Angelci jočejo, jočejo bridko, bratje se kolejo, kolejo hitro . . . Sama je voda . . vse serom poprek voda od joča . , . i nema zaprek.
SRČEN
^ P R I L O (t \ l \ MLADI IV O Leto IX._8. decembra 1940._ Steviiha 12.
Angelci jočejo...
Angelci jočejo, jočejo bridko, Jezuški iščejo zibelko sivo. Sivo kak nebo, nebo brez megle, gde bi spao merno, brezi nevole . . .
Angelci jočejo, jočejo bridko, lesa ne najdejo, ni za zibelko. Ide vse v ladje Jezuša drevje, ali vničavle grom je iz bombe.
r=—'^Maia hostijica ®
nam da najveftšo lepoto, najvehše bogastvo I najvekšo _oblast^ za diiSo._	_
„Sto je moje meso i pije mojo krv, ostane v meni i jaz v njem" — „ma večno živlenje i jaz ga obudim na slednji den." (Jan. VI. 54—56.)
Te Jezusove reči pomenijo živlenje, živlenje diiše. V Je-zuši ostati pomeni meti miloščo posvečiijočo, pomeni ne meti smrtnoga greha. Ka Jezuš v nas ostane pa pomeni, ka Jezuš to miloščo posvečiijočo obdrži v našoj duši. Jedino on more to včiniti. Milošča posvečujoča je živlenje diiše. To miloščo posvečiijočo potrdi Jezuš v našoj duši po vrednom svetom prečiščavanji. I to vredno sveto prečiščavanje vsakikrat nam podeli, nam povekša nedopovedlivo lepoto, bogastvo i oblast v duši. Bože Srce, ki pod malov hoštijov v neskončno velikoj liibezni biješ do nas, vužgi naša srca na veliko želo po tebi, da mo te kem gostej i kembole vredno k sebi jemali.
Milošča posvečujoča je nedopovedlivi boži dar, šteroga vredno sveto prečiščavanje vtrdi v našoj duši. Jezuš je pravo: „Jaz sem prišeo, da bi vi živeli i da bi to živlenje obilno bilo." (Jan. 10, 10.) To živlenje je milošča posvečujoča v duši, je stan brez smrtnoga greha. Da je diiša vsikdar živa, vsikdar v milošči posvečiijočoj, zato i samo za to je Jezuš pri-šo na svet. Zato je ležao v jaslicaj. zato bežao v Egipt, zato vmirao na križi i zato prebiva pod podobov kriiha i vina v presvetom Oltarskom Svestvi. Driigoga namena on ne meo i nema na zemli, samo toga i jedino toga, da naša diiša žive, to je da ma miloščo posvečiijočo na sebi, ka z drugimi rečmi pomeni, da nema smrtnoga greha. To živlenje obdrži v našoj duši vredno sveto prečiščavanje. I kak nega vekše nesreče v vidnom sveti kak smrt, tak nega tiidi vekše nesreče v nevidnom sveti, v diiši, kak smrt, smrten greh. Iz betega se je moči ozdraviti, zgubleno premoženje je mogoče po letaj nazaj spraviti, a zgiiblenoga živlenja nišče ne more na sveti po-vrnoti. Zato stojimo pri grobi svojih dragih z povešenov glavov, s skuznimi očmi i s potrtim srcom, ar smo zgubili najdražji kinč, živlenje svojega dragoga.
Kak je smrt najvekši vdarec, tak je živlenje najvekši dar tak v vidnom, kak v nevidnom sveti. I te dar v nevidnom sveti, živlenje diiše, prekosi vu vrednosti živlenje vsega bitja na zemli. Edna jedina diiša v milošči posvečiijočoj je več vredna, kak zemelsko živlenje vseh liidi i vsega stvarstva od začetka do konca sveta skupno vzeto.
Jezuš je ednok pokazao sv. Katelejmi Sienskoj diišo, v šteroj ne bilo smrtnoga greha, to je, v šteroj je bila milošča posvečujoča. I kak je svetica to diišo ovarala, se je njeno srce na tak veliko radost vužgalo, da bi počilo od veselja, če jo Jezuš ne bi po čudnoj poti obdržao v živlenji. Diiša v milošči
posvečiijočoj je nedopovedlivo lepa. To lepoto njej Jezuš po-trdjava i povekšava pri vsakom vrednom svetom prečiščavanji. Po prečiščavanji najmre Bog, ki je neskončna lepota, prebiva v duši i z svoje neskončne lepote davle takso lepoto diiši, da vse lepote zemle i vsa bliščoba sunca so samo temna senca proti njej.
K obržanji telovne, zemelske lepote keliko dragoga lepo-tičja se mora porabiti; pa vendar ta lepota je minliva; obraz prle ali sledkar postane grbav, v grobi celo oduren. Lepota duše je pa po vsakšem prečiščavanji vekša. Zemelske lepote konec je zgiiba, je smrt, duševne lepote konec pa večno živlenje, kak je Jezuš obečao: „ki je moje telo i pije mojo krv, ma večno živlenje." Po vrednom gostom prečiščavanji duša ostane vsikdar živa, vsikdar v milošči posvečiijočoj i v večno lepoj nebi jo čaka neskončna lepota. 1 za to lepoto ne trbe nikaj trositi, samo par korakov narediti pred prečko i Jezuša vredno v sebi jemati.
Diiša po svetom prečiščavanji je najbogatejša. Ve je pa njeni tisti Bog, ki je „krao kralov i vladar vladarov" (I. Tim. 6, 15). Ve pa prebiva v njej tisti Bog, „ki je stvoro nebo i zemlo" (4. Kr. 19, 15) i „koga je zemla i vsa njena polnost." (Ps. 23—1). Zemelski vladarje samo z nešternimi državami ravnajo, Bog, ki v diiši prebiva, pa z vsemi. Bogi podvržena vsa kra-lestva sveta so last duše, vu vseh hvali svojega Boga, po vseh se njej odpirajo vretine milosti, štere jo bogatijo za večno živlenje. 0 keliko triida, dela, skrbi more človek podnesti, da si samo za malo mero povekša zemelsko vrednost! Od ranoga jiitra do kesnoga večera se mora den za dnevom mučiti, da si kaj spravi, kaj minlivoga, štero samo par let vživa. K pridobitvi najvekšega i večnoga bogastva je pa drugo ne potrebno kak vredno vživanje male svete hoštije. I kemvečkrat jo vzemem k sebi, tem bogatejši postanem i moje bogastvo bo na veke trpelo.
Diiša po svetom prečiščavanji dobi najvekšo oblast. Zemelski vladarje toti nad milijonami ladajo, milijoni i milijoni je toti bogajo i postavlajo celo svoje živlenje v nevarnost aa zakonito ali nezakonito njihovo zapoved, a ti vladarje pa vendar nemajo ni toliko oblasti, da bi živlenje svojih podanikov samo za edno minuto mogli podugšati. Niti za edno minuto! Niti za edno minuto! Mala hoštijica, štero k sebi vzemem vredno, pa to oblast ma, ka mi da večno živlenji v diiši i tiidi v teli. Ve Jezuš sve-doči to: „Ki je moje telo i pije mojo krv, ma večno živlenje i jaz ga obiidim na slednji den." Telo na sodnji den postane odičeno, nemrtelno, se združi z diišov i ž njov žive pri Jezuši večno blaženo živlenje.
To najvekšo lepoto, najvekše bogastvo i najvekšo oblast mi spravi vredno sveto prečiščavanje s tem, da mi potrdi i povekša živlenje duše, to je miloščo posvečiijočo. Vredno je pa samo te prečiščavanje, če Jezuša v takšo dušo jemlemo, v šteroj ne smrtnoga greha. Takša pa postane diiša, če se prle dobro spovemo, ali če po opravlenoj spovedi pazimo na sebe i
s smrtnim grehom več ne razžalimo dobroga Boga. K dobroj spovedi je pa potrebno, da si grehe po gorečoj molitvi dobro premislimo, se vseh smrtnih spovemo, vse smrtne obžalujemo, to je, da je mamo istinsko volo, ne več grešiti i da kvar včinjen v vrednosti, poštenjej ali po spaki v jakostaj, popravimo. Grehe si naj mre samo tisti prav obžaluje, ki ma močno volo raj mre ti kak smrtno več zagrešiti, ar je z grehi Boga razžalo, ali nebo zgiibo, ali pekeo si zasliižo.
Po ednoj takšoj dobroj spovedi lehko hodimo celo leto gostokrat k prečiščavanjj i spovedati bi še bili dužni samo te, če bi po nesreči v smrten greh spadnoli. Drugo leto bi se pa znova spovedali i k viizmi prečistili. A gostejša sveta spoved se pa zato vsakomi priporača zavolo velikih svestvenih milosti, štere pokornikom i svetnikom deli.
Za neskončni dar svetoga prečiščavanja, za nedopoved-livo lepoto, bogastvo i oblast smo dužni veliko hvalo dati Jezuši. I ka bi bila ta hvala? Poslušajte i odzovite se Jezušovo-mi vabili: „Pridite k meni vsi, ki se trudite i ste obteršeni i jaz vas olehkotim." (Mat. 11, 28.) To hvalo žele Jezuš. I da smo dosta no dostakrat obteršeni, vtriijeni v borbaj z poželivim te-lom, grešnim svetom i hudobnim duhom, smo dužni dosta i dostakrat pristopiti k svetomi prečiščavanji i si diišo olepšati, obogatiti pa z oblastjov napuniti po svetoj maloj ho-štiji, z dragim Zveličitelom. Gostokrat moramo k Jezuši hoditi, da je on ne pravo: ki koštava moje meso i mojo krv, tisti ma večno živlenje — ne; on je pravo, ki je njegovo, telo i pije njegovo krv, tisti ostane v Njem i v tistom on i tistoga obudi na slednji den i tistomi da večno živlenje.
Ki se na leto samo ednok-dvakrat prečisti, samo koštava i ne je Jezušovoga tela i ne pije njegove krvi. Zato se pa tak hitro prevrže z vrste živih duš i v smrti, to je v stani smrtnoga greha preživla svoje nesrečno duhovno živlenje. Pa dušice, zakaj bi se bojale Jezuša? Ve de pa on naša večna sreča v nebi; ve nas pa blažene včini samo njegova družba. Brez njegove družbe nega zveličanja, nega nebe, nega večnoga veselja. Na njegovo družbo se moramo zato že na zemli pripraviti i privaditi. I pripravimo i privadimo se z gostim svetim prečiščavanjom. Prečiščavajmo se gostokrat. Ne potrebno, da den za dnevom idem, če sem zadržan. Lejko sem dva, tri tje-dne zadržan, če nemam smrtnoga greha, lejko mirno pristopim po teh tjednaj brez spovedi, samo liibezen naj me vodi k Jezuši, pa ne navada, naj samo nemam smrtnoga greha. Prvi krščeniki so zato bili v telikajšem števili sveti spoznavalci, svete device, sveti mučenci, ar so se gostokrat, pri vsakoj svetoj meši, pri šteroj so navzoči bili, prečiščavali.
Potrebna je samo liibezen, mala liibezen do Jezuša, pa bo zadostuvala, da naše stopnje gostokrat naravna k Jezuši, da ga sprejmemo pri svetom prečiščavanji.
Sveto prečiščavanje, če je vredno, tem bole povekša naše
diiše lepoto, bogastvo i oblast, kem večkrat je k sebi jemlemo. Moški spol ma na tom sveti prvenstveno vlogo i oblast. On vodi občine, sreze, sodnije, banovine, pokrajine, države, on se vojskuje, on deli službe. Pač na tom sveti so prvi moški. I na driigom sveti? Če moški ne bodo raj hodili k Jezuši, je v več-noj blaženoj domovini prekosijo ženske. Po gostom svetom obhajili ženske prekosijo moške v lepoti, v bogastvi i oblasti. Pa to de večne čase trpelo. Naj se močen moški svet ne da premagati od slabotnoga ženskoga, naj popravi dozdajšnje zamiide i
Oj Detece mo predrago, spevala bom ti... zaspi, zaspi...
naj ga odsehmao gostokrat vidimo pri svetom prečiščavanji, ka tiidi on zraste v večnoj lepoti, v večnom bogastvi, v večnoj oblasti.
Gda je Marija z križa v naroče zaprla svojega mrtvoga Sina i s prebodjenov diišov gledala v njegovo prebito Srce, je edno jedino prošnjo ponavlala: Deca moja, sinovje moji i hčere moje, glejte vrata v večno živlenje so odprta, o hodite gostokrat po svetom obhajili k mojem Jezuši, da živete v njegovom Srci i on v vašem. — Dobro dete vsikdar posliihne materino prošnjo.
Pazimo!
„Pšenico spravite v moj škegen."
(Mat. 13, 30J
Prilika od kokoja v pšenici je opomin na pazlivost svoje diiše. Jezuš pravi, da je gospodar dobro semen posejao, a zra-seo je z ž njegov setvov tiidi slab kokoj. I pravi, da je to sovražnik včino, ka ga je te posejao, gda je gospodar spao. Da, če bi gospodar pazo, ne bi mogo priti sovražnik na njegovo njivo i ne bi mogo posejati v njo med pšenico kokoj. Nepaz-livost je kriva, da v diiši dosta kokoja nosimo. Če bi se bole pazili, ne bi mogo priti sovražnik do naše diiše i ne bi jo tak pokvaro z kokojom grehov.
Nebeško kralestvo, pravi Jezuš, je spodobno k človeki, ki je posejao dobro semen na svojoj njivi. Milošča posvečujoča je to kralestvo nebeško, to je stan brez smrtnoga greha. To nebeško kralestvo se je odprlo v našoj diiši, gda smo se okr-stili, ali gda smo se z smrtnih grehov po dobroj spovedi rešili. Bog je posejao na njivo, to je v našo diišo, samo dobro seme, samo jakosti vere, viipanja, liibezni i sedmere dare sv. Diiha i vso moč, da hiidomi moremo proti stati i dobro delati. Pa ne smo pazili. Gostiivanja, veselice, krmine, senja, krstitja, godovna, bratve, trgatve, mlatitve i driige prilike doma i neprilike v Franciji, Nemčiji, Bački, Banati, Baranji so zateknola viiha našoj diiši: ne čiila, ne mogla čiiti tihoga karajočega glasa sv. Diiha, ki nas je opominao pred hiidim. Hudobni diih i svet sta prekri-čala njegov očinski glas i v toj kriki je sovražnik posejao kokoj v našo diišo: raznovrstne grehe. Pšenice je malo ostalo pa še to je pri vnogih diišaj zadavo kokoj, greh. Sovražnik je to včino, pravi Jezuš. Jezuš nešče, ka bi se te kokoj poskiibo, ar bi s tem mikanjom v nevarnost prišla tiidi pšenice, štera še ne dozorela. Pred smrtjov se hudoba ne more streti. Do smrti se moramo boriti proti njej. Do žetve se mora čakati. Ta žetev je sodba po smrti i slednja sodba. Te se loči hiido od dobroga, dobro pride v Gospodove škegnje, v nebesa, hiido pa na ogenj v pekli. To je Gospodova sodba, gda samo Bog sodi človeka i človek brez reči mora sodbo sprijeti. I ta sodba je sladka za nas, če prestanemo prle edno drugo sodbo: sodbo samoga sebe. Sv. Diih Bog pravi: „Če bi sebe sodili, ne bi bili obsojeni." (I. Kor. 11—31.) Sebe pa sodimo, gda priznamo svoje grehe, je pri spovedi odkrijemo i srčno obžaliijemo. To sodbo vršimo mi v življenj z Bogom. I če jo dobo vršimo, bo Bog po smrti i na sodnji den tiidi dobro, milostivno vršo sodba z nami i nad nami. Zato pa pazimo!
Trldnevnlca V Polam. Pred 8. dec. so P. Henrik, frančiškan od sv. Trojice, vodili tii tridnevnico. Z Jezušom se je združile cela fara.
;■•■ CERKVENI - Ul./SSU
yjT^TrTTTTnTraigninilTTn^n\\:it.numn)iniiiuniittiinn\nuKMir,TTu'Mi»iivt^ uimr.niiiiiiiijtfTniimniian.in*.uuultiusitiir.uiliiia.;iCTrnTT1!'ii1.!i'iiiiiiiniULlllMlUHIIiT.lilIlllllllUMlilIiL'llMliiiilIlG3
J. KONTU«*
Narodne slovesnosti na Kitajshom i laponshom. Sveta Stolica je dovolila, da se na Kitajskom i Japonskom i sploh v poganskih deželaj katoličani smejo vdeležiivati slovesnosti na čast Konfuciji prirejenim, čeprav je te ustanoviteo poganske vere, ar se slovesnosti ne vršijo z verskim programom, nego z narodnim i državnim. Morajo pa katoličanci v slučaji, če bi se što zatogavolo spačo, pojasniti, da ne odobravajo poganske vere, samo državnoj slovesnosti so se poklonili. Ravnotak je zbrisana stara prisega, z šterov so se pred več kak sto leti katoličanci izražiivali, da so katoličanci. Zdaj je že na milijone razširjena Jezušova vera i je starodavna prisega ne potrebna. Izdana je ta odredba 1. 1939. dec. 8. od Družbe za širjenje vere.
Kda se sme obhajati, ali prefi&avati. Po predpisih kat. Cerkve je tiidi lavantinski ordinariat določo, da se sveto pre-čiščavanje naj deli med svetov mešov. Zviin sv. meše se sme deliti samo iz pravih zrokov, na priliko, da bi trbelo dugo čakati na obhajilo ali da je teliko obhajancov, da bi driigi verniki pred sklepom sv. meše mogli zapuščati cerkev. Pred tihov i po tihoj meši je dovoljeno prečiščavati, pred popevanov ali po njej v mešnoj obleki je prepovedano. Po obhajili se ne sme davati blagoslov z ciborijom, to je s kelihom, v šterom so sv. hoštije, kak je negda bila navada, nego samo z rokov.
Blagoslov Z Najsvetejšim. Nekda se je po naših cerkvaj — pa tii pa tam še zdaj — pred pobožnostjov spevao Tamtum ergo, po pobožnosti pa Genitori, genitoque. Cerkvena oblast je vpelala tak zvani rimski obred, pri šterom se Najsvetejše postavi na oltari na molbo i se ž njim samo na konci pobožnosti da blagoslov. Gde bi pa novi red zbiijao nevolo naroda, se mora stari obdržati i narodi pojasniti odredba cerkve i novi red pomali vpelavati. Ka se pa jezika tiče, je v Slovenskoj Krajini zapovedani latinski jazik, a dovoljena je tiidi slovenščina. Prek v Sloveniji je pa zapovedana slovenščina.
DratOVSCina SV. Brllžlne. Naj se v sv. hišne zakone spravi vernost zakonska, naj se po vesti spunjavajo zakonske dužnosti i pravice, naj se povekšava v zakoni liibezen i vzajemna pomoč, naj se v katoličanskom diihi skrbno vzgajajo deca i se goji
v driižinaj skupna molitev pa se te posvetijo sv. Družini i sladkorni Srci Jezušovomi, naš višji paster goreče priporočajo, da se v vsakoj fari znova vpela starodavna Pobožna Družba Sv. Družine.
sveteh sv. Jožefa obvezen za vse šhofije Jugoslavije.
Sv. Jožefa god je zapovedani svetek za celo kat. Cerkev. Tu pa tam pa po dovolenji sv. Cerkve nese je obhajao kak zapovedani svetek. Tak je bilo tudi,, v večih škofijaj Jugoslavije. Na prošnjo škofov Jugoslavije je pa sveta Stolica letos novembra 20. določila, da se sv. Ježefa god mora po celoj Jugoslaviji svetiti kak zapovedani svetek.
Smejo 11 biti hrstni botri tiidi lermanshi ? Po splošnom predpiši Cerkve ne. Sme pa škof to dovoliti," kda so zato zadostni zroki. Za letos so naš Prezvišeni iz važnih zrokov tudi v lavantinskoj škofiji to dovolili.
Misijon v Tiirmšči Prišestno leto meseca marca i to od 9. do 16. se vrši sveti misijon v Turnišči. Vodili ga bodo preč. gospodje lazaristi.
Smrt maloga šlrltela. Na konci novembra je vmro v Črensovcih 15 letni Plej Ivan, dete pokojnoga gorečega tretjerednika, tajnika posojilnice, Plej Jožefa. Plejova hiša je leta dugo širite-lica naših listov. Gda je brat Joško bio pri vojakaj, ga je mali Vanek nadomeščao pri širjenji naših listov pa tiidi ovak je bio stalen njegov pomagač. Po mirnem trplenji ga je Jezuš vzeo k sebi, ki ga je prle sprejeo v sv. obhajili. Nedužno dete naj hodi za Jezušom v nebi i spevle pesem angelsko večne čase, molimo. Domačim naše sožalje.
Presv. Srci Jezušovomi sta se posvetili driižinl Stanko Ivana i Vučko Ivana v Žižkih dec. 2. Obred posvetitve so zvršili urednik Marijinoga Lista.
Mesto h OltarI V grob. Nov. 14. smo zakopali med najvekšovža-lostjov starišov, sester, roda i drugih vernikov bogoslovca Štefanec Antona v Turnišči. Letos bi meo prvo sv. mešo prikazati Vsegamogočnomi i mesto k oltari, smo ga v grob sprevodili. Sveto mešo ie njegov duhovni voditeo g. Karo Anton sliižd za njega, sprevodilo ga je pa 8 duhovnikov, 26 bogoslov-cov i vnožina naroda do groba. Den je bio lepi, sunčni, kakše je bilo tiidi pokojnoga živlenje. V molitev dragih naročnikov zročimo vnogotrpečega po-božnoga bogoslovca dušo.
Smrt naročnice. V 28. leti starosti je vmrla na Gibini Lukman Viktorija, dobra katoličanska žena, naročnica M. Lista. Ne je še minolo leto dni od njenoga zdavanja, pa jo že pokriva hladna zemla. V teškom porodi ne najšla pomoči ni v sobočkoj bolnici, z detetom vred se je preselila v večnost. V globokoj žalosti molijo za njene diiše blaženost potrti starišje, bratje i sestre. Pokopali smo jo 28. okt. v Soboti. Na njeni blagi spomin ostanemo večni naročniki Marijinoga Lista. — Brat Aleksij.
ViSOha bogoslovna $Ola V Maribor i. Mariborsko semenišče se je spremenilo v visoko bogoslovno šolo, na šteroj do se oJsehmao lejko polagali izpiti za doktorat. Šolo vzdržava država, a zgradba ostdne še naprej last škofijo. Prvi rektor šole je dr. Hohnjec Jožef, bivši nar. poslanec, profesor bogosovlja.
ViSOha papova šola V Turlnl. Sv. Oča so odprli v Turini za salezijance visoko modroslovno i bogoslovno šolo, na šteroj se more polagati tudi doktorat. Dozdaj je 3000 salezijancov širom sveta obiskavalo vseučilišča. Odsemao jim toga nede trb^lo.
Pomladno spremenenje
V pomladno sonce potopljena je stala lepa žena na zelenem travniku . . .
Vsa svetla je strmela	^
kot roža razcvetela nasproti potniku —
Pogledi so se srečali, dve srci se pozdravili kot stari znanci . . .
Nikdo ni vprašal za ime, , vsakdo je čutil le src6 — kakor izgnanci — —
Iz dveh oči sta švignili dve iskri; bolj niti bliski niso bistri, močnejši ni groma udar —
Belo cvetje je že rdeče, dvoje src — eno goreče, nenadne ljubezni požar . . .
Odnekod je vetrič privihral, v daljavo je sliko pognal — kot čarodej — — :
Ob poti Devica Marija Moji, v rokah svoga Sina drži, v bolesti, vsej —
Žalostno mater je prebodel sedmeri mec: morja trpljenja ne srečaš več — Prosi za nas, Prežalostna 1
Mi objemamo Tvojo presveto roko, naj nam rešenje nečistosti bo, skušnjava je prestrašna —
Gole bele noge so vse ranjene, vabe silne so odstranjene, na rdečem travniku —
Polne grudi so omahnile, kot v prividu so usahnile, grešniku skesanemu . . .
Le dvoje oči še vedno gori, v sveti ljubezni nasproti hiti: * „Kot sestra in brat!" —
Časni plamen je večni postal, v ognju trpljenja se je prekoval: Grem hvalo dajat! — —	1. C.
Marija z Brezi j — Kraljica Slovencev
Mati z otrokom — Marija z Jezusom, kako lepa slika je to. Vsem ljudem je Marija tako blizu, kakor da bi se zavedali, da ji morajo biti podložni kot otroci svoji materi radi vzvišenega stanu, ki ga ima pri Bogu.
Vdanost do Marije je znak pravega otroka Marijinega. Slovenci smo bili vsekdar Mariji vdani. Priča te naše vdanosti so številne cerkve po našjh gričih, številne kapele in znamenja po naših poljih, številne podobe po naših domovih.
Mnogo naših ljudi v tujini je pozabilo na vero, na svoj jezik, na domače navade, a spomin na ljubo cerkvico Marijino domačega kraja jim ;e priklical vero mladih dni.
Vsako srce si zaželi, da bi mu Marija zakraljevala, da bi bila zvesta vodnica, varuhinja in mati. Kako radi se spominjamo romanj, ki smo jih -. napravili k njenim svetiščem, posebno k tako ljubljeni Brezijanski Mariji. Ni nam bilo žal in tudi ne denarja za pot do nje. Samo da smo mogli gledati v njen mili obraz.
Kolikrat je že naše srce hotelo k njej. a nismo mogli, ker nas je od nje ločila pot, pomanjkanje sredstev. Ker že nismo mogli k njej smo si zaželeli, da bi jo imeli vsaj na svojem domu. Ta želja'se Vam lahko sedaj uresniči. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani je natisnila na predlog vodstva Marijinih družb sliko brezijanske Marije v večji obliki. Slika je toliko lepa, da si jo vsakdo hoče nabaviti, naj stane kar hoče. tena je 40 din. Dobite jo pri g. župniku ali njegovemu zastopniku. Izšla bo za praznik 8. dec. Če pa jo naročite v Ljubljani pri vodstvu Marijinih družb, Streliška 12., je treba plačatilšeipoštnine 10 din. Nihče naj ne zamudi priliko, da si omisli toliko zaželjeno sliko. Naj postane brezijanska Marija last vsakega Slovenca, za-kraljuje naj v vsaki slovenski hiši. Ob njeni sliki bomo še bolj zaupljivo prosili njenega varstva in pomoči v teh hudih časih. Naše geslo naj bo: Marija z Brezij mora biti tudi v naši hiši I
Sprejem novomašnijp
Vsi: PoafepvliSi novon^&ik nai jT^ve deklicf: v pozdravi/en bodi, tisočkrat. . Pozdravlja te ysq;n<v|f> vas, pozdravlja te .vfsf narod naš." :Dva«dečka: j \ ^.'(T Pozdravljajo, ridsi te očetje, ponosni, ker postal božjih si imetje. Dve deklici;.
Pozdravljajo te srečne mfffere vesele, vse siria takega bi si želele. Dva
Pozdravi'
danes "hočejo fciili ',vsi Iv
Pozdravljajo'Vsa naša te dekleta, žarečih so obrazov, v mladost odeta.
Vsi-;v"•:.;•
Pozdravlja. te Lipovska vsa^mladina, vsa srečna,%er sreči jo tvoja pač bližina. Veseli smo,-' ker si prišel* med nas, prišel, da btegOšteviš svojo rodno vas. Zatp ti kličemo veseft, -Bog mnogo sreče'ti podelil Blagoslovljen, ki prihajaš v imenu Gospodovem,' rstniki, s teboj i po tebi blagoslovljena naša vas, -iki, blagoslovljen ves narod naši
Izročitev hrižo jiovomošnifta
Sledil ti bom, Gospod ...
I.	deček : •
Sledil ti bom, Gospod v življenju skozi: naj pelje pot me kamor hoče, varna bo ob tebi sleherna .stopinja, dokler ne bo v naročju tvojem mojo pot končal mi večni Oče I Tako dejal si Njemu, ko jejklical.
II.	deček :
Nameril prvi si korak v svetišče.
V	nasmihanju odraža se ti, bledo lice, v daljo ti pogled je nem uftrt.
kot sveta tihost gotske katedrale si postal ob zbiranju poti potrt I I. deček:
Na Golgoto zdaj pelje tvoja pot. Na žrtvenik, k oltarju božjemu, da boš daritev daroval Najvišjemu-
III.	deček ;
Svet nudi mnogo, mnogo ti : ponuja čašo zvrhano slasti, veselja, radosti in smeha, a trnje skril je v belo cvetje, povedal ni, da enkrat je samo poletje I Vsi':
Mi malo bomo ponudili, mi dar kraljevski bomo poklonili: Križ Kristusov, zeleno to drevo, simbol trpljenja in gorja ti bo, simbol moči in zmage vsega zla, na lesu križa Kralja kraljev večnega Bogal
I,	deček :
Zataji sebe samega in breme vzami nase radovoljno I Izpij trpljenja bridkega to čašo polno razočaranja I Ne straši bojev in težav se I
II.	deček:
V	senci križa vse bo lahko tebi.
V	senci križa Mali božja
Se bo vselej tebi nasmehnila,
v	senci križa našel boš krepčila I

Njem boš velik mož
Vsi:
V borbi s svetom za najvišje ideale h Kralju kraljev Mati žalostna te bo vodila.
Križanega roke bodo zale se razdalel Križanega Kralja mi na pot ti dajemo v svetišče^ božje, k daritvi 1 Trije dečkeči:
Vzemi ga in sledi mu vseskozi vdano. Z Njim in";v Njem boš vreden velike
daritve. Z Njim in v molitve, deček:
Ob Njem se tvojega življenja steber nikdar ne omaje I On, le On življenju smer in smisel pravi (daje I
II.	deček :
Na pot k daritvi križ ti damo. Z njim križe svoje, vseh ljudi na rame ti nakladamo utrujeni 1
III.	deček:
Le v križu, drugje rešilve ni Na rame svoje svečeniške ga zade kot Simon iz Cirene Jezusu ga nesi 1 , Na goro Golgoto, na goro hrepenenja, kjer trpljenje znova se začenja I Tiije dečkeci:
Glej križ, o novomašnik, sprejmi ga, naj z njim ti Bog veselja in	*
trpljenja da! Vsi .•
Tvoj križ smo s cvetjem okrasili, trnje pod rožami smo skrili, da roke tvoje ne bodo krvavele, ko bodo Gospodov križ sprejele .., Križ naj te spremlja na prvi
svečemški poli; s križem v roki stopi beli hostiji nasproti 1. ..	/
/ *