SPOMIN Minilo je dvajset let, kar sta nas zapustila draga starša MARIJA (15. 12. 1910 - 9. 10. 1991) RUDOLF PUŠNIK (7. 4. 1905 - 10. 12. 1991) iz Vizor, Nova Cerkev Hvala vsem, ki prižigate sveče, postojite ob grobu in ju ohranjate v lepem spominu. Vajini najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta in dedka ANTONA DERNJAČA iz Laškega (17. 12. 1947 - 21. 12. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče, stanovalcem Rimske ceste 4 a v Laškem za zbrane darove, gospodu Petru Ojsteršku za izrečene poslovilne besede, gospodu kaplanu za opravljen obred, Marku Mastnaku za odigrano Tišino ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: sin Danijel ter hčerki Neža in Sonja z družinama 5027 Celje Umrli so: Alojzij BOM-BAČ iz Doropolja, 81 let, Vid GLUVIC iz Celja, 63 let, Zlata LAH iz Celja, 88 let, Josipina Erika MEZNARIČ iz Celja, 90 let, Nevenka KIDRIČ iz Celja, 41 let. Laško Umrla sta: Ivan STOPIN-ŠEK iz Velikega Širja, 57 let, POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PE CELJE PEVOJNIK 051 649 780 www.primozic.si Erna FERJANČIČ iz Laškega, 90 let. Šentjur pri Celju Umrla sta: Jožef VOGA iz Gorice pri Slivnici, 77 let, Marija BIKOVŠEK iz Jarmov-ca, 47 let. Žalec Umrla je: Angela Vera FI-LIPIČ iz Celja, 80 let. Mozirje Umrla sta: Roman ATEL-ŠEK iz Radmirja, 50 let, Marija STEBLOVNIK iz Mozirja, 86 let. Velenje Umrli so: Vincenc MIKEK iz Šoštanja, 88 let, Mileva MOMČILOVIC iz Hrvaške, 86 let, Stjepan VAJDIČ iz Ljubljane, 75 let, Marta BA-LOH iz Kanala, 82 let, Ana SPAHIJA iz Hrvaške, 77 let, Angela NAPOTNIK iz Šoštanja, 78 let, Jožef KOLAR Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene in mamice NEVENKE KIDRIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče, društvu Hospic, gospe Hedi in Tini, dr. Renati Šibli, gospodu župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen obred in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: mož Robert, sinova Jakob in Aljaž iz Rečice ob Savinji, 87 let, Ludovik URANJEK iz Velenja, 90 let, Ivanka ANCLIN iz Skorna pri Šoštanju, 90 let, Franc ČAVNIČAR iz Šoštanja, 43 let, Slava HOSTNIK iz Šoštanja, 84 let, Albin Matija RAKOVNIK iz Straže pri Novi Cerkvi, 70 let, Rudolf VRČKOVNIK iz Šoštanja, 66 let, Ljudmila SIVKA iz Celja, 76 let. radiocelje ",^^95.1 95.9 100.3 90.6 MHz ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica SLAVKA BOMBAČA iz Doropolja 7, Planina pri Sevnici (13. 8. 1930 - 13. 12. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala osebnemu zdravniku dr. Janezu Šmidu, med. sestri Miheli Tisel in patronažni sestri Pavli Tonjko, zdravniškemu osebju kliničnega oddelka za maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana in internega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Hvala Območno obrtni zbornici Šentjur, govornikoma za besede slovesa, duhovnikoma za opravljen cerkveni obred, pevcem, DU Planina in pogrebni službi Žalujka. Žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli radi Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. (Thomas Carlyle) ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil dragi mož, ati, stari ata in tast JOŽE VOGA (17. 3. 1934 - 17. 12. 2011) iz Gorice pri Slivnici Ob boleči izgubi se s hvaležnostjo spominjamo vseh zdravnikov, ki so mu nudili strokovno pomoč, in sestre Silve, ki ga je obiskovala v zadnjih tednih. Iskrena hvala sestrama Tini in Hedi iz Slovenskega društva Hospic za požrtvovalno podporo njemu in nam v najtežjih trenutkih. Hvala g. Šramlu, ki mu je nudil duhovno tolažbo in skupaj z g. Mazejem opravil lep obred. Obema iskrena hvala za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Urban pa za doživeto odpete pesmi. Zahvaljujemo se Pogrebni službi Zagajšek, Andreju, Alenki in Ladu za vso pomoč. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in darovali za maše, še posebej hvala vsem, ki ste svoje darove namenili Hospicu. Pogrešamo ga vsi njegovi www.radiocelje.com 1ÏEBC L 405 n n 5090 S0 VODNIK NOVI TEDNIK KINO PLANET TUS Spored od 30. 12. do 2. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Le kako ji to uspe?! - komedija 16.45 Traktor, ljubezen in rock'n'roll - komična drama 14.30, 19.05, 21.20, 23.40 Arthur Božiček - animirana družinska komedija, 3D 12.20, 16.50 Silvestrovo v New Yorku - romantična komedija 12.10, 15.35, 18.05, 20.30, 23.00 Misija nemogoče 4 - akcijski triler 12.30, 15.20, 18.10, 20.00, 21.00, 22.50, 23.50 Pisma sv. Nikolaju - romantična komedija 10.15, 12.45, 18.15, 20.40, 23.10 Alvin in veverički 3 - animirana družinska komedija 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.00 Služkinje - drama 15.15 Sherlock Holmes: Igra senc - akcijska pustolovska kriminalka 11.25, 14.05, 18.45, 21.25, 23.55 Dekle z zmajskim tatujem - triler 11.10, 14.20, 17.40, 20.50, 23.59 LEGENDA: vsak dan petek, sobota, ponedeljek petek, nedelja, ponedeljek petek in nedelja PETEK_ 18.00 Čarobno potovanje v Afriko - anim. družinski pustolovski film 20.00 Le kako ji to uspe? - komedija 20.30 Zmagovalec - biografska drama NEDELJA 16.00 Čarobno potovanje v Afriko - anim. družinski pustolovski film 17.30 in 20.30 Le kako ji to uspe? - komedija 20.30 Zmagovalec - biografska drama PETEK, 30. 12. 9.00 Ekomuzej Žalec 16.00 Knjižnica Velenje 17.00 Planet Tuš Celje 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Rdeča kapica otroška predstava Mini teatra 17.00 Dom kulture Velenje 18.00 Večnamenska dvorana OŠ Frankolovo Počitniške ustvarjalnice Igralne urice Pravljični svet s Snežno vilo ustvarjanje pravljičnih, okraskov Cesarjeva nova oblačila družinska praznična gledališka predstava Moški pevski zbor in sekstet Lindek novoletni koncert 19.00 Cerkev na Rogli Glasba z Rogle novoletni koncert Celjskega trobilnega kvinteta 19.00 Kavarna Lucifer Velenje Kvartet Venus koncert božičnih pesmi 20.00 Občinsko dvorišče Laško Slovo od starega leta nastopa skupina Viktorji, pridružil se bo tudi dedek Mraz 21.00 eMCe plac Velenje Metal koncert SOBOTA, 31. 12. 11.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Silvestrovanje za otroke 18.00 Titov trg Velenje_ Novoletna zabava za otroke 19.00 SLG Celje_ D. C. Jackson: Moje bivše, moji bivši silvestrska predstava 19.00 Kavarna Lucifer Velenje Silvestrovanje pred Luciferjem 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Silvestrovanje 20.00 Dom kulture Velenje Enkrat na teden komedija v izvedbi Gledališča Velenje 21.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sedma zapoved ali kradi malo manj komedija v izvedbi AG Vrba Vrbje in KD Galicija 22.00 Trg celjskih knezov, Celje Rok'n'band silvestrovanje na prostem 22.00 Pred občino Zreče Ansambel Vižarji silvestrovanje na prostem 22.00 Titov trg Velenje Natalija Verboten silvestrovanje na prostem 22.30 Pred Večnamensko športno dvorano Podčetrtek Silvestrovanje na prostem 23.00 Avtobusna postaja Žalec Vagabundi silvestrovanje na prostem NEDELJA, 1. 1. 18.00 Dom kulture Velenje Simfonični orkester Glasbene šole Velenje novoletni koncert - vstop v leto EKP 2012 DRUŠTVA VABIJO SOBOTA, 31. 12. 8.00 do 13.00 Ploščad centra Nova Praznična kmečka tržnica NEDELJA, 1. 1. in PONEDELJEK, 2. 1. od 9.00 do 19.00 Drešinja vas Razstava jaslic Turistično društvo Petrovče RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru). Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Mednarodnega mladinskega pevskega festivala, do preklica Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12. 2012 Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska razstava Brigite Kobe, do 31. 12. Likovni salon Celje in Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Franca Purga, Coming Soon the Futore, do 19. 2. Kajuhova 11: fotografska razstava Tomaža Črneja, do 20. 1. Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava Brez idej, Zvoneta Brileja Čorija, do 7.1. Dom sv. Jožef Celje: Pravoslavne ikone - Alimpije Košarkoski in Dušan Neškovic, do 31. 12. Krčma TamKoUčiri Celje: akti Maje Sajnikar, Pozne ure/After hours, do 31. 1. Galerija Mercator center Celje: razstava slik Sergeja Hanonina in soproge, do 31. 12. Galerija Železarskega muzeja Teharje: XII. Celjska fotografska razstava 2011, do 1. 2. Razstavni prostor Cinkarne Celje: samostojna fotografska razstava Francija Horvata na temo Tehniška dediščina, do 31. 1. Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava starih razglednic in fotografij Šentjurja iz obdobja Josipa Ipavca, do 30. 1. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava akademskega slikarja Jožeta Kumerja, Iskanje harmonije, do 31. 1. Kartuzija Jurklošter: razstava jaslic v spomin na znamenitega izdelovalca jaslic, kartuzijanskega patra Wolfanga Koglerja, do 2. 2. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Obleka kot umetnost, modne oblikovalke Urše Drofenik, do 22. 1. Kulturni center Rogaška Slatina: slikarska razstava Marije Nemec, Ženska med sanjami in resničnostjo, do 31. 12. Galerija Velenje: Prepletanja - razstava sodobne tekstilne umetnosti in oblikovanja, do 24. 1. Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, La-pidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru). Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žu-smu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. Silvestrski večer malo drugače! Preživite ga z nami! V Domu II. slovenskega tabora Žalec vam bomo postregli s komedijo in kozarcem penine. Sobota, 31. decembra, ob 21. uri SILVESTRSKA PREDSTAVA -SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ, komedija, Dario Fo, AG Vrba Vrbje in KD Galicija, režija Gojmir Lešnjak Gojc, vstopnice 12,00 EUR ... Od 23. ure dalje silvestrovanje na prostem z ansamblom VAGABUNDI in bogatim ognjemetom, avtobusna postaja Žalec_ ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst~zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet! Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-pe-tek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Brane Jeranko, Spela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejcic, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Nagradna križanka Kuam^KA. ytX