* vowiiHi pmcan t §uwvuu« Leto K») št. 12. („jutro44 xviL, šu 69 a> Ljubljana, ponedeljek Q. marca I936 Cena 2 Din V|«taviiu bVt*. bguuijttllii, (UUUijeva Ulica 0. — Telefon flt_ 3122, 3123, 8124, 3125, 8126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova al. — Tel. 3492 Id 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica it. 11. — Telefon fit. 2450. Podružnica Celje: Kocenova uHca fit. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fit. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: v talSi dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja „življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica ». Telet o* fit. 8122. 8128, 8124. 3125 in 8126 vaav ponedeljek zjutraj. — Na-rota se posebej tn velja po post prejemana Din 4--, po raznatel-HVi dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoi fit. 2440. Celje: Strossmayer Je va uL L TeL 66. Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi pc tarifo. Ponedeljska s-anib »Tutra* Jzha i> PRED NEMŠKIM ODGOVOROM Nemčija bo odklonila predlog, naj obmejni pas v Porenju zasedejo tuje vojaške sile Berlin, 22. marca. d. Poslanik Ribbentrop ae je včeraj popoldne vrnil z Londona z letalom v Berlin ter je imel takoj nato s kan-celarjem Hitlerjem razgovor o svojih pogajanjih v Londonu. Kmalu nato se je sestala v poslopju državnega kancelarja konferenca, ki so se je poleg Hitlerja udeležili tudi zunanji min'ster Neurath, vojni minister general B'omberg, admiral Räder ter tajni svetnik Gauss kot pravni strokovnjak. Na konferenci so razpravljali, na kak način naj Nemčija protestira proti spomenici lo-kamskih držav. Razgovor so se danes nadaljevali Zato računajo, da nemški odgovor lokarnskim državam ne bo posilan pred Jotršnjim dnem. Nemški pridržki Pariz, 22. marca. d. Francoska vlada i e prejela poročilo svojega berlinskega poslanika Francois-Ponceta glede mnenja nemške vlade o predlogih štirih lokarnskfh držav. V poučenih krogih izjavljajo na podlagi teh informacij, da bi bila nemška vlada priprai-ljena z gotovimi pridržki pristati na to, da se francosko-ruski pakt pred'oži haa-škemu mednarodnemu razsodišču v presojo, ali je v skladu z lokarnsko pogodbo, nasprotno pa se more računati, da bo odklonila varnostni sistem- s katerim bi se pwerila kontrola na nemškem obmejnem ozemlju tuji vojaški sili ali policijski formaciji. Na ta varnostni ukrep bi tudi tedaj ne pristala■ če bi se Francija in Belgija izrekli sporazumni z uvedbo enake kontrole na svoji strani meje. Da se ta ukrep, ki je bil predlagan pod pretvezo nemških napadalnih načrtov opusti, je ena izmed glavnih rahtev nemške vlade. Prav tako so v Berlinu malo zadovoljni z začasnimi dogovori angleškega, francoskega in belgijskega generalnega štaba, ker vidijo ▼ tem diskriminacijo Nemčije, ki je izjavila svojo pripravljenost za sklenitev novega zapadnega pakta ter smatra zato vojaške dogovore med Anglijo, Francijo in Belgijo, čeprav bi bitó le začasnega značaja, kot nezdružljive z načelom enakopravnosti. Ker se bo meseca maja sestala konferenca dosedanjih Jokamslch držav, da sklene novo varnostno pogodbo na pretežno tehnični podlagi, bi taki vojaški dogovori brez Nemčije po mnenju njene vlade samo prejudicirali bodočemu sporazumu. Nemška vlada tudi smatra, da predlogi ši^rih lokamsk;h držav ne predstavljajo ničesar drugega kakor podlago za pogajanja, pri čemer se op;ra na sporočilo angleškega ■zvnanjega ministra Edena. voditelju nemške de*le Peti t Parisien« polemizira z nekaterimi angleškimi listi, ki so včeraj navajali, da se londonski predlogi ne morefo smatrati za končne aklepe, nego le za izhodno točko nadaljnjih pogajanj. List se ne strinja s tem mnenjem in na-glaša, da so londonski sklepi definitlvnl in da so bi H kot taki tudi objavljeni v Beli knjigi, O tem tudi sicer ne more biti nikakega dvoma. V nadaljnjem delu svojega članka pravi, da sodelovanje francoskega in angleškega generalnega štaba nI bilo omejeno le na čas, ko se Imajo vršiti pogajanja in dokler se ne doseže sporazum x Nemčijo, nego še poM^bej za primer, če Nemčija predlogov loliarnskih držav ne sprejme. Tako je izrecno rečemo v pesmih, ki so jih zastopnikom Francije in Belgije poslali predstavniki Velifke Britanije in Italije. List smatra, da Nemčija nikakor ne bo kratkomalo odbila vseh predlogov, nego bo v svojem odgovoru skušala pričeti razpravo o njfh, da bi morda tako dosegi!» nadaljnje koncesije. Vsekakor bo skušala Nemčija povzročiti pn teh pogajanjih čim večje težave V ostalem Se ni gotovo, aH bo francoski zunanji minister Flandin jutri zopet odpotoval v London, sdcer bo jutri morda že prispel nemški odgovor, in se bo dallo tedaj ugotoviti ali ga bo sploh mogoče proučiti to upoštevati. Vsekakor se bodo morali zastopniki lokamsflcih signatarnih držav zavedati svoje odgovornosti. >Echo de Pariš« prinaša poročilo svojega londonskega poročevalca, ki pravi med drugim, da angleško javno mnenje ne odobrava londonskega sporazuma. Pričakovati je zaradi tega, da bo seja spodnje zbornice, ki bo v torek razpravljala o njem zelo burna. Ugotavlja, da je bilo pred osmimi dnevi, ko je bil položaj še izredno nejasen, le težko pričakovati, da bo Francija dosegla tako dragoceno rezultate, kakršne predstavlja sporazum z Veliko Britanijo o vzajemni pomoči List je objavil tudi članek Edouarda Herriota, kl je med drugim ugotovil, da bo mogoče pre. prečiti veliko zlo, če vse prizadete države končno sprejmejo londonski program Nemčija bo morala uvideti, da se je po-služila napačne metode, če bo svojo na. pako spoznala in priznala. tedaj bodo ostale sile lahko sodelovale z njo, v svrho njene varnosti ter varnosti vsega sveta. Enotna fronta zapadnih držav London, 22. marca. AA. »Sunday Timesc ugotavlja, da so sedaj francosko-angleška nesoglasja poravnana in da predstavljajo zapadnoevropske velike sile končno edinstveno fronto. Ta uspeh je pripisati strpno" sti Francije in Belgije ter zunanjemu ministru Edenu in njegovim vsestransko sprejemljivim nasvetom Najboljši izhod bi bil seveda, če bi Nemčija sprejela predloge, ki so ji jih postavili. Nemčija bi mo. rai'a spoznati, da nihče od nje ne zahteva pretiranih žrtev in bi morala slediti zgle du Francije in Belgije, ki sta znali svoje lastne interese podrediti splošnem1! interesu svetovnega miru že sam potek dosedanjih pogajanj bi moral Nemčijo prepričati, da sedaj ni časa za obotavljanje ali za zavračanje posameznih predlogov. »Obse r ver« pravi v svojem članku o londonskem sporazumu, da predstavljajo edini stvarni rezultat teh pogajanj obveznosti, ki jih je Anglija sprejela napram Franciji in Belgiji Obveznosti so vzajemne in to je prvi primer vzajemnosti v pogodbah, ki so bile doslej sklenjene med Fran- cijo in Anglijo. Doseženi rezultat pa bi se ne smel napačno tolmačiti, to se pravi, da Velika Britanija na osnovi obveznosti, ki jih je na novo sprejela, ne bi smela dopustiti, da bi speljali v kako vojno po iniciativi Rusije ali kake druge države, ki je vezana s Francijo s kakšnim posebnim sporazum. To je sta"r o kateri se bo treba s Franci jo še p .^ebej dogovoriti. V nobenem primeru ne bo mogoče spprejeti obveznosti, ki bi nam vsilile v roke orožje, kjerkoli bi se pojavil kak spor. Francija Je pripravljena za vse eventualnosti Pariz• 22. marca. o. Po seji ministrskega sveta je zunanji minister Flandin odklonil novinarjem vsako izjavo o sedanji akciji francoske vlade glede na poremko vprašanje. Izjavil je ed'nolc: Nimamo pravice domnevati, da bo Nemčija odklonila predloge, obrazložene v spomenici, ki so jo sestavile lokarnske države in je bila dostavljena nemški vladi. Medtem se je zvedelo, da je francoska vlada pripravljena podvzeti obsežne ukrepe opreznosti za vsako eventualmost. Trdijo, da ima že pripravljene svoje lcta'ske sile ter ne izključujejo nit' pritiska s pomočjo sankcij, če bi Nemčija ne upoštevala zahtev ostalih držav za ohranitev miru v Evropi. Posvetovanje nevtralcev London, 22. marca. Zastopniki evropskih nevtralnih držav so imeli dopoldne sejo, da prouče načrt štirih lokarnskih držav in določijo svoie stališče za prihodnje seje svota DN. Seji je predsedoval danski zunanji minister Münch, prisotni pa so bili zastopniki Španije. Švice. Nizozemske. Švedske. Norveške in Dan=ke Prihodnja seja nevtralnih držav so -Vneto včeraj sejo, jutri pred sejo sveta DN. Konferenca v Rimu Zvečer bo objavljen službeni komunike o posvetovanjih zastopnikov rimskega sporazuma Rim, 22. marca. AA. Snoči je bila v kraljevskem gledališču sslovesna predstava v čast ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Avstrije in Madžarske. Ko so se gostje pojavili v loži, je odsvirala godba avstrijsko, madžarsko ter fašistično himno, občmstvo pa je državnikom priredilo viharne ovacije. Predstavi so prisostvovali najuglednejši zastopniki političnega, vojaškega, gospodarskega in intelektualnega sveta. Ve'ìka množ'ca obč'nstva je priredila posebno navdušene ovacije Mussoli-niju, ki se je predstave prav tako udeležil. Predvajali so Verdijevo »Moč usode«. Razgovori zastopnikov rimskega bloka so se danes zopet nadaljevali v B-ene«ki palač'. Obenem so se vršila tudi gospodarska posvetovanja izvedencev vseh treh držav. Pomen rimskih razgovorov Rim. 22. marca. o. čeprav je konferenca držav rimskega sporazuma pred zaključkom. ni bilo obiavljeno še nobeno službeno poročilo o potpku razgovorov. Posvetovanja bodo končana iutri in kakor trdijo, bo zvečer pred odhodom avstrijskega kance-laria Schuschnigga objavljen službeni komunike. Predsednik madžarske vlade Gömbös in člani madžarske delegacije bodo odpotovali iz Rima komaj v torek, ker je napovedana za ta dan zjutraj avdijenca Gömbösa in zunanjega ministra Kanyje pri papežu. V dobro poučenih krogih trdijo, da so v dosedanjih razgovorih proučili vsa vprašanja, ki zanimajo predvsem države rimskega sporazuma, ter da oO v soglasju s cilji rimskega protokola mogli določiti skupne smernice, po katerih bodo Italija, Avstrija in Madžarska vodile svojo politiko .računajoč pri tem z vsem; elementi, ki lahko vplivajo na položaj v srednji Evropi, kakor tudi na potek splošne evropske politike. Glasilo italijanskega zunanjega ministrstva »Giornale d'Italia« trdi, da je pomen tega sestanka državnikov Italije, Avstrije in Madžarske v tem. ker dajejo v trenutku, ko se evropska solidarnost nahaja v raz-sulu, podpisniki rimskega protokola Evropi primer vzajemne pripadnosti, pri čemer ojačujejo obenem zveze, na podlagi katerih so polni dve leti konstruktivno sodelovali. To sodelovanje, ki ga Italija iskreno in odločno nadaljuje, je razbilo, kakor pravi »Mesaggero«, vsa upanja onih, ki so pričakovali, da Italija, zaposlena z vojno v Afriki in oškodovana s sankcijami, ne bo mogla izvrševati svo.ie funkcije v Evropi in da se bo tako oslabil njen politični vpliv posebno v srednji Evrotv. Zarotniški proces v Bolgariji Sofija, 22. marca. t. Jutri se bo pr;čel pred sodiščem za zaščito države proces proti zarotnikoma Kruimu Kolevu in Radu Kail and e rovu, ki sta obtožena po 61. 8., zakona o zaščiti države. Oba polkovnika sta uživala med oficirji sofijske mi piovdivske posadke velik ugled. Kot taka sta sklenila, da organizirata oboroženo akcijo za odstranitev vlade Andreja Toševa. Zasnovala sta načrt, po katerem bi z vojaštvom zasedla vse javne ustanove ter zadušila z orožjem vsak odpor. Vstaja bi se morala izvest' Jadranu« Ker je bili brez staršev, se je moral zadnja leta preživljati sam z instrukdjami in priložnostnim zaslužkom Med akademskimi in sokolskimi tovariši je Irl zaradi svojega mirnega značaja in vse skozi tovarišk?ga ponašanja splošno priljubljen. Delo If sokolske župe Delovna župa šteje 79 edinic z blizu 15.000 pripadniki 1 .iith ' tanu. X} marra .i,,/ -ty »o in rwp/latoimilf/vv m rtM/ Ljubljana- 22. marca. Danes dopo : dne je imela sokoiska /.upa ljubljanska glavno skupščino ob izredno številni udeležbi delegatov župnih edinic Skupščino je otvoril župni starosta br dr Josip Pipenbacher, ki se je v uvodnem go voru najprej spomnil nepozabnega prvega Sokola blagopokojnega kralja Uedinitelja. ki so mu zborovalci zaklicali »Slava!«, nato pa nazdravil mlademu kralju Petru IL Z velikim odobravanjem sta bil? odposlani vdanostma brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna SSKJ. Starosta je nato podal smernice za bodoče sokolsko vzgojno delo m pozdrave SSKJ je izročil njegov zastopnik. Siedila so pregi edina poročila župnih funkcijonarjev, tajrrka br. Staneta Flegar-ja, načelnika br. Lojzeta Vrh ovca, načelnic/» s. Mice Kri et ove, prosvetarja br. Janeza Poharca, blagajnika br. Antona Čotarja br. gospodarja Straussa, statfetikarja br. Če- bularja in predstavnikov odsekov: za gradbeni odsek br. inž. Poženela, za zdravstveni br. dr. Frante Misa *n za socialni br. Bogomila Kajzelja. Vsa poročila so bila z odobravanjem sprejeta, h. podatkov povzemamo. da šteje župa 79 edinic s 14.850 pripadniki. Za nadzorni odbor je poročal br. Vinko Kocijan■ k" je predlagal razrešnico, kar je bilo soglasno sprejeto. Ko so bfli sprejeti še proračun za leto 1936., predlogi župne uprave, predlogi nekaterih edinic, poročilo o župmem zle tu in o delovnem programu načehrštva, «o sledile volitve in je bila izvoljena z majhnimi iz-premembami dosedanja žmpna uprava s starosto br. dr. Pipenbacher jem m načelnikom br. Albinom Smofetom na čeki. H koncu še pripominjamo, da bo v Ljubljani letos župni zJet z razvijem prapora, ki mu bo kumoval Nj. VeL kralj Peter II. O župni skupščini boeno db j a vil i še podrobnejše poročilo. Maribor preko nedelje Maribor. 22. marca Tri uspele prireditve Sokolska akademija je bila snoči v dvorani inženjerske podoficirske šole. V slikovitem sporedu so se vrstile posamezne točke. Akademija je sijajno izpričala sadove vztrajnega, plodonosnega sokolskega dela v tem našem mariborskem delavskem okraju. Enako lepa je bila včerajšnja proslavitev 10 letnice pevskega zbora Slovenskega trgovskega društva v Narodnem domu. Zbor je bil deležen prisrčne pohvale številnega občinstva. Danes popoldne pa so v Ljudski univerzi ob priliki originalne prireditve sreskega odbora Rdečega križa zbrani drobiž zabavali z veselimi zgodbami in pravljicami in raznimi čarovnijami učteljici Leonida Ravtarjeva in Milica Stupanova, učitelj Pran Ramšak in podravnatelj Tujsko-prometne zveze Adolf Pfeifer. Deca je bila prav zadovoljna. Josip Povhe gostuje Snoči je uspešno gostoval v »Bajaderi* v komični vlogi Louisa Philippa znani operetni komik Josip Povhe. Žal Je bilo gledališče siato zasedeno, kar pa ni motilo, da navzoöi ne bi vneto aplavdira 11 gostu. Nocoj je Povhe gostoval kot Koloman pan v >Ciganu baronuc Kriminal Posebnih dogodkov danes nI bik), če izvzamemo veliki vlom na Meljski cesti 50. Sedem oseb je bilo aretiranih radi manjših prestopkov, 12 pa prijavljenih, pretežno radi prekoračenja policijske ure in kršitve policijskega cestnega reda. Trgovcu Otonu Zupancu v Vilharjevi ulici pa je neznan zlikovec izmakni! iz avtomobila raznega blaga v vrednosti 1200 dinarjev. Vršijo se poizvedbe. Stradivarijeve gosli ukradene Ko se je danes dopoldne vrnil tkalski mojster Ivan Kristan, uslužben ▼ Hutler jevi tvornici, domov v svoje stanovanje na Meljski cesti 50. je opazil, da mu je zmanjkalo za 5000 dinarjev gotovine in 50.000 vredne dragocene Stradivarijeve gosli. Takoj obveščena policija je uvedla preiskavo in je daktiloskop Grobin izvršil posnetje prstnih odtiskov. Na podlagi danih sledov kaže, da to vlom kmalu pojasnjen. Ljubljanski mesarji o svojih stanovskih težavah Ljubljana, 22. marca V dvorani OUZD je bil danes dopoldne občni zbor Združenja mesarjev in kloba-sičarjev. Udeležba je bila zelo številna ker so bili navzočni tudi okoliški mesarji» ki zdaj pripadajo zadrugi zaradi tekorpo. racije. Razen tega pa so bile na dnevnem redu tudi volitve novega odbora za dobo treh let Zborovanje je bilo precej burno, ker je prišlo do bojnega glasovanja med številno opozicijo in pristaši starejših. Zmagali so starejši in je bila izvoljena lista, ki jo je predlagal upravni odbor. Predsednik g. Brecelnik Alojzij je otvoril zbor in pozdravi zastopnika Zbornice za TOI podpredsednika g. Rebeka in zastopnika mestne občine g. dr Preliba. Nato je podal kratek pregled desia v pretekli poslovni dobi in omenil huda breme, na, ki jih morajo danes prenašati mesarji. Se pred poročilom predsednika so zboro-v&lci odobrili zapisnik zadnjega občnega zbora Iz poročila tajnika g. žana Ivana posnemamo, da se je zaradi priMopitve okoliških občin povišalo število članov združenja od 141 na 161. Društvo je imeflo vpisanih 52 vajencev in 181 pomočnikov. Odbor se je zlasti zavzemal za to, da bi se zmanjšala davčna bremena, kar mu je pa le delno uspelo. Poročilo navaja tudi izpremembe, ki so bile na pobudo društva izvršene v mestni klavnici Sledilo je poročilo blagajnika g. Selana Franca Društveno premoženje znaša 24.000 Din. Na predlog revizorjev ie Via staremu odboru soglasno izrečena razrešnica. Zborovalce je v imenu Zbornice za TOT pozdravil g. Rebek in izrekel željo, naj tudi to zborovanje prikaže težavne razmere, v katerih žive danes vsi obrtniki, ki no. sijo poleg kmeta največje davčno breme. Opozarjal je, naj vodijo debato le strogo stanovski vidiki. Zatem je govoril o prekomernih davkih im o predpisih glede plačevanja davkov Davčtnl odbor, v katerem je tudi zastopnik mesarjev, je uspel, da Je bil davek, ki ga je piedpisala davčna uprava, znižan od 3.120.000 na 2.147.000 Din. Zborovale! so z velikim odobravanjem sprejeli govornikova izvajanja. Predlog za novi proračun v iznosi 25.734 Din je bij sprejet »oglasno. Prav tako predlog, da se število odjorntkor zviša od 6 na 9. Sledile so volitve. Predla, gani sta bili dve listi, odborov a in opozicijska Govornik opozicijske lista je izjavil, da vlagajo lastno listo zato, ker niso zadovoljni z delom v davčnem odboru Obe. nem je očital Zbornici za TOI, da ni dovolj upoštevala želj mesarske zadruge. V debato je poseglo več govornikov. Po društvenih pravilih sta morala biti načeflnik in podnačelnik posebej voljena. Za načelnika je bil izvoljen kandidat odbora g. Brecelnik Alojzij s 57 glasovi, medtem ko je prejel kandidat opozicije g. Rezar samo en glas manj. Tudi glede podnačelnika je zmagal odborov predlog. G. Javornik je prejel 60, njegov protikandidat g. Nered pa 53 glasov. Na predlog opozicije se je vršilo ločeno glasovanje za odbornike ln nadzorni odbor. S precešnjo večino glasov so bili izvoljeni kandidati odbora gg Ferme Ivan, Skrajne Anton, Keber MiroS'av, Urbas Miroslav, Kumar Matija, Dolinšek Pavel, Ham Albin. Anžič Franc ml. in Leve Franc, za namestnike pa Petrič Ja_ ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 DANES ob 4., 7 >4 in 9!* premiera sijajne komedije ADELA SANDROCK - LUCY ENGLISCH v BORBA Z ZMAJEM 2 URI nepretrganega smeha in grohota. Film, katerega priporočamo vsem, ki trpe na slabem razpoloženju. SMEH GROHOT SMEH Rezervirajte vstopnice kob, Jesih Jakob ml., Ham Josip, Rozman Martin m Babšek Franc. Nadaljnje volitve so se izvršile z vzklikom in so bili izvoljeni v nadzorni odbor gg. Jesih Jakob star., Javornik Josip in 2an Ivo, namestniki Stupnik Franc, Kocjan Josip in Zalar Franc, v častni odbor gg. Jesih Jakob star., Rode Franc, Kästelte Alojzij, Brecelnik Alojzij in Gregore Anton, za delegata za okrožni odbor gg Brecelnik Alojzij bi Kumar Matija za nam stoika Dolničar Franc in Jesih Jakob ml. Zborovanje lesnih trgovcev dravske banovine Celje, 22. marca. V dvorani Celjskega doma je bil danes občni zbor Osrednjega lesnega xiseka Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino. Zanimanje za to zborovanje je bilo spričo težke krize, ki jo preživlja danes lesna trgovina, prav veliko. Občni zbor je vodil predsednik lesnega odseka Zveze trgovskih združenj g. Fran Skrbeč, ki je pozdravil navzočega narodnesra poslanca g. Ivana Prekorška, zastopnika oblasti g. Prein-falka. tajnika Zvr>ze industrijcev g. Goriu-pa. tajnika Zveze trgovskih združenj g. inž. šušteršiča ln direktorja celjske trgovske šole g. Marinčka. Povabljeni -trektor državnega šumskega podjetja »šipada* g Ul-manskv se zborovanla ni mogel udeležiti, ker je bil nujno zadržan Brzojavno so sporočil svoje pozdrave zborovalcem lesni trgovci na Sušaku in podpredsednik Centralnega odbora lesnega gospodarstva Jugoslavije g. inž. Lenarčič. Obširno poročilo o sedanjem položaju našega lesnega gospodarstva in o težko-čah, s katerimi se ima danes boriti naša lesna stroka, je podal predsednik g. Skrbeč. Poročilo so zborovale; sprejeli z odobravanjem. Občni zbor je nato odobril spremembe pravil, po katerih je sedaj Osrednji lesni odsek Zveze trgovskih združenj dravske banovine t Ljubljani sestavni del Centralnega odbora lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije v Beogradu, ln sicer na osnovi člena 2. pravil Centralnega odbora. Tudi ostali člani odsekovih pravil so bili spremenjeni v tem smislu, da je v bodoče osrednja lesna sekcija nekak izvršilni organ za sklepe Centralnega odbora. Pri tem pa je Osrednji lesni odsek neločljiv del Zve- Helene Pessl podeljuje pri nas po svoji osebni asistentki 23* in 24* t. m. ves dan b2S« tn« samo dopoldne BREZPLAČEN PRAKTIČEN POUK o modernem negovanju lepote in obraza Prosimo, da se pravočasno prijavite. Drogerija KANC IVAN Nebotičnik. Dve motociklistični nesreči Maribor, 22. marca Danes dopoldne se je pripetila na Po. brežju pri Mariboru huda motociklistična nesreča. Okrog 11. je pridrvel po Gospo-svetski cesti po Pobrežju mehanik Anton Jug, na soci ju je pa sedel njegov prijatelj delavec Maks Weber Zaradi silne brzine je motociklist na ovinku Gosposvetske ce. ste izgubil oblast nad vozilom, ki je z vso silo treščilo v bližnji plot. Jug in Weber sta odletela z motocikla in s hudimi po. škodami obležala Jug si je popolnoma razbil glavo, njegov tovariš se je pa nevarno obreza! na vratu, ker je priletel v žico. Takoj poklicani mariborski reševalci so oba prepeljali v bolnišnico. Njuno stanje je zelo resno Na cesti med Studenci tn Limbušem se je danes popoldne zalete] neki motociklist v osebni avtomobil. Motorno kolo se je popolnoma razbilo, laže poškodovanega motociklista so pa prepeljali v bolnišnico. PROTI TRDI STOLIC1 IN HEMOROIDOM, SPREMTJANIM S PRITISKOM KRVI, MOČNIM UTRIPANJEM SR^A, GLAVOBOLU, je naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica že davno preskušeno domače sredstvo. Prava FRANZ - JOSEFOV*. voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče. Ogl. reg. & br. 16485 £ ze trgovskih združenj in vrši vse važnejše posle v soglasju z zvezo. Občni zbor je nato odobril proračun za leto 1936., ki znaša okrog 14.000 Din in predvideva letno doklado v znesku 21 Din. Vsega ima sedaj Osrednji lesni odsek nad 750 članov. Za delegata v Centralni odbor lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije sta bila nato izvoljena gg. Skrbeč in Lahovnik. za namestnika pa gg. Gorjanc in Miklavžina. Pri samostojnih predlogih je bilo sklenjeno, naj Osrednji lesni odsek Izpoeluje primerno podporo od kr. banske uprave in Zbornice za TOI ln da bi obla-stva uspešneje zatirala šu^marstvo. Pri slučajnostih pa je g. M. Trošt podčrtal važnost uvedbe enotne organizacije za prodajo lesa na zunanjem in notranjem trgu. Iznešene so bile tudi še št?vilne upravičene zahteve, želje in pritožbe. Ob zakljuöku je bila soglasno sprejeta resolucija, ki ugotavlja: 1) Naša lesna trgovina in industrija je že štiri leta pasivna ter ne zmaguje več svojih plačil in obveznosti. Ker zaradi nelikvidnosti klirinških terjatev ne more več plačevati tekočih dolgov ln obresti, se stalno množe eksekucije in dražbe podjetij. 2) Narodna banka se ne zaveda svojih dolžnosti, da bi olajšala ln povečala možnost najetja cenenih kreditov, ki jih je v dobi največje krize zmanjšala, in sicer privatnikom kakor tudi denarnim zavodom v dravski banovini. Kolikor pa je kredite dajala, jih je podeljevala neenakomerno na pokrajine. 3) Končno ugotavlja resolucija, da je bilo že nešteto resolucij, protestov in intervencij od strani predsedstva z zahtevo, da se ukine zaračunavanje Izkupičkov v tujih valutah, ki jih mora trgovina oddati Narodni banki, po neutemeljenem nizkem tečaju. Zato apelira občni zbor na kr. vlado in predlaga: 1) Lesne tvrdke, ki so zašle že prej v krizo nego naš kmet, naj se zaščitijo, slično kakor denarni zavodi ln kmetje, pri čemer naj zaščita obsega predvsem plačila in višino obresti na zneske, ki jih lesne tvrdke dolgujejo denarnim zavodom. 2) Ustavijo to odlože naj se vse prisilne dražbe in eksekucije do definitivne ureditve vprašanja razdolžitve ln do normal;zacije razmer na našem denarnem trgu, da se na ta način obvaruje lesna trgovina, ki Je v nacionalnih rokah, pred popolnim propadom. kar hi imelo za vse sro^podarstvo Slovenije hude posledice. 3) Država na1 poskrbi. da dobe lesni trgovci in industrijci potrebne kredite za obnovo lesnega gospodarstva ln da se razveljavijo vse kazni, izrečene zaradi nekrit'h devi7Tiih overenj do leta 1932. 4) Narodna banka naj zaračunava in izplačuje dobroimetja v tuj'h valutah po resničnem mednarodnem dnevnem tečaju ln naj izplača vse odteeHaje. ki so bili izvrSeni uri klirinških 'znlačilih. 5) Država naj prilagodi železniške tarife tako, da bo moroče n^s ]Pg tudi na Jugu naše države Izkoriščanje vino* delavcev Varaždin, 22. fnarca. Na Varaždinskem bregu imajo svoje vinograde razni varaždinski in tudi zagrebški velijaki. Na tem bregu je vrsta viniča-rij in majhnih vili, v katerih se zadržujejo lastniki vinogradov v prostem času. Lastniki so doslej zmerom najemali za vinogradniška dela okoliške delavce in joveupana g. dr. Pučnika iz Slovenske Bistrice, pa svojega dragega brata. Gžalo-ščemm svojcem iskreno sožalje, pokojniku pa večnr mir! P II II 8 E U desetletni, nenadkriljivi kakovosti, dobite pri stari vinarski tvrdki PERO KOLIČ - Dubrovnik ustanovljeni 1. 1877., a takisto tudi vse ostale vrste namiznih in desertnih vtn. SKLADIŠČA: Beograd, — Zagreb — Praga Cene solidne. Vzorci na zahtevo brezplačno. Plesna prireditev v globini 400 metrov Vršila se je nedavno v bližini San Frančiška v Kaliforniji v starem rudniku Iron Hillsu 400 metrov globoko pod zemljo. Stene številnih rovov in skal so bile razsvetljene s tisoči žarnic in obločnie. Predpisana toaleta je bila primerna nenavadnemu kraju plesa : moški in ženske so morali imeti rudarska oblačila. Čisti dohodek nenavadne veselice je bil namenjen za pomoč ponesrečenim rudarjem. Vse 94 let dolgo življenje je budimpe-štanski berač B rüger sovražil ženske tako, da od njih niti daru ni hotel vzeti. V letošnjem predpustu pa se mu je nenadno omehčalo srce tn se je oženil z 84 let staro postrežnico. Svečani svatbi so prisostvovali številni ljudje, zlasti umetniki, pisatelji ta prosjaki. Objave Angleško društvo v Ljubljani opozarja na današnji koncert angleške narodne pesmi, ki bo ob 18. v Glasbeni Matici v Huba-dovi dvoran. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. ! Brez vstopnine. Opozarjamo na nocojšnji koncert ljubljanskega godalnega kvarteta, ki bo ob 20 v kinu »SLOGI«. Skrbno izbrani spored, odlično izvajan od štirih naših umetnikov (Pfeifer, Stanič, šušteršič in Müller), oo nudil najplemenitejši užitek lepe umetnosti. Na sporedu koncerta bodo kvarteti Beethovna, Faureja in ruski kvartet, katerega posamezne stavke so vložili štirje ruski skladatelji. Zaradi nizke vstopnine je obisk koncerta omogočen vsakomur. Vstopnice prodaja Matična knjigarna. Meddruštveni strokovni odbor ljubljanskih akademikov je sinoči poslal svoje delegate v Beograd, da na odločilnih mestih poročajo o študentovskih neprilikah in težavah, predvsem o novi tehnični uredbi, šolninah in taksah, ki so povzročile toliko nezadovoljstva med vsem visokošolstvom. Do vrnitve delegatov ostane vseučilišče po izjavi vseučiliškega tajništva zaprto. Naše gledališče DRAMA Ponedeljek, 23. marca: zaprt«. Torek. 24- marca: Tuje dete. Gostovanje ▼ Celju. Izven. Sreda, 25. marca: Tuje dele. Izven. Cen® od 10 Din navzdol. OPERA Ponedeljek, 23 marca: Ob 19 Materinska proslava. Izven. Torek, 24. marca: A propos, kaj dela An- dula? Red Sreda. Sreda. 25 marca: Kavalir z rožo. Premiera. Izven. Vse posetnike nocojšnje materinske proslave v operi opozarjamo, da bo začetek točno ob 19. Premiera najbolj učinkovite fn najbolj priljubljene velike opere ki Je napravljena v tem stoletju, bo v naši operi v sredo 25. t.m. zvečer. Ta sloves uživa po vsej pravici Richarda Straussa opera »Kavalir z rožo«. Sijajna glasba, odlična zasedta in nadvse skrbna uprizoritev bodo nudili v sredo zvečer v operi prav gotovo prvovrstno prenderò. Izven abonmaja. Izjava Podpisana izjavlja, da je morala odstopiti od modne revije, ker se Obrtniško društvo v Ljubljani ni držalo dogovora, vendar pa bo predvajala svoje modele po programu v baru nebotičniku od ponedeljka naprej. Ljubljana, 22. marca 1936. Atelje Bazanella V podsavezitem prvenstvu ___ so zmagan favoriti V Ljubljani sta Hermes lit Primorje le s težavo premagala svoja nasprotnika, tembc! temeljito pa je odpravil Rapid celjske Atletike V podsaveznem prvenstvu 90 se danes odignak tri tekme, in sicer v Ljubljani na igrišču Primorja kot dvojna priredite'/ Hermes : Korotan in Primorje : Celje, v Mariboru p« »o celjski Atletik- nastopili proti Rapidu. Vsi trije domači klubi to velj-aiM kot favoriti in so tudi v resnici zmagali. Toda do^m je Rapid naravnost pregaziil celjske Atlerke, s tem dosegel svojo prvo zmago, obenem pa ponovno zastavil Atletikom pot k vrhu tablice s-ta oba ljubljanska kluba po naravnost mi" zerni igri z veFko muko odpravila svoja protivmika. Stanje podsaveznega prvenstva LJUBLJANSKA SKUPINA MARIBORSKA SKUPINA Primorje 6 5 1 0 17:6 10 Železničar 7 5 1 1 18:10 11 I lermes 6 4 1 1 19:7 9 Maribor 7 3 1 3 10:13 7 Celje 5 3 0 2 7:9 6 Atletiki 5 3 0 2 9:18 6 Korotan 5 2 0 3 11:12 4 ČSK 6 2 1 3 13:11 5 Ilirija 8 0 0 8 0:21 0 Rapid 7 1 1 5 16:8 3 Hermes : 3:2 (2:0) llermes: Ob'ak. Klančnik, Košmer1. Primär, Martinšek, Kreitič, Derenda, Br;,J ,k. Svetic, Mokorel, R htar. Korotan; Kovačevič, Žgur, Srdanovič, Male. Baumkircher, Riesz Vujkovič, Golob. Šenica. Žaro. Slokam. ŠišVarji so šli v to tekmo z nekako sigurnostjo, da bodo spravili na varno obe točki kar tako mimogrede. Pa se morali trdo potruditi da so še v poslednjih iz" dr hl ja jih tekme izbili pozitiven rezultat. V Korotancih so trčili na nasprotnika ki se je žilavo bori' in ki je imel srmo dve ©cividni napaki: precejšnji nedostatek samozavest- in pomanjkanje elementarnega izkustva: sicer se Kranjčanom ne bi bilo pripetilo, da bi z neverjetno taktiko no kraju tekme zapravili pol uspeha, ki so ga imeli že tako rekoč v rokah. Hermežani gotovo ni-so igrali v velikem stilu. Od zadnjih tekem so v mnogem popustili Kar poznati ni bita moštva. Vse je šlo še krme j za silo, v nobenem delu moštva ni bilo opaziti resnega dela. Sicer pa pravijo, da igra vsako moštvo, kakor mu dovoli nasprotnik. Pred koncem igre, ko so bili še številčno na stabšem, so se ne-kaim zbrali in v ostrem finishu ter z veliki,m miporom rešili eno točko, ki bi po vsej pravici morata oditi v Kranj. Obramba je bila ves prvi del igre zaposlena z neprestanim otepanjem nasprotnega napa do. k: se kar ni hotel vnesti in popustiti De lata je precej nesifurno, pa ji je le uspelo ohraniti ničlo. V drugem polčasu je doletela Ktanònika zos'užena kazen: sodnikovo oko je le ornaz.ilo njegovo navado, dia ma poleg sunka na žogo včasih pripravljen še sunek na moža, kar je vso j zadosten razlog za odstranitev z igrišča. V srednji vrsti ni u-tegniil jtmiorski srednji k-iiec nadomestiti Kcšenine, bolj sta zadovoljila stranska krilca, dosi tudi nista bila v običajni formi. Napad tudi v kompletnem sestavit ni bil velik po svojem u-ioehu. Do zadnje četrtine igre g« sploh ni bilo na terenu, v finishu se je povzpel do znatnega pritiska, ki je ob neenK.trenem delu krantjske obrambe da*l še v poslednjem hipu rezultat. Be'o-rdeči Korotomci so se v prvem nastopu na ljubljanskih tleh simpatično uvedli. Skoro vsa publika je bila na njihovi strani. Prvi polčas so igrah z vetrom in ee krepko vsidiralii v nasprotnikovi polovici Kakor se marsikdaj v sličnih primerih rado zgodi, so ostali kljvb terenski premoči z dvema zgodi'tkoma za nasprotnikom. V nastavku igre niso biM več tako pri močeh in se je več igra'o tudi v n;ihovi polovici. Ves čas so delali vtis, kakor da si prav ne upajo, prihajali so lepo pred gol, tam pa ni bilo nobenega srčnega strelca. Ko se jim je posrečilo zenačeruje, bi bili lahko s primerno obrambno taktiko držali rezultat, na to se pa menda še prav ne razumejo. Prijetno je kombinirali napadalni trio, le prodornosti pred golom mu manjka, sredmja vrsto je solidno delala, prav dobra je bila obramba, v kateri je bil oposen Srdanovič. Hermes je prišel v vodstvo že v prvih minutah. Derenda je izkoristil vratarjev« počasnost in potisnili v mrežo. Dve minuti pred koncem ni znail Žgur rešiti kočljive zadeve v kot, rajši je dvignil žogo v zrak in Mokorel jo je z glavo postal v cilj. V nastavku igre bije Baumkircher — sta™ Sala — prost strel ležerno pTed gol, kjer ga Golob še bo1!' ležerno spremeni v prvi zgoditek. V 29. min. je podobna stvar, samo da je tokrat Šenica zadnii ekseku-Gor, igra je z 2 : 2 zenačena. V 44. min. »e posreči Hermežainem po trajnem pritisku zabiti zmagan osni gol (Mokorel), ki odloči bitko. G. Ramovš je sodil dobro in objektivno. Primorje : Celje 2:1 (2:0) Primorje: Magister, Jug, Bertoncelj, Šinkovec, Slamič, Boncelj, Starnberger, Pupo, Hassl Jež. Petein. Celje: Koprivšek, Zupane, Franci, Skerl, Riko, Volkar. Dimitrijevič, Fu rio n, Radko, Bernard, Pfeifer. Igra je prilično razočarala. In to po svojem stilu, kakor tud.i po ležernosti, ki so vanjo vložii črno_beli. Ti so nastopili v neobičajni postavi, v kateri je bilo zlasti mesto vodje napada slabo zasedeno. Has^l je gotovo požrtvovalen branilec, za napadalca pa se nemara n.i rodil. Drugi de! igre je stol na desnem krilu, kjer prav tako n; napravil nobene koristi in tudi nobene škode. V obrambi se je postavil mladi Magister. ki kaže. da bo nekoč uporaben vratar, Jug je b'l dober. Srednjo vrsta pod običajno formo, napad od začetko do konca raztrgam in brez emista v svojih txr tezah. Igra fnoštva kot celote ie bita precej nad nasprotnikovo igro, pa vendar brez uspeha, brez navdušenja in brez prave volje. Rezulta* je priMčno podoben igri. sicer je šlo n elea j strelov na celjski go4, pa (Jih je skoro v®e držal razpoloženi vratar. Celjoni so zaigrali neko'iko močnejše kot v zadnjem nastopu. Imeli se dobre moči v obrambi, ki sicer ni imela pred seboj velikega napada, pa sc je svoie naloge dobro odkrižala. Vratar je zanesljivo delo:!, branilca sta bila v svojih akcijah sigurna. Srednja vrsta je precej sanata, v napadu je bi! najboljši mož Dimitrijevič. To je tudi vse. Začetkoma je skoro kazalo za domače. V prvih potezah je op^dil Pupo ostro bombo ki je obsedela. Po preteku četrt ure je bi! isti Pupo zopet uspešen. Potem '"e bilo konec v>sega Igra je postala nezan'mi-va in razpadla v sama igračkanjo. Celja- • ni so se uspešno branili, črno-beli so ne-usmešno napadali. Sredi drugega polčasa je bil uspeh Bertone-Ijevega igračk m ja. da je zgubil žogo. ki ie prišta do leve zveze, ki jo ie iz nepo«redne bMžine potisnila mimo Magistra Cel ta ns ki uspeh je občinstvo toplo po7dravilo. G. Lukežič ni imel nobenega problema, sod H je korektno. Rapid : Atletiki 7:1 (1:3) Maribor, 22. ma,cu V nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja so se danes srečali na igrišču Rapida celjski Atletiki in Rapid. Za tekmo ni bi!o posebnega zanimanja. na igrišču se je z brata komaj 400 gtadataev. Rapid, ki ie pred tremi tedni podlegel v Celju z rezultatom 1 : 2. se je za poraz temeljito Te- vanžiral. Po uvodni prijateljski tekmi mec' mladinama Maribora in Rapida, ki se y končala z zmago Maribora 1 : 0, sta na stopilo Rapid in Atletiki. Rapid je danes zaigral za razred bo'jš kakor nasprotnik. Napad je podal odičn-igro in napadalci so streljali iz viseh pozicij. K riti c i so prišli do veljave šele v drugem^ polčasu. ko so napad zalagali z !ep; mi žogami. Tud; obramba je bila dobra v prvem polčasu, v drugem pa ni imela pr;-like, da se izkaže Atletiki so kolikor toliko zadovoljili le v prvem polčasu, ko so napravili neka: lepih kombinacij Od začetka drugega polčasa pa do konca so sc n-t morali omejevati le na obrambo. Napad je sicer tu pa tam prodrl, a niegovi napodi so že končala pri nasprotnih krilcih. V celoti so bili gostje zelo šbek nasnrotnik, a ima j'"1 nekaj dobrih igralcev. Z'asti je omeniti levo krilo Kože' ia. desnega krilca Woo mMi vo'ii, ne da bi se nos?'bnc trudili. Tekma j» bita ostra im borbena, mestoma preostra kar »e imelo za pos'edico. da ie moivi proti koncu dmgega polčasa Rapi do v ec Krajiner z igrišča. Sodil ie g. Bizjak objektivno rn dobra Ostale nogometne tekme Zagreb: Gradjanski : Hajduk (Split) 3:0 (2:0). Prijateljska tekma. Beograd: BSK • Jugoslavija 3:0 (2:0). Čakovec: ČSK : Ptuj 7:0 (3:0). Osijek; Hajduk : OFmpija 3:2 (1:0), Eektra : Grafičar 2:0 (1:0). Dunaj: Avstrija : Češkoslovaška 1:1 (0:0) 50.000 gledalcev. — Hakoah : WAC 4:2 (1:0). Praga: DFC : Nach od 3:2. Rim: Bologna : Sampierdarena 0:0, Triestina : Juventus 1:0. Torino : Alessandria 1:0. Roma : Milano 0:0. Firenze : Palermo 2:1, Bari : Brescia 1:1, Ambrosiana : Napoli 4:2, Genova : Lazio 3:2. Nova smučarska prvaka V alpski in v norveški kombinaciji sta postala državna prvaka Jeseničan Heim Hubert in Ljubljančan Dečman Jesenice, 22. inarca. Ob velikem zanimanju se je danes vršil na Rožci drugi del državnega prvenstva v alpski kombinaciji, t. j. v slalctnu. Tekmovanje je bilo tudi dames odlično organizirano. Tehnično vodstvo je bilo v rokah g. Koreninija. Kot zastopnik JZSS je prisostvoval tekmovanju g. dr. Ciril Pavlin. Proga je bila dolga 900 m ter je imela višinsko razliko 300 m. Snežne prilike so bile prav idealne, tako da so tekmovalci brez dvoma bili tudi v tem pogledu zadovoljni. Nezgod ni bilo prav nobenih ter je zdravnik dr. Ludvik Jožo ostal hvala Bogu brez vsakega dela. Rezultati 1. Heim Hubert (Skata. Jesenice) 2 :05.6 2. Klein Bruno (Skrila, Jesenice) 2 : 10. 2, 3. Novak Joža (Skata, Jesenice) 2 : 23. 4, 4. Volčinj (Gorenjec) 2 : 26. 3a. Jakopič Albin (Dovje - Mojstrana) 2 : 28.2, 5b. Žnidar Emil (Gorenjec) 2 : 28. 2, 6. 2van Alojz (Gorenjec) 2 : 29. 7. Ankele Riko (Tržič) 2 : 30.4. 8. Babič A. (Tržič) 2 : 36.2 9. Urbar Slavko (Skala, Jesenice) 2 :37.8, 10. Mejavšek Mirko (Celje) 2 : 43. 8. Skupno je startado 25 tekmovalcev. Kot zadnji je prišel na cilj Ilič Božidar (Slavija, Sara i evo) v času 4 r 33. 6. ^ Rezultati v a'pski komb:naciji. 1. ffeim Hubert, 100 točk. Heim je s tem postal jugoSIovenski prvak v alpski kombinaciji. 2. K!ein Bruno <>2.32, 3. Novak Joža 92.17 in pol, 4. Jakopič Albin 86.11. 5. Žnidar Enril 85.65, 6. Ankele Riko 85.89, 7. Urbar Stavko 82.57, 8. Ci zel j Miran (Železničar, Maribor) 82.14, 9. Zvan Alojzij 80.84, 10. Volčmi Joža 76.09. Pokljuka, 22. marca. Da/nes dopoldne ob 11. se je nadaljevalo državno prvenstvo s skoki za norveško kombinocijo in s skoki posamez- no. Tudi danes so biüe snežne razmere odlične. Skakalnico je spravil v izborno stanje g. Golob. Sodniki so bili gg. Jelemič, Zupan in Predalič. Pohvailno moramo emenditi, da je vojaštvo planinskega polka krepko pomagalo našim smučarjem. Zato gre predvsem zasluga komandantu planinskega batodjona podpolkovniku Marasu. Tekmovalci so v norveški kombinaciji ab so! virali vsak po dva skoka in tudi v skokih posamezno je vsak starta! dvakrat. Državni prvak v norveški kombinaciji je postal Tone Dečman, čtan Smučarskega kluba Ljubljana. V skokih posamezno pa si je pribori' naslov saveznega prvaka Lli-rijam Pribovšek. Rezultati so bili v norveški kombiniciji: I. kategorija: Dečman Tone (Ljubljana) 455 točk, 2. Baebler Leon (Ljubljana) 425.5. III. kategoriji: 1. Klančnik Gregor (Dov-je-Mojstrana) 387.2, 2. Tpaii Rado (Maraton, Zagreb) 352.6, 3 Hriberniik Fran (Ljubljena) 328.7, 4. Tavčar Sigi (Ljubiia-na) 294.4, 5. Hebenik Tine (Ilirija) 273.3, 6. Selon Joža (Poljane, Kranj) 253.1. Skoki posamezno: I. kategorija: Pribovšek (Ilirija) 33, 33. 2265 točke, 2. De'man Tone (Ljubljana) 32.5, 32. 220.3, 3. Novšak Albin (Bohinj) 31, 33. 219.4. 4. Palme Fran (Ljubljana) 27, 32. 210.2, 5. Istinič Lado (Ilirija) 202.4. II. kategorijo: I. Klančnifk Gregor (Dov-je-Mojstrana) 193.7. III. kategorija: 1. Baeb'er Leon (Ljubljana 30. 31. 210 4. 2. Hebenik Tine (Iliri-•a) 164.8, '3. Hribernik Fric (Liub'pna) 113.3, 4. Se,lam Joža (Poljane, Kranj) 109.9. 5. Saimardžič Gjuro (Slavija, Sarajevo) 105.9. Pri vferajšn*ih in današniih tekmovanjih za državno prvenstvo v smučanju sta si torej priborili naslova iugoslovenskih prvakom Tone Dečman v nerv*1-! kombina-ciii, Hubert Heim pa v »Irski kombinaciji. Cross country prvenstvo Maribora Maribor. 22. marca SK Železničar je priredil danes dopoldne na svojem stadionu prvo letošnje lahko-atletsko prireditev v našem mestu, is sicer prvenstvo v cross-countiyu. Za današnje tekmovanje je bilo precejšnje zanimanje in se je zbralo na stadionu lepo število prijateljev lahkoatletskega sporta. Tekmovanje se je izvedlo v t.reh kategorijah, in sicer za seniorje, za juniorje razreda C ln razreda B. Organizacija prireditve je bila prav dobra- Rezultati so tili : Seniorji 5000 m; Prijavljenih 30, startelo 23 v predpisanem času prišlo na cilj 16. t. Rangier (Železničar) 17:12.2, 2. Strucl (Maraton) 18:01 3. Straub (Zel.) 18:17.4, 4 Podpečan (Zel.) 1.8:27.1 5. Škamlec (Maraton) 18:32.2 6. Herič (Žel.) 18:56.1, 7. Mu raus (Zel.) 19:08. Juniorji, razred C, 30fNi m; Prijavljenih 23. startalo 17, na cilj prišlo 11, vsi v predpisanem času 1 Kumer (Zel.) 10:46-7. 2. Ciglar (Maraton) 10:47.2 3. Lederhas (Zel.l 10:50 4. Stojnšek (Maraton) 10:51.4. 5. Rot-ner (Zel.) 10:58, 6. Krajnčič (Zel.) 10:59.4, 7. Ribič (Zel) 11:02. Juniorji razreda B, 1500 m: Prijavljenih 5 grup in 2 posameznika, na cilj prišle 4 grupe. 1. Maraton (Pulko. Mirko. Jelša) 5:16. 2. Železničar I (Ledinek, Zorž. Ingolič) 5:27.1, 3. Železničar H (Staleker. Lešnik. Potsajt) 5:37.2. 4. Železničar III (Mihael. Branko, Franc) 5:48. Prvak Maribora je t vseh katergorijah in skupno kot klub SK Železničar, ki je danes znova dokazal, da razpolaga z najboljšimi atleti Maribora. Pa tudi glede števila tekmovalcev prekaša vse ostale Klube. Zanimivo je tudi, da je Železničar danes zbral 97 točk. in sicer pri senior jih 55. pri juni-orjih razreda C 36 in pri juniorjih razreda B 6 točk. dočim je Maraton ,ki mu je najhujši konkurent, dosegel koma) 4 točke, in to pri juniorjih razreda B, dofim pri se-niorjih in juniorjih razreda C sploh ni tekmoval. Plavalna sekcija SK Ilirije onvešča vse svoje članstvo, da se vrše redni treningi v zimskem kopališču ta teden vsak dan od 16. dalie. JASO. Drevi ob 18. na tehniki sestanek vseh ki sodelujejo pri prireditvi akademskega državnega prvenstva na Zelenici. BBgSiSBB ELITNI KINO MATICA TELEFON 21—24 PRIDE VESELA IN ZABAVNA OPERETA žena, ki hoče ljubezni SMEH — GODBA — PETJE — ŠALA S|( Ilirija, Nogometna sekcija vabi vse iktivne igralce na sestanek drevi ob 20 / klubski sobi kavarne Evrope. Zbor lahkoalletskih sodnikov. Drevi ob >ol 21. pri Slamiču važna seja odtora. Ude-ožba vseh odbornikov nujna. ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija). Danes od 18. naprej na igrišču obvezen trening za naslednje oross-oouniry tekače: Krevs, Krpan, Srakar Ivan iu prane, Grad, lìezla.j. Kranjc. Ogrin Franc in Miran, Pa-vičevic. Zunanji atleti: Pere, Goršek, Am-brožič, Markelj, Pogačnik, Hleoce, Miklav-0ič, Oblak. Iglič naj trenirajo po poslanih lim navodilih. Občni zbor P eruna Maribor, 22. marca V Narodnem domu se je vršil danes do-[-■oldue 16. redni letni občni zbor kluba slovenskih kolesarjev in tnotoeiklistov »Penine, ki ga je vodil predsednik g. Anton Ftlebš. Zborovanja se je udeležilo izredno veliko članstva, navzoči pa so bili tudi zastopniki oblastev in drugih sorodnih organizacij. Po uvodnem pozdravu je g. Hlebš podal izčrpno poročilo o klulwvem delovanju v preteklem letu. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da je imel »Perun< lani velike borbe in težave za uresničenje svojih ciljev. V »Perunuc je včlanjenih pet sekcij, in sicer na Teznem, v Sv. Petru, pri Sv. Lenartu, v Pesnici ter motociklistič-na sekcija. Vse sekcije so bile v preteklem poslovnem letu zelo agilne in so zlasti podeželske sekcije pokazale lepe uspehe. Tajnik g. Motoh je nato navedel vse številne prireditve. Iz blagajniškega poročila je razvidno. da znaša klutovo premoženje 12.379 dinarjev. Po poročilu tehničnega referenta g. Sibe-nika in člana nadzorstva g. Gustinčiča so sledile volitve in se je izvolila naslednja nova uprava: Anton Hlebš. predsednik, pranjo Kumerc, podpredsednik, Franjo Motoh. tajnik. Mirko Nardin. blagajnik, Andrej Kogler, tehnični referent Odborniki: Ivan Jarec. Ivan Junker, Anton Močivnik, Ivan Trošt in Franjo Jelinek. V nadzorni odbor pa so se izvolili Just Gustinčič, Lojze Lisjak in Franjo Jaki. Pri slučajnostih so se spremenila pravila ter «o se obravnavale razne interne klubove zadeve, nakar je predsednik po dveurnein trajanju zaključil lepo uspelo zborovanje naše največje in najagilnejše slovenske športne organizacije na severni meji. O&čm zbor ljubljanske sekcije Juge slovenskega novinarskega u&ruženja Ljubljana, 22. marca Ob živahnem zanimanju članstva je bil dopoldne v mestni zbornici letni občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega no\i-narskega udružeuja. Otvoril ga je predsednik g. Stanko Virant, ki je ugotovil, da je polovica rednih članov osebno navzoča, ostali pa so zastopani po pooblaščencih. Ko sta bili sprejeti udarostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru H- in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, pozdravna brzojavka predsedniku vlade dr. Slojadinoviču ter pismena pozdrava banu dir. Natlačeuu in ljubljanskemu županu dr. Adiešiču. 6e je predsednik v toplih besedah spominjal dveh najstarejših slovenskih novinarjev, ki sta v preteklem letu na veke odložila pero, Josipa Petriča in Ivana Kavčiča Oba sta z vsem svojim življenjem in delom pokazala najlepši vzgled organiziranega novinarja.; pokojni Kavčič je tudi vse svoje imetje zapustil novinarski strokovni organizaciji ln zadrugi Novinarski dom. Josip Petrič in Ivan Kavčič zaslužita, da ju vsi slovenski časnikarji posnemajo v solidarnem delu ta skupnost. O podrobnem delu sekcije, ki se je v pretekli poslovni dobi sukalo predvsem okrog čim toljše socialne zaščite poklicnih novinarjev, je podal obširno in Izčrpno poročilo tajnik g. Tone Gmajner. Preteklo leto i je bilo za poklicne časnikarje Se posebno 1 važno zaradi tega, ker je v še večji meri stopilo v ospredje vprašanje o ureditvi strokovne organizacije. V Jugoslovenskem novinarskem udruženju zavzema slovenska sekcija že od nekdaj ugledno mesto, ker je izvršila pomembna pionirska dela, ki so priznana v vrstah vsega novinarstva v državi. Ljubljanska sekcija se je prva uredila in konsolidirala. Danes šteje 81 rednih in 17 pripravnih članov a izmed rednih je 32 takšnih, ki so bili že od leta 1919. organizirani novinarji, 49 pa jih je pristopilo v času po vojni. Posli sekcije ra-sejo od leta do leta. Obširno je tajnik poročal o prizadevanjih za končno redakcijo raznih pravilnikov, ki se tičejo najvažnejših zahtev novinarskega pokreta ln za katere je dala Ljubljana mnogo plodovitih pobud. Ravno tako je sekcija aktivno in podrobno sodelovala pri sestavi predlogov za spremembo tiskovnega zakona in novinarske uredbe. Tajnik je zaključil svoje, od vseh navzočih z odob ravanjem sprejeto poročilo z naslednjim apelom: »Na mrlvi straži civili- zacije živijo in umirajo novinaa-Ji. Vedno skriti, anonimni, morajo pri neumornem delu žrtvovati in zatajevati svojo osebnost, ko služijo muhastemu javnemu mnenju. Kakor ne mislijo čitatelji časopisov na živa človeška srca za časopisnimi stolpci, tako novinarji pri napornem delu ne morejo misliti na svoja osebna mnenja in želje. Od grmad njihovega trdega dela pršijo samo iskre na vse strani. Ker je pač tako. se morajo novinarji v vso močjo samoobrambe okleniti svoje organizacije, ki je njihov dom. V tej zavesti pa ne sme nihče poza-oiti, da se vsi domovi gradijo od spodaj navzgor, od kamna do kamna. V tem spoznanju mora biti vsak član k«r se da aktiven v svoji oiganizaciji. Od dneva do dneva so množe naloge JNU in kos ji bo le tedaj, če bodo vsi člani sodelovali, da ne propade trohica tega, kar je že pridobljeno«. Blagajnik g. Drago Potočnik je poročal o denarnem gospodarstvu sekcije, g. Rasto Pustoslemšek o razsodišču, nato pa še enkrat blagajnik g. Potočnik o poslovanju Tovariškega sklada, nakar je g. Ante Beg v imenu nadzorstva predlagal absolutorij dosedanjemu odboru z zahvalo blagajniku in poslovodji. Razvnela se je precej živahna debata, ki se je tikala v glavnem sprejemanja Članov, za katero so posamezni govorniki zahtevali še strožjo prakso kakor doslej. Poslovodja g. Prunk je na kratko poročal o poslovanju zadmge Novinarski dom, ki je imela uro poprej v isti dvorani svoj občni zbor, nato pa je bila soglasno sprejeta resolucija, naj sekcija še posebej naprosi oba slovenska ministra, da se v vladi zavzameta za upravičene težnje novinarjev, zlati v zadevi novinarske uredbe in tiskovnega zakona. Obravnavale »o se nato še nekatere interne organizacijske zadeve in je bilo med drugim sklenjeno, da se osnuje posebna strokovna komisija z nalogo da išče po'a in sredstva za čim uspešnejšo socialno zaščito novinarjev. Po kratkem odmoru so sledile volitve, pri katerih so bili v glavnem zopet izvoljeni dosedanji funkcionarji s predsednikom g. Virantom na čelu. v odbor pa na novo pritegnjeni zastopniki skupine lokalnih poročevalcev. Ob 14. je predsednik zaključil občni zbor, ki je bil v celoti lepa manifestacija resnega strokovnega dela in stanovske solidarnosti. Iz naše kolonije na Dunaju Dunaj, marca. V »Jutrnc je bil dopis, da bo koncert Slovenskega krožka dne 28. t. m. v Češkem narodnem domu (Turnergasse). Toda zanimanje za ta naš nastop je tako veliko, da smo ga preložili na dan 27. aprila. in sicer v znani Musikverein v I. okraju poleg Ringa. Ker že dve leti sploh ni bilo nobene jugoslovenske prireditve, je zanimanje za ta koncert izredno živahno. To bo pa enkrat čisto naš koncert brez tuje primesi. Umetniško prireditev imata v spretnih rokah profesorja glasbe gg. Anton Trost in Klemo Viškovič. Poleg raznih točk. ki jih oskrbita ta dva strokovnjaka, bomo slišali tudi naše domače umetnike: go. Lapajnetovo, g. Antona Dermoto in gdč. Gnusovo. Igral bo tudi Brandlov trio. Poskrbljeno je za obilno udeležbo. Med gradiščansko kolonijo na Dunaju in med vsemi gradiščanskimi Hrvati vlada zadnje dni izredno veselje, kajti dosegli so že davno željo in zahtevo, da jim je vla^ da imenovala za njihove hrvatske šole tudi hrvatskega nadzornika. Imenovan je na to mesto odličen Hrvat profesor g. Rolf Klausus. ki je dokončal svoje štn-dije v Zagrebu. »Hrvatske Novinec so objavile o tem imenovanju uvodnik iz peresa predsednika Hrvatskega kulturnega društva g. Ignaca Horvata. pisatelja in župnika v Novi Gori v Dolnjem Gradišču. Med drugim pravi: »Hrvatski školski nadzornik nij ada kakov od »odzgorc nam na-metnuti činovnik-priglednik. nego s vo-ljom i hotenjem narodi izihrani prvač i predpostavni naših škol i njevih školni-kuv.« V nadaljnjem razmotrivaniu pravi, da so Hrvati za ta napredek hvaležni deželnemu poglavarju Svlvestru: »... da su razum il i i uvažili ovu našu kulturnu po-triboču i da su ovo pitanje gledali, 6hvača- li ovek kot naš posai, i "»to je 1 rešili sa^-svim pravično u sporazuma s Hrvati«. Poznamo novega nadzornika in verujemo, da bo znal porabiti svoje izredne sposobnosti za napredek hrvatskega šolstva na Gradiščanskem. Kakor je našim čitateljem že znano, imajo Gradiščani svoje narodno šolstvo v okviru cerkvenih občin in je povsem v narodnih rokah po starem šolskem zakonu še iz • madžarske dobe. Tu vlada popolna šolska avtonomija. Domače šolsko obla-stvo imenuje učitelje in določa učni jezik. Ako je to mogoče na Gradiščanskem, menimo, da bi moglo biti enako tudi na Koroškem. Še pred kratkim so iste »Hr-! vatske Novine« ostro obsojale razliko v šolstvu za Slovence in Hrvate v Avstriji. • Pripominjam, da ta hrvatski list v Že-leznu (Eisenstadt; tiska pa se na Dunaju) I prinaša že del je časa Meškovo povest »Na poljani«, seveda prepisano v njihovo narečje. ki se manj loči od našega jezika kakor od knjižne hrvaščine. Prevod se čita skoro tako kakor slovenski izvirnik. Takih prevodov iz slovenščine so prinesle že več. jk. štetje časa v Abesiniji Ko smo mi imeli 11 september L 19žo. s»o Abesinci imeli 5. n zadnji dan 13 «reseca leta 1927. NasUlnjj dan ie bil 1. djn meseca maskaram^ in leta 1928. V Abesiniji imajo namreč 13 mesecev. 12 po 30 dni in posebni 13. mesec po 5 ali 6 dni. Meseci so imenovani po letnih časih. Najkrajši. 13. mesec se pa imenuje kvagme, kar pomeni dodaten. V tem mesecu se v.e izplačuje nobena plača in oe ne plačuje nobena najemnina. rs kJUtkOc ponedeljska Jadate Potiodefjflk, 25. HL 1996. Teden dni filma Stevensonov „Otok zakladov" filraan Svetoma književnost poma vrsto del, ki »odo ostala večno mlada in žriva. Med nji-ni je lepo število pustolovskih romanov, ki löm tudi desetletja in stoletja niso mogla ■rzeti svežosti in prikupnosti. Najbolj mn&n med njimi je vsekako Desoejev »Robinzon Cruzoe«, nič manj pa ne slovi Ste-'rensooov »Otok zakladov«, ki srno ga do-Ibifi v slovenskem prevodu kmalu po svetovni vojtni. Stevenson je znan pisatelj iz začetka preteklega stoletja. Slovenci ga poznamo še po njegovem romanu »Prigode Davida Balfo-mrjaM, ki nam jih je prevedel Vladimir Jaekie Cooper in Wallace Beery v »Zlatem otoku« Lervwtfk. t kratkem pa bomo dobitì tudi njegovo fantastično povest »Dr. .Tekli in Mt. Hvde«, ki je Via že tudi fi Ima na in je 'dotila v f»lmu nasiov »Zver« »Otok zakladov« je zgodba o skrivnostnem zakiadu morskega razbojnika Flinta. ki je bi'1 pred davnimi leti strah morij in si je z ropanjem nagrabil ogromno premoženje. Načrte otoka, kjer je zaklad zakopan. ima neki star kapitan, ki na skrivnosten način umre. Po njegovi smrti jih dobi mladi Jim, lastnik gostilne, v kateri je kapitan stanoval, in sklene s svojinv prijatelji poiskati zaklade. Opremi ladjo in najame mornarje. Med njimi pa so skoraj sanui stari razbojniki, ki vedo kaj namerava Jim :n se sklenejo sami polastiti zakladov. In tako pride do bojev in uporov, ki pokažejo vso b-esnost rn pohlep denarja lačnih ljudi. Zaradi zlata teče kri m vsa stara prijateljstva so pozabljena. Naposled pa so uporniki le premagani in pobiti, druge pa dolet' zaslužena kazen. Jim ostane zmagovalec io zakladi so njegovi. V tem filmu z naslovom »Zlati otok«, ki je režijsko na višku, se vrnemo v stare čase. ko so še ponosno jadimice hitele po oceanih in ko je že sama beseda mornar pomenila junaka. Romantika, pu"sto!ovščir>a. zlato, morski razbojnik5, s tem? besed.-.m' bi ta film najlepše označili. Glavno vlogo vodie morskih razbojnikov igra najpomembnejši ameriški karaktenv igralec Wallace Perry, ki ga poznamo že iz neštetih Firn o v. Že on sam je najboljše jamstvo, da mora biti film res nekaj posebnega. Njegov partner v vlogi mladega Jima je čudežni otrok Jackie Cooper, o katereg.i vrlinah je škoda izgubljati besede. Pomembno vlogo ima tudi Lewis Stone, ki ga poznamo že H mnogih filmov kot partnerja Grete Garbo. Pozabiti ne smemo tudi znanega igralca Lionela Barrvmorea. Tako vidimo torej v filmu samo elito igralcev in to nam je lahko dokaz, da je film res nekaj takega, kair še ni>smo videli. V krntkem ga bodo igrali v Elitnem kinu Matici in prepričani smo, da si ga bo vsakdo og'cda'. ker film to po svoji umetniški ceni resnično zasluži. Razkošna filmska opereta princesa incognito" Prihodnji mesec dobimo v Ljubljano prijetno filmsko opereto Viktorja Herberta »Princesa incognito«, ki bo tako zavoljo glasbe, vsebine in razkošne opreme gotovo velika atrakcija za naše kinematografsko občinstvo. V obeh glavnih vlogah nastopata simpatična Jeanette Mac Donaldova in enako priljubljeni Nelson Eddy. Poleg igralskih vrlin imata oba prikupno zunanjost, kar jc naposled za uspeh operete tudi potrebno . Vsebina j° romantična zgodba princese {sr, - ^ •*■-■»•' ^ vst r Marije de la Bonfain, ki se ne mara omožiti 7. dor.om Carlosom de Braganza, katerega Ji iz državniških razlogov vsiljujejo. Princesa pobegne in potuje z listinami svoje služabnice v JLousiano v družbi deklet, ki naj se poroče s tamkajšnjimi kolonisti. Ladjo, na kateri se dekleta vozijo, pa napadejo morski roparji. Ugrabljena dekleta reši kapitan Warrington. v katerega se princesa Marija zagleda in kljub hudim grožnjam z njim pobegne iz dežele. rrefsen Eddy in Jeanette MacDonaldova ▼ fitara »Princesa taeognlto« Iz akvaristov© torbe O letečih ribicah in o akvaristovskih društvih Leteči slaniki! To bi bilo zlasti za današnje čase neprecenljive vrednosti. Slanike imenujemo namreč osoljene slede, ribice, ki jih zlasti Nemci v množinah konsumi-rajo. Ime je seveda zgrešeno, kajti letečih sledov ni, in ribe, ki jih Nemci tako imenujejo, so sledom le po obliki trupa podobne, sicer pa spadajo v skupino poletaš, vižmo ta največ 200 metrov v daljavo. Peki vzlete često v zrak ali nikdar čez 5 m v laške živali so to, ribe, ki žive na odprtem morju in zabavajo potnike s svojimi skoki. Zlasti mnogo jih je v tropskih morjih. Trup rib je spredaj čokat in se proti repu ptice mahajoč s krili, bi se motil, kajti ribe velike. Zelo dolgi in široki sta prsni plavuti; po dolžini merita 2/3, po širini pa 1/3 dolžine ribjega trupa. Dolnji rogelj repne plavuti je podaljšan, ker ga riba rabi pri skoku z vode, pri padcu v vodo, ker se kot prvi dotakne gladine, in kot krmilo v zraku. Humboldt nas opozarja na obsežen ribji mehur, ki je pri 16 cm dolgi ribi 9 cm dolg, prečnik mu je pa 2 in pol cm, prostornina torej 44 cm3. Kdor bi mislil, da lete te ribe kakor ptce mahajoč s krili, bi se motil, kajti ribe uporabljajo svoje prsne plavuti le kot padalo. V trenutkih, ko se poženo iz vode in ko padejo nazaj, je njihova hitrost največja in prav tu se nam vidi, kakor bi zamahovale s plavutmi, vendar store to nehote zaradi pojačanega zračnega pritiska, tu in tam pa tudi zaradi vetra, od katerega je v glavnem odvisna tudi dolžina skoka. Najdaljše skoke dosežejo ribe. če se dvignejo v smeri proti vetru. Ponoči se pripeti, da padajo poletaše v čolne ali pa na krove nižjih parnikov in jadrnic, kjer so mornarjem dobro došla hrana. V Sredozemskem morju živi iz skupine letečih r.b po-letašica (Exocoetus volitans L.) Navadno zrasejo do 30, izjemno pa tudi do 50 cm. Hrbet je sinjemoder, boki pa srebrni. V glavnem se hranijo te ribe s nlanktonom, a tudi majhnih ribic ne zanemarjajo. Mladiči se v akvarijih, ki naj bodo z organti-nom zamreženi, prav dobro drže. V vodah nahajamo tudi ribe drugih rodov z večjimi prsnimi plavutmi, ki se tu in tam poženo iz vode, samo da so njih skoki po višini in dolžini mnogo krajši. Zanimivo je, da imajo krilato razvite plavuti tudi nekatere talne ribe, uporabljajo jih pa le redko. Ko pogledamo po Evropi, opažamo, da ima vodožitje dokaj častilcev. Zveza nemških društev za akvarije in terarije v Nemčiji izdaja letno izvestja svojih včlanjenih društev in pregled društev v drugih državah, ki nam pričajo o emeninentni razširjenosti našega lepega športa. V letu 1935. je bilo v rajhu 444 društev, v Češkoslovaški 36, v Avstriji 21, v Švici 10. na Poljskem 14. Zatem je navedeno še 17 društev v državah severne Evrope. Društva Jugoslavije. Anglije. Francije. Bolgarske, Turčije. Rusije. Italije in Grčije niso navedena, bržkone zaradi pomanjkanja podatkov ali iz kakih drugih razlogov. Ker se akvaristovstvo tudi v naši državi čedalje bolj širi. je pričakovati, da se bo tudi število naših društev povečalo, kajti samo v organizaciji sta korist in napredek. Ponočni roparski obisk Z revolverjema v rokah sta neznana razbojnika oplenila samotno kmetijo Sv. Križ pri Litiji, 22. marca Naš hribovski okoliš, kjer so dogodki, v katerih ti igrali važno vlogo revolverji, kaj redki, je pod vtisom roparskega napada v majhni vasici Selih pri Sv. Križu. Rop se je izvršil v teku včerajšnje noči pri H1120-vih. V samotni hišici samu.ieta 7(j letni gospodar Matijče Sluga in njegova, kakih 10 let mlajša sestra Pepa, ki mu opravlja gospodinjske posle. Okrog polnoči je čula gospodinja Pepa hoditi okoli neke ljudi. Kmalu nato sta vdrla v hišo neznana tujca in namerila samokresa v glavo »Daj denar sem. če ne bo po tebi!« sta zagrozila moža, ki sta imela obraza namazana, da ju ženska ne bi prepoznala. Pepa je v silnem strahu zatrjevala, da ni pri hi ši nič denarja. Oboroženca se nista dala ugnati in sta ji velela nai ju odvede k bratu Matijčetu Starega moža sta prebudila iz sna in sta mu ukazala nai jima izroči denar. Tudi Matiiče se je hranil, da nima pri hiši beliča Roparja pa -=ta tudi nanj naperila samokresa in zahtevala denar, ki ga je dobil Mati jče neka i ur pre j vrnjenega. Sluga je bil namreč zvečer v Povšeto-vi gostilni, kjer mu je neki «o«ed "mil 5000 dinarjev, ki mu iih je dolgoval že več let. Matijče se je z denarjem vrnil domov pozno zvečer in je skril tisočake v skrinjo Na grožnje s samokresoma se je sta-ec vdal in priznal, da je denar na dnu skrinje. Ko sta prišla roparja do lepega zneska, pa se le nista zadovoljila Prebrskala sta vse stanovanje in si nabrala še drugega plena. Slugovim sta odnesla še nekaj oble-lek, več parov čevljev in dve žepni url. pa tudi v shrambi sta se založila z živežem. Predno sta zbežala iz Slugove hiše. sta zagrozila. da bosta prenočevala v sosednjem skednju in pazila, da ne bi kateri izmed domačih poizkušal ponoči iz hiše. Češ: kdor to stori, ca bo zadela krogla iz revolverja. Zato je razumljivo, da se ni upal ponoči nihče ven. Šele naslednje jutro so obvestili o ropu sosede in nato tudi orožniško postajo pri Sv. Križu Vsa znamenja kažejo, da sta biLa oba roparska napadalca dobro poučena o domačih razmerah pri Slugovih. sicer bi ne vedela, da je dobil gospodar pred pičlimi urami pet tisočakov Orožniki so uvedli preiskavo in o ropu obvestili vse sosednje orožniške postaje in policijsko upravo v LJubljani. V okolici Zapiaza. ki je znana izletniška točka, je patrulja že prijela nekega sumljivega tujca, ki je ostal zaradi zaslišanja v domačem zaporu. Je močno podoben enemu izmed roparjev, ki sta bila precej visoka možaka v starosti okrog 30 do let. Pet let v zaboju B-lovar, 22. marca. B d o verska po'icija ie prejela včera-j prijavo, da imajo v hiši Marka Raduloviča v belovarskem predmestju Velikih Sredicah že več let zaprto v zaboju, podobnem nekak; kletki, staro ženico, o kateri pravijo da je slaboumna. Policija se je takoj odpravila na lice mest3 in res ni.šla v nizki hišici v zrboju zaprto starko. Zabo' ic bil v ko-tu temne sobe in ie imel sam ? majhno odprtino, skozi katero so dajn'i ženski hrano. Stražniki so zdaj odprli m pokazal se jim je strašen priz?>r: Na zabojčku ie sedela v velikem zaboju štora ženica bledih lic in vdrtih oči. Noge so ji brle otekle od vlage in umazanosti. Le z največjo težavo ic ubi žica -p'ez.ila iz zaboja. Na vpraša- nje je odgovorila, da se piše Marta Slavo-Jjevičeva in da jo je njen zet Marko Ra-dulovič zaprl pred pet:mi leti v ta zaboj, ker jo je sovražil in ker je hotel, da bi prej umrla in bi on prišel do njenega premoženja. Ženica šteje preko 60 let. Njena hčerka Marija, poročena Radu-loviče-va. je izjavila, di so njeno mater zaprli čez zimo v omenjeno kletko, ker je blazna. Po'eti pa da so jo puščah na vrt in dvorišče Ta izjava se je izkazala za lažnivo. Stara ženica je bila že čez pet let neprestano zaprta v zaboju. Markn ie izpovedal. da jo ie zaprl, ker ga je v b'oz-nosti nekoč napadla z nožem in ranvla. Na odredbo ohlastev so onemoglo žensko prepeljali v bolnišnico, kler bodo tudi dognali. ali ie res blizni. kaT t>a ni verjetno. Lep uspeli modne revije Ljubljana, 22. marca. V veliki kazinski dvorani so v soboto zvečer ob veliki udeležbi občinstva — m^d gosti so bili tudi predsednik mestne občine dr. Adlešič kot pokrovitelj prireditve s sopiogo, načelnik dr. Mara za bana m bansko upravo, tajnik dr. Pretnar za Zbornico za TOI in narodni poslanci Mohorič, Türk in dr. Fux — otvorili prvo veliko spomladansko modno revijo, pri kateri sodeluje 13 damskih, 6 moških salonov, 6 mo-distinj in več salonov steznikov, zastopano pa je tudi krznarstvo, čevljarstvo, galanterija in trgovine z modnimi predmeti. Večer je otvoril predsednik Obrtniškega društva g. Rebek, ki je poudaril vrednost domačega biaga v primeri z inozemskimi produkti in opozonl na stremljenje naših obrtnikov in obrtnic oblačilne stroke, da ustvarjajo v duhu časa, kar jim zagotavlja neizogiben uspeh. Za njim se je na odru pojavil nepogrešljivi, brez konca in kraja domiselni konféransje g. Mirko Jelačin. ki je v izbranih prigodniških verzih še podrobno obrazložil pomen modne revije, nato pa se je pred očmi lepote žejnih gledalcev in gledalk razvila vrsta ženskih in moških modelov za vsako ipomladansko priliko, da si boljših in lepših ne bi mogla želeti niti v kakšnem razvajenem modnem centru Evrope. A kar je *e posebna odlika naših modnih tvrdk, so vsi predvajani modeli kljub izbrani kvaliteti delu in blago, ker mri opera zelo ugaja. Prepričana serri, da bo to odli čno delo, ki je mtizüknüno na lepem višku, všeč naši operni publiki Uprava )e poskrbela, da nastopijo v njej naše prvovrstne operne moči, tako da je tudi v tem pogledu storila vse za svoje občinstvo.« 79 let je spal v isti hifi in isti postelji vsako noč brez izjeme Charles Wesley Le-witt iz Apple Riverja v Ameriki. Policija v New Jersevu pri New Yorkn preizkuša avtomatični regulator avtomobilske hitrosti. Ta priprava začne &am* ustavljati avto. kakor hitro začne voziti 1 nedovoljeno hitrostjo. Naša nadvse ljubljena mamica ta teta, gospa NEŽA Y1LMÄN, roj. Zalokar je odšla v lepše življenje v večnosti. Sprevod k nezdramnemu počitku bo v ponedeljek 23. t. m. ob 17. uri na mestno pokopališče na Jesenicah. JESENICE, 22. marca 1936. ŽALUJOČA DRUŽINA VIT. MAN in sorodniki. ■HBnHBHBMnBOnB D PS H "o Z H w (A ** H 2 H < Q M < O nJ ®t O O > Svete najfinejše norveško RIBJE OLJE lz lekarne DR. O. PICCOLI J A V LJUBLJANI — se priporoča bledim m slabotnim osebam. i Po kratki hudi bolezni nam je danes umrl naš ljubi hi dobri oče. sfn. brat, ded. tast, svak in stric, gospod liitiko Hramer induèMjec Prenesli ga bomo iz njegovega doma v Aškerčevi ulici 15 k večnemu počitku na pokopališče pri Sv. Križu v ponedeljek 23. t. m. ob 17. uri popoldne. LJUBLJANA, dae 22. marca 1936. MIRA PUCOVA, hčerka; ANTONIJA KRAMER, mati; DR. ALBERT KRAMER, brat; ANICA PUČNIK, sestra; DR. BORIS PUC, zet; DR. JOSIP PUČNIK, svak; ANCI KRAMER JE V A, svakinja; NEVENKA, vnukinja; JOVEK In MAJDA, nečaka. Brez posebnega obvestila. Urejuje Davorin Rartjen, — fadaj» m konaorclj »Jvtnu Adolf Ribnika* — Za Narodno tekamo d. d. kot ttekarnarja "Vane Jererfek. — Za faaenM M j» odgovora Alo* Nov** - «ubijam