Volitev, dolžnost. V sredi volitev atojimo in preden pride pribodnji liat v roke naših bralcev, bodo v kmečkih akupinah na Štajarskem volitve v dež. zbor že na konci, gotove. Mi imamo najboljše upanje, da zmagajo naši možje, kar ae tiče slov. kmečkih akupin in tudi nemški naši aoaedje imajo enako zaupanje. Bog daj, da se nam izpoini! To pa tudi ni toliko, za voljo čeaar da stavimo dnes beaedo o volitvah na prvo mesto. Da naai knietje ne morejo voliti drugače, kakor se jim je v zadnjem oklici naavetovalo, to je jasno in če komu ne bi tudi ugajalo vse, on ne sme in ne more, dokler noče biti izdajica koriati alov. ljudatva, voliti drugače. ,,Slov. društvo" v Mariboru je storilo v tem ozira vse, kar se je dalo, da ustreže slov. volilcem in upamo, da bodo gg. volilci veaeli mož, katere jim nasvetuje za poalance. Vai so z dušo in telesom za koristi svojih volilcev; žal, da ne morejo atoriti za-nje vsega, kar bi radi. Liberalni Nemci ao v dež. zboru v Gradci v taki večini, da morejo naši poalanci le zapreke jim 8taviti, naj nas Slovencev ne ugonobijo do čista in storijo še vsaj tu in tam nekaj za-nje, da že ne bijo pravici preveč očitno v lice. Več se, dokler so razmere take, ne da doseči in prav zato moramo biti pri teb. volit vab. vsi eue misli, sicer še si to malo, kar imamo doslej, zapravimo, to pa po lastni trmi. Koliko pa so volitve ravno v tem oziru važne, to ni težko, da človek ugane. Življenje človeka je njegovo in on lehko obrača z njim, kakor ga je volja, toda za vse to ga čaka odgovor, enkrat že tu pred svetom, potem pa še veliko bolj tam pred Bogom. Ta odgovor raztegne se tudi na volitve in na vae, ki imajo z njimi opravka. Dobre volitve, naj so potem že za kar koli, so lehko na^ blagor, slabe pa so gotovo na veliko škodo. Ce torej vzamenio volitve, v katerih sedaj stojimo, volitve v dež. zbor, one ao lehko v blaginjo celi štajarski deželi in iz česa ae sestavlja ona? Iz blagostanja posamesnih delov, tedaj iz blagostanja prebivalcev in vseh naprav, ki skrbč zanje. Ali te naprave dobijo v roke dež. poslanci in njih večina odloči in določi. katere in kako se naj vzdrž^ te naprave. Da se izgodi to prav in po volji prebivalcev, to je na skrbi dež. poslancem in iz tega si lehko človek prešteje na prste, kedaj da to bode. To bode samo tedaj, ako so gg. poslanci previdni, pošteni, zastopni in kar potegne še najvišje, pravični možje. Človek bi tudi mialil, da ao vsi oni goapodje, katere pošlje dežela v dež. hišo, taki ali skušnja kaže, da ni vselej tako. Izlaati ena vrsta poslancev žene zmerom avojo pesem, peaem o edino zvelicavni nemščini in liberalnem napredovanji ter ne pomisli, da žali to veliko drugih in da krati drLigim pravice, ne da jim daje zato pravih koriati. Katerim je treba kruha, njim daje kamenja. Kar torej zadeva na8, ki ne pridemo lehko kedaj do večine v dež. zboru štajarskem, tudi težko kedaj z nemškimi konaervativci, nam ne ostane druga, kakor da volimo vselej in volimo vselej po ve8ti, po dobrem prepričanji svojem. Naši poslanci aicer ne pridejo a polnimi rokami nazaj iz zbora, to je reanica ali resnica je tudi, da bi bile stvari še vse huje, kakor so doslej, ko bi ne imeli njib. v zboru. Oni branijo naše pravice in zagovarjajo naše terjatve, vsi mirno pa vztrajno. To pa izda, vsaj s čaaom in če tedaj tudi ne pridemo skokoma do svojih pravic in do blagoatanja, kar ga ima glede na naše razmere dež. zbor v rokah, prej ali slej nam to ne iz oatane ali to le tedaj, če se mi sami ne zanemarimo, to se pravi, če mi atorimo vselej svoje dolžnosti in izmed le-teh ni zadnja volitev. Več, ko jih pride k volitvi in bolj, ko so pri njej možje zavedni. večje bode tudi veaelje in zdatniše delovanje g. poslauca. In tako klicemo alov. volilcem: Bog daj veselje zmage!