GLEDALIŠKI LIST DRAME SNG
Dopisniki »Gledališkega lista« Drame SNG v tujini: Mikolajtis Z i e m o v i t, Warszawa, za Poljsko; — dr. Miroslav Pavlovsky, Brno, za Češkoslovaško; — Ossia T r i 1 1 i n g , London, za Anglijo in Francijo; — dr. Friedrich L a n g e r , Wien, za Avstrijo; — Fred Al ten, Basel, za Švico; — dr. Paul Herbert App el, Hamburg, za Zvezno republiko Nemčijo in Gerhard W o 1 f r a m , Berlin, za Demokratično republiko Nemčijo.
Gledališki list Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. — Lastnik in izdajatelj Slovensko narodno gledališče Ljubljana. — Urednik Lojze Filipič. — Osnutek za naslovno stran; Vladimir Rijavec. — Izhaja za vsako premiero. Naslov uredništva; Ljubljana, Drama SNG, poštni predal 27. — Naslov uprave: Ljubljana, Cankarjeva cesta 11. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo«, Ljubljana — Številka 2, letnik XLI„ sezona 1961—1962
GLEDALIŠKI LIST DRAME
SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA
SEZONA 1961/62 — Š T E V. 2 ENAINSTIRIDESETI LETNIK •
P R I M O 2 KOZAK AFERA
PRIMOŽ KOZAK
AFERA
Režiser: FRANCE JAMNIK Lektor: prof. MIRKO MAHNIČ Scenograf: akad. kipar JANEZ LENASSI k. g. Kostumograf: ANJA DOLENČEVA k. g.
Osebe:
Jeremija, komisar štaba CNL.....................JURIJ SOUČEK
Matej, komandant okrožja........................JOŽE ZUPAN
Bernard, načelnik cone..........................ANDREJ KURENT
Simon, komandant brigade........................LOJZE ROZMAN
Marcel, komisar brigade.........................RUDI KOSMAČ
Kristjan, zvezni oficir pri štabu cone .... DANILO BENEDIČIČ Oficir..........................................DUŠAN SKEDL
Sceno izdelale gledališke delavnice pod vodstvom ravnatelja ing. arch. ERNESTA FRANZA
Kostume izdelale gledališke krojačnice pod vodstvom STANETA TANCKA
Inspicient: VINKO PODGORŠEK Sepetalka: HILDA BENEDIČIČEV A Odrski mojster: VINKO ROTAR Razsvetljava: LOJZE VENE in SILVO DUH Masker in lasuljar: ANTE CECIČ
PRIMOŽ KOZAK
»AFERA« PRIMOŽA KOZAKA
Primož Kozak sodi v slovstveno generacijo, ki je začela zoreti pod konec druge vojne in se je estetsko — nazorsko formirala v letih po osvoboditvi. Posvetil se je študiju dramaturgije in zgodovine filozofije. Po slovstveno žurnalističnih začetkih v študentskem tisku se je Primož Kozak kot slovstveni in gledališki kritik ter mislec izpovedoval in se izpoveduje v »Besedi«, »Reviji 57« in v »Perspektivah«. Razvil se je v eno vodilnih osebnosti v slovstvenem in filozofskem krogu, zbranem okoli navedenih revij in »Odra 57«.
Rdeča nit Kozakovih slovstvenih izpovedi so filozofske, sociološke, kritično polemične meditacije in razglabljanja o odnosu posameznika do družbe, o moralni odgovornosti in moralnem profilu sodobnega človeka, o nasprotjih med revolucijo, moralo in posameznikom, o položaju posameznika v sodobnih družbenih odnosih.
V	literarni in gledališki kritiki ’e za Primoža Kozaka značilna nekoliko nestrpna in ekskluzivna polemična ter odklonilna ostrina do vrste avtorjev in del starejše realistične šole. Njegove kritične analize so temperamentno zaostrene, vendar tudi — čeprav tu in tam dokaj enostransko — argumentirane in koncizno ter logično obrazložene. Kozakovi dramaturški razmisleki in študije izpričujejo izrazito afiniteto do filozofsko tezne dramatike okoli J. P. Sartra in tudi obe njegovi dramski deli izpričujeta vplive te dramske smeri tako v koncipiranju osnovne izpovedne teze kot v oblikovanju dramskih oseb ter v liniji in formuliranju dialoga.
Prva drama Primoža Kozaka z naslovom »Dialogi« doslej ni bila ne uprizorjena	ne objavljena. Njegova	druga drama z naslovom	»Afera«	je
nastala leta	1959 in doživela krstno	uprizoritev na »Odru 57«	letos spo-
mladi.
»Afera« je drama o revoluciji. Drama o revoluciji in o revolucionarjih kot akterjih revolucionarnega procesa. Iz dialogizirane sociološko filozofske meditacije se je »Afera« razrasla v, dinamično, miselno, skrajno intenzivno in človeško pretresljivo dramsko izpoved o nepremostljivih nasprotjih med revolucijo kot procesom in med ljudmi, ki so kot nosilci	posameznih revolucionarnih nazorov revolucijo	začeli	in
vodili, a jih	je kot proces prerasla.	Posamezni revolucionarni	nazori	so
v Kozakovi drami ustvarjalno objektivizirani v živih in kljub temu, da so zarisane v bistvu enodimenzionalno, zgolj miselno, razumsko, zaradi strastnosti, doslednosti in brezkompromisnosti, s katero izpovedujejo svoje misli in nazore ter jim slede v dejanja, tudi plastičnih osebnostih; te osebnosti svojih tez, nazorov in usmerjenosti ne izpovedujejo, marveč jih vedno znova prekvalificirajo v dejanja, se pravi, da jih živijo. Postavljeni v konkretno neizprosno življenjsko situacijo na usodni, kulminativni točki revolucionarne borbe, morajo Kozakovi ljudje, — dosledni in zvesti svojim nazorom in samim sebi — dobojevati
svoj boj, izživeti bistveno vsebino svojih življenj ali z njo vred propasti.
»Afera« ima svoj umetniško filozofski izpovedni zarodek že v Kozakovih teoretičnih razglabljanjih o problemih revolucije, morale in posameznika. Ne da bi se spuščali v nadroben primerjalni razbor izpovednih poant v Kozakovi esejistiki in njegovih meditacijah ter izpovedne poslanice obeh njegovih dram, naj vendarle nanizamo nekaj spoznanj, do katerih pridemo že po globalni komparaciji obeh Kozakovih slovstvenih kompleksov, teoretičnega in dramskega:
—Kozakova spoznanja o odnosih med revolucijo in posameznikom, o položaju posameznika v revoluciji, o revoluciji kot družbenem procesu, morali posameznika ter o morali revolucionarnega procesa, ki so bila v njegovih esejih izpovedana fragmentarno, ne do kraja domišljeno in ponekod apodiktično, so v »Aferi« dozorela v kompleksno, široko, urejeno spoznanje, jasno stališče in trdno sodbo;
— nasprotja in spopadi, ki vro v kompleksu obravnavanih problemov, so že tedaj, ko so bili formulirani teoretično, esejistično, vsebovali elemente dramske napetosti, stopnjevanja in zaostrevanja ter se vse bolj oblikovali v dramski organizem, kolikor bolj so se avtorju kompleksno razjasnjevali in v njem zoreli;
— ta zdaj že urejena, teoretično in de facto kot celota še neformu-lirana miselna masa spoznanj in sodb se je avtorju nujno začela organizirati v zaokrožen dramski spopad — v dramo;
— izoblikovala se je ostra, dinamična, notranjih napetosti in nasprotij polna, zaokrožena sociološko filozofska meditacija, izpovedana v dialogih. V dialoge so razvezane, da tako rečem, posamezne nazorske smeri. Te nazorske smeri so objektivizirane v svojih nosilcih, v posameznih dramskih osebah, ki so v glavnem oblikovane v eni sami dimenziji: v njihovi miselni, razumski človeški vsebini, v njihovem revolucionarnem nazoru. (Pravim: v glavnem, zakaj na priliko Bernard in deloma Marcel sta slovstveno oblikovana drugače, zlasti Bernard skoraj dosledno s pozitivistično-realistično metodo.) Ta njihova miselna vsebina, ti njihovi razumski revolucionarni nazori pa so izpovedani s tako silovito, brutalno, brezkompromisno strastnostjo, da dramske osebe, kot smo rekli, kljub enodimenzionalnosti zažive plastično in polno;
— dramski spopad se razvija v dveh smereh: najprej med Komisarjem kot predstavnikom revolucije in med revolucionarji kot akterji revolucije, za tem med posamezniki revolucionarji drug proti drugemu:
— kot so Kozakova sociološko filozofska razglabljanja v esejih in meditacijah rasla iz aktualnih problemov naše družbe danes in tukaj, tako je tudi »Afera« kot corona njegovih dosedanjih slovstveno filozofskih izpovedi zrasla iz naše žive stvarnosti. Formalna prestavitev dogajanja »Afere« more imeti le en sam namen in le en sam pomen: da se drama kot umetniška izpoved dvigne na višji nivo in v širše horizonte kot poseg v »občo problematiko evropskih intelektualcev in njihovega Qngažmaja v revoluciji.«
L. Filipič
OSSIA TRILLING:
NOVICE IZ STRATFORDA
ZAKLJUČNO POROČILO NAŠEGA STALNEGA LONDONSKEGA
DOPISNIKA O SEZONI 1961
Najzanimivejšo novico Stratforda, preden se decembra zaključi sezona I9G1, je sporočil izrecno Vašemu dopisniku ravnatelj tega gledališča Peter Hall, ki je ravnokar angažiral Joan LITTLEWOODOVO, bivšo ravnateljico gledališča Theatre Workshop, da bo 10. aprila odprla sezono 1962 s Shakespearovim HENRIKOM IV. I. in II. del. Ta novica odgrinja dolgotrajno kopreno skrivnosti, ki je obdajala Joan Little-woodovo, odkar se je umaknila iz imenovanega gledališča v vzhodnem Londonu, ki ga je bila ustanovila in mu v zadnjih letih priborila svetovno slavo. (Prim. naše poročilo o J. Littlewoodovi v današnji številki!
—	Propad gledališča Workshop je poučen primer tudi za nas, še posebno v trenutku, ko stojimo pred reorganizacijo našega gledališkega sistema. — Op. ur.). Druga privlačnost sezone 1962 bo uprizoritev KRALJA LEARA v režiji Petra Brooka, s Pavlom Scofieldom v naslovni vlogi. Prvikrat se bo tudi Royal Shakespeare Theatre udeležilo Edinburškega festivala 1962, na katerem bo nastopalo s tremi predstavami: enim Shakespearom, Whitingovimi HUDIČI (The Devils) in bodisi Brechtovim KAVKAŠKIM KROGOM S KREDO ali Sartrovim HUDIČEM IN DOBRIM BOGOM, v katerem bo prevzel glavno vlogo Richard Burton, brž ko bo dokončal snemanje v filmu (KLEOPATRA, z Elizabeth Taylor).
Zaključna predstava letošnje sezone v Stratfordu je bil OTHELLO v režiji in inscenaciji Franca Zeffirellija; osnutke za kostume je prispeval mladi angleški risar Peter J. Hall (ne zamenjuj z njegovim soimenjakom, upravnikom gledališča!). Prvi večer pa so predstavo nezgode tako zelo pokazile, da jo je bilo treba iti še enkrat pogledat, če si jo hotel pravilno oceniti. Na večer premiere je namreč trajala predstava skoraj štiri ure in pol (uro dlje, kakor je bilo predvideno), ker so nastopile težkočc v zvezi s spreminjanjem težke in zapletene Zeffirellijeve scene. Sceno, ki je bila na pogled veličastna in je učinkovala kot velika platna Veroneseja ali Tintoretta, so spretno osvetljevali, — da bi vzbujala vtis obdajajoče vode, — toda ravnanje z njo so tolikanj pomanjkljivo vadili, da sc je nevarno zibala pa majala in so zato spremembe trpele le predolgo. Tako za igralce kakor za občinstvo je bilo to prava pokora. Ob naslednjem obisku so bile, hvala bogu, vse te hibe odstranjene.
Celotna uprizoritev je izpričevala slog minulih časov, slog, ki so ga v Stratfordu že zdavnaj opustili in smo mu bili priče z največjo osuplostjo. Nočemo pa s tem zanikati prelestnega veličastja različnih scen: doževa palača je stopila pred nas v vsem možnem obilju; vse je sijalo v motnem zlatu, v rdečem, bogatem vezenju, s svečanimi haljami senatorjev s širokimi rokavi pa kožuhovinastimi obšitki, zraven velikanski korintski stebri in prostorna stopnišča, presekana tu pa tam
z masivnim obzidjem, ki vliva človeku občutek oto&ke trdnjave. Zeffirellijeva zamisel je bila izvirna in na moč zanimiva: po njej je postal osrednja osebnost Jago, Othello, Dczdemona in Cassio pa le žrtve njegovih blaznih želja. Kakor ga je zaigral lan Bannen, je Jago psihopatski primer, očitno do dna srca zaljubljen v svojega črnega gospodarja, a ki ga priseže uničiti, če se poroči z Dezdemono, pa ne 7-ato, ker bi jo sovražil, pač pa, ker je na Mavra ljubosumen. Ko mu vsaka nova ukana uspe, ga občutek lastne moči opaja in zanaša čedalje bolj. Vendar takSna interpretacija obvezuje Othella, da izgubi precej svojega tragičnega zanosa. John Gielgud je je zaigral Othella kot starejšega vojaka, ki se je prepozno zaljubil in bil v dvomih, ali ga lahko takšna lepa ženska (igrala jo je Dorothy Tutin) v resnici ljubi, vendar v končnem prizoru njegova strastnost pa njegov glas nista zadovoljila in je njegov preplah, ko je odkril, da je bil osleparjen, izzvenel nepričakovano medlo. Peggy Ashcroft je zaigrala dokaj prepirljivo Emilijo ■n režija ni poskusila obrazložiti skrivnosti njene poroke z Jagom.
Ta uprizoritev se bo na pomlad leta 1962 priključila repertoarju Aldwich Theatra, kjer oživljajo predstavo UKROČENE TRMOGLAVKE >2 leta 1960 z Vanesso Redgrave v vlogi Katarine; ta vloga je kot nalaSč zanjo. Vanessa Redgrave je odkritje sezone 1961.
Iz rokopisa prevedel prof. MARIJAN TAVČAR
M?
Nuilč - Mih Iz: »Avtobiografija«. Režija tn scena: Mile Korun. Kostumi: Mija Jarčeva. Na sliki: Ivan Jerman (stric), Pavle Kovič (Prota) in Stane Potokar (Stacunar).
CLIVE GOODWlN IN
TOM MILNE:
REŽISERKA JOAN LITTLEVVOODOVA
(Nadaljevanje)
Ko Joan pripravi igralce do tega, da ustvarjalno razmišljajo o besedilu, razbije igro na enote. Taka razdelitev je zelo sorodna načinu, ki ga je uporabljal Stanislavski. Igro razdeli na prizore, od katerih ima vsak svoj začetek, sredino in konec; nekateri od njih sestoje samo iz nekaj stavkov. V vsakem prizoru ima igralec določen smoter — nekaj, kar v tem trenutku najbolj želi.
Joan si na skušnjah stalno pomaga z improvizacijami; uporablja jih na vse načine. Če nastanejo z neko enoto težave, bo uporabila najpreprostejši način in postavila igralca v podobno situacijo. Če gre za klasično igro, kjer dvorjan prosi kralja za uslugo, bo to prenesla v moderen kontekst, to je v uradnika in direktorja, in igralca bosta besedilo improvizirala. Tako ju bo postavila naravnost v sredo problema, namesto da bi frazirala stavek, prilagajala glas in iskala pran/o kretnjo: kako zaigrati vlogo človeka, ki zares prosi za uslugo. Ali pa bo improvizirala neko ilustrativno epizodo. V ŽIVLJENJU V ZAGATI n. pr. kaže prvi prizor mater m hčer, ki se selita v novo stanovanje. Izmučeni sta in sitni. Prostori so puščobni in zamazani. Nekega jutra sta obe igralki celo uro vlačili, po odru težke kovčke, poskušali zlesti na avtobus, se kregali z gospodinjami in se prebijali skozi dež. (Joan je v odrskih situacijah prešla realistične meje in tako sta si morali igralki predstavljati, da vlačita kovčke po dolgih, mračnih in umazanih tunelih.) Če prizor na vaji teče prepočasi, ali je prešibek, ga morajo izvajati pantomimično, z glasbo. To delajo tudi pri resnih dramah in učinek je za igralce neverjetno sproščujoč. Nasprotno govoricam Joan nikdar ne spreminja teksta brez avtorjevega privoljenja. Dobro besedilo često vznikne iz improvizacij in pri sodobnih dramah Joan marsikdaj povabi avtorja, da dela z igralci in da mesta, ki so se pokazala na vajah kot slaba, popravlja.
V	PONUDI MI KAJ je bilo nekemu igralcu težko izreči določen stavek — ni in ni mu šlo. Joan se je obrnila k Wolfu Manko-witzu in rekla: »Tale fant ima pa težave.-« »Nesmisel,« je rekel Wolf. Joan pa pravi: »Dobro, Wolf, spravi se na oder pa mi ti povej.« Ker se je njemu pri tistem stavku ravno tako zataknilo, se je zasukala in rekla: »Fant je imel prav, kajne — nocoj tole popravi.« In ni imel kaj izbirati.
Seveda se Joan ne zadovolji s tako hitro rešitvijo tekstovnega problema, kadair režira literarno pomembno delo: »Povem vam, da je zelo natančna, kadar gre za dobro napisano igro. Storila bo vse. kar bo mogla, da izvleče iz vas, kar zahteva avtor.« In kdorkoli je videl njene uprizoritve elizabetinskih iger — VOLPONE, ARDEN OF FAVERSHAM, RIHARD II, EDWARD II je moral opaziti
Jurij Souček, Drago Makuc in Polde Bibič kot Nušiči v »Avtobiografiji-«. Režija in scena: Mile Korun.
njihovo izrazito tekstovno čistost. Gola preprostost scenskih rešitev Johna Buryja in do popolnosti disciplinirana igralska skupina sta dajali občinstvu predstave, ki so bile tako sveže, vznemirljive in Pomembne, kot da bi bile pravtkar napisane.
Pri klasičnih delih v verzih bo Joan, potem ko bo z impro-yizacijami pripravila igralce do tega, da bodo ujeli osnovni motiv lgre in karakterjev, porabila ure in ure za verz in ritem. Nobene dekorativnosti ne dovoli — v trenutku, ko zdeklamiraš kakšno "Poezijo«, te ustavi. Trd, silen ritem, ki pojasnjuje pomen — in včasih j e pomen — je nadvse važen. Včasih se mora igralec fizično Pretolči skozi besedilo, to je, s pestjo mora udarjati metrum kakor boksar na vaji.
Gibanje je življenjski element Joaminega dela — ne samo igralčevi gibi, ampak povezava med gibanjem in karakterjem.
,Veste, saj ni čisto res, da vam Joan ne pove točnih premikov.
Ona bo recimo rekla: »V tem prizoru prideš iz kleti in se prebijaš skozi dolg, temen prehod. Nič ne vidiš, ampak samo veš, da moraš mimo in ven skozi vrata na koncu.« Kajpak, to nekomu ne pove:
“Zdaj greš od leve proti desni« (— kar ti sploh ne da premika, n napak je enostavno postavljanje oseb na določene točke). Ne,
■loan vam v resnici poda premik — opiše vam določen napor, ki je Potreben, da dosežeš določen položaj. Jaz bi rekel, da omogoči ljudem gibanje, da da igralcu cilj in motiv, da pride tja. Poda vam Premik kot igralcu, nikdar pa vas me prestavlja kot figuro po šahovnici. To gibanje je točno začrtano, saj rase iz pomena igre ‘n iz namenov karakterjev. Nekateri so v njenih uprizoritvah klasičnih del opazili izredno lepe grupacije, toda Joan nas nikdar ne ‘azporeja po odru: grupacija kar nekako zrase iz samega dogajanja.
Ce so značaji, občutja in motivi pravilno zastavljeni, mora biti tudi grupacija pravilna.	73
Joanine režije vedno težijo k stilu, ki najbolje osvetljuje avtorjeve namere. Za dosego takega stila se mora seveda igralec aktivno vključiti v tok uprizoritve. Z drugimi besedami, igralec je življenjsko pomembna enota sam na sebi, konec koncev pa je pomemben samo toliko, koldkor se zna spojiti z ansamblom. Kot paradoks zveni, da tiči skrivnost ansambelske igre prav v osredotočenju na posameznega igralca. Naj bo igralčeva vloga še tako majhna, če ni »v« uprizoritvi, bo škodljiva.
Izreden poklon, ki ga daje vsakemu igralcu, tiči v popolni in in dosledni koncentraciji, ki mu jo posveča. Dobro veš. da se bo naslednjih nekaj minut, ali uro ali kolikor že traja, spoprijela s tvojim problemom. Tega je deležen prav vsakdo, vsakogar bo zadela njena individualna kritika. Tistim, ki niso vajeni tako podrobne osebne analize njihovega dela, bo to morda kruto. Zakaj konec koncev je zmožna, da nekomu zabrusi: »Tega pa ne zmoreš
—	to presega tvoje zmožnosti!-« Joan je dober psiholog: če se ji zdi, da bo igralcu koristilo, da ga trdo postavi na tla, bo to tudi storila. Ne bo pa prišla nad vas kot oblasten šef-režiser. Ce se igralec nekaj domisii in če se ona nekaj domisli, imata dovolj časa in priložnosti,, da to predebatirata in preizkusita — in često se tudi sporazumeta. Takoj je pripravljena, da odvrže svojo zamisel, če je tvoja boljša. Vedno pravi: »Nikar ne pusti, da bi te .režirali1.« Nekoč je dobesedno rekla: »Teater bo zmagal takrat, ko bodo vsi režiserji pomrli!« Nikdar ti ne bo rekla: »Tole moraš storiti.« Pušča vam svobodne roke pri eksperimentiranju in eksperimentira sama. Dovolj dobro zna občutiti, da takrat, ko jo presenetite, ve, da bo na podoben način presenečeno tudi občinstvo.
Ko je premiera mimo, režiserjevo delo ni končano, ampak je samo prešlo v novo stopnjo. Joan ne verjame, da je mogoče uprizoritev v treh ali štirih tednih pripraviti do popolnosti in jo kot spoliran izdelek postaviti' na oder. Predstava je živ, dihajoč, spremenljiv organizem, ki potrebuje stalnega opazovalca in korektorja. Takole se pričenjajo štiri strani norčavih opazk, ki jih je nekaj dni po premieri poslala ansamblu:
»Dragi 'gralci, bi mogoče nehali imeti gledalce za slaboumne, se otresli navlake, pridobili spet malce napetosti, tempa in vzdušja v drugem dejanju? Bi mogoče za spremembo nehali zvijati svoja okostja nad tekstom, pretiravati v igri, izsiljevati smeh v občinstvu? Nehajte z željami, da bi vas gledalci občudovali, samo vas, saj to tako in tako že delajo. Ljudje imajo igralce in igralke radi, torej se pomirite in jim dovolite, da sii za spremembo ogledajo tudi predstavo.«
Vse Joanino delo z igralci je usmerjeno v tisto težko opredeljivo reč, ki ji pravimo umetniški zbor — ansambel. Od stan h Grkov sem pa do Brechta je jasno, da je prvi pogoj za vznik gledališke umetnosti ansambel. Ta ansambel mora hoditi seveda v korak s časom in mora imeti na čelu resnično ustvarjalno osebnost. (Obstoj sitalne skupine same na sebi še ne pomeni ansambla, še ne pomeni nič — glej The Old Vic!) Drugače se namreč poraja gledališka umetnost samo slučajno ob srečnem združenju talentov ali v osebi velikega igralca.
V	negotovih razmerah angleškega gledališča, kjer igralci begajo od službe do službe, so želje po stalnem ansamblu skrčene, le na
nejasne sanje. Vsem preprekam in tveganjem navkljub pa je Joan uspelo, da obdrži za dalj časa isto skupino igralcev in njene najboljše stvaritve so nastale v tem mirnem obdobju (posebno še klasične uprizoritve med leti 1954—1956).
Danes so njeni igralci raztreseni po štirih različnih gledališčih. Bivši člani so naokrog v svetu televizije in filma. Ponovno zbiranje sil se zda z denarnega stališča neizvedljivo. V tej deželi imamo že dolgo in nečedno zbirko dokazov, kako znamo zanemarjati talente.
V	Joaninem primeru pa še ni prepojmo.
Ko smo bild vsi zbrani v Theatre Royal, je bila na vajah zelo zahtevna. Strastno veruje v tehniko. Ljudje so dobili vtis, da je vse skupaj tista strašna »metoda« Stanislavskega, toda če bi se držala svoje poti, bi vsi njeni igralci znali peti in plesati, obvladali bi sabljanje in mim. Če bi se držala svoje poti, bi imela igralsko skupino, ki bi vadila kot nora. Dejansko pa so že mnogokrat opozorili, da to zavoljo ekonomskih pogojev zanjo ni izvedljivo. V vsaki pametni državi bi se vlada zganila in rekla bi Joan »Poglej, tule imaš čedno vsotico, pojdi lin počni, kar te je volja«, in Joan bi ustvarila gledališki ansambel, ki bi ga Londonu zavidal ves svet.
Prevedel D. Tom.še
DiiSa Počkajeva kot /ena in Jurij Souček kot NuSič v »Avtobiografiji«. Relija in scena: Mile Korun. Kostumi: Mija Jarčeva.
IL1JA ERKNBUK(i:
SPOMINI NA VSEVOLODA EMILJEVIČA MAJERHOLDA
(ODLOMEK IZ ERENBURGOVIH SPOMINOV »LJUDJE, LETA, ŽIVLJENJE«) (NOVI SVET, 1961, 2)
(Nadaljevanje)
»Gozd« je bila čudovita predstava, razburila je gledalce. Majerhold je z njo mnogo odkril: na novo je podal tragedijo umetnosti. V tej uprizoritvi pa je bila podrobnost, ki je dražila (morda celo radostila) Majer-holdove nasprotnike: zelena lasulja na enem od igralcev. Igrali so »Gozd« mnogo sezon zaporedoma. No, po neki reprizi v Leningradu je prišla obsodba: Vsevoloda Emiljeviča so zasuli s pismi. »Recite že, kaj pomeni zelena lasulja?« On se je veselil, jezil in šalil. Pristopil je k igralcem in se naredil neumnega: »Resnično, kaj pa pravzaprav pomeni ta lasulja? Kdo si jo je izmislil?« Od tega večera naprej zelene lasulje ni bilo več. Ne vem, ali je Majerhold zaigral presenečenje, ali je iskreno ostrmel nad tem, kako da je spregledal podrobnosti, ki so si jo izmislili seveda oni! (V življenju sem dostikrat slišal nerazumljiva vprašanja »kdo se je pravzaprav tega domislil?« iz ust tistih, ki so imeli na vesti še mnogo hujše bedarije kot je bila tista nesrečna lasulja.)
Majerhold je bil strašilo za ljudi, ki se jim je gabilo novo; njegovo ime je postalo pojem; nekateri kritiki niso opazili (ali pa niso hoteli), da je Majerhold šel dalje: zmerjali so ga za zastanek, ki mu ga je uspelo že vdavnaj prebroditi.
Vsevolod Emiljevič ni pomišljal odpovedati se estetski koncepciji, ki se mu je še snoči zdela pravilna. V letu dvajset, ko je pripravljal »Zore«, se je iztrgal svojemu »Komedijantu« in »Sestri Beatrice«. Na lepem jim je začel očitati izmišljeno »biomehaniko«.
Treplev v prvem dejanju govori, kako pomembne so nove oblike, a v zadnjem, preden se ustreli, spozna: ».. . toliko sem govoril o novih oblikah, zdaj pa čutim, da sam polagoma drsim v rutino... Da, čedalje bolj in bolj sem prepričan, da ne gre ne za stare ne za nove oblike, ampak za to, da človek piše, ne da bi mislil na kake oblike, piše, ker se mu prosto izliva iz srca«. Leta 1938 mi je Vsevolod Emiljevič govoril, da spor ne izhaja iz nasprotja med starimi in novimi oblikami v umetnosti, temveč preprosto zaradi umetnosti in potvorb pod tem imenom.
Nikdar se ni odrekel tistemu, za kar je mislil, da je bistveno; odmetaval je »izme«, sisteme, estetične kanone, a v imenu svojega razumevanja umetnosti se je stanovitno puntal, navdihoval in gorel.
Kaj je bilo tako strašnega v Cehovskih vodvilih? Ob »levi umetnosti« tistega časa jim je uspelo vse pozabiti. Majakovski je bil priznan za genialnega poeta, vendar, na Majerholdovo uprizoritev so vseeno planili. Majerhold je lahko govoril najnavadnejše stvari, toda nekaj je bilo v
NuSič — Mihiz: »Avtobiografija«. Režija in scena: Mile Korun. Na sliki: France Presetnik kot Kaplar Ljuba.
njegovem glasu, v očeh in nasmehu, kar je razburjalo ljudi, ker jim ni bilo pogodu ustvarjalno žarenje umetnika.
Spomladi leta 1931 sem v Parizu videl Majerholdovega »Revizorja«.
To je bilo v majhnem gledališču v Goethejevi ulici, kjer so po navadi predmestnim prebivalcem prikazovali nesmiselne spevoigre ali melodrame, da bi »razdirali duše«, na tesnem in neudobnem odru, brez foyera (v odmorih so gledalci hodil kar na cesto), skratka v prostoru, ki je bil skrajno mizeren. »Revizor« me je pretresel. Posrečilo se mi je, da sem se že zdavnaj ohladil pred lepotno zanesenostjo svoje mladosti in bal sem se iti na predstavo; preveč ljubosumno sem ljubil Gogolja. Vendar sem na odru videl vse tisto, s čimer me je Gogolj privlačeval: bolečo tesnobo umetnika, in prizore, ki jih ni mogoče obiti, trdo vsakdanjost.
Vem, kako so Majerholdu očitali pačenje Gogoljevega teksta, ker ga je pač smešil. Res, njegov »Revizor« ni bil podoben tistim predstavam, ki sem jih videl v otroških letih in v mladosti. Zdelo se je, da je zdaj tekst razmaknjen, vendar v njem ni bilo samovoljnega dopolnjevanja — vse je izhajalo iz Gogolja. Ali je mogoče za hip verjeti, da je razkrinkavanje provincialnih uradnikov v dobi Nikolaja I. — edina vsebina Gogoljeve igre? Seveda, za Gogoljeve sodobnike je bil »Revizor« predvsem ostra satira na socialno ureditev in na navade. Toda, kakor vsako genialno literarno delo, je tudi on preživel stadij aktualnega dogodka in zdaj razburja ljudi sto let pozneje, ko so z zemeljskega površja izginili nikolajev-ski mestni župani in poštarji. Majerhold je razmaknil okvir »Revizorja«.
Ali je v tem smešneje? Saj se različne gledališke uprizoritve romanov Tolstoja ali Dostojevskega upoštevajo kot plemenito delo, pa čeprav ožijo okvire literarnih predlog.	77
Andrej Belij ni samo ljubil Gogolja, bil je nor nanj, in verjetno je, da mnogi umetniški neuspehi avtorja »Srebrnega goloba« in »Peterburga« izvirajo ravno od tod, ker ni mogel premagati Gogoljeve moči. In tako je Andrej Belij, ko je v gledališču videl Majerholdovega »Revizorja«, nastopil s strastno obrambo te uprizoritve.
V	Parizu so na predstavi bili večinoma Francozi — režiserji, igralci, ljubitelji, pisatelji, umetniki; spominjalo je na parado znamenitih oseb. Tam je bil Louis Jouvet, tu Picasso in Dullin, Cocteau, Baty.
Ob koncu predstave so ti ljudje, za katere se je zdelo, kot da so preobjedeni umetnosti, in ki so bili vajeni odmerjati svoje pohvale, vstali in priredili ovacijo, kakršne v Parizu nisem videl.
(Prev. Z. Kurentova — Nadaljevanje prihodnjič.)
nudi v svojih poslovalnicah: v Stritarjevi ulici, na Gosposvetski cesti, na Miklošičevi cesti in v Čopovi ulici
TRGOVSKO PODJETJE
Ljubljana
veliko izbiro moškega, ženskega in otroškega perila ter pletenin po ugodnih cenah
RESTAVR
# DNEVNO SVEŽE RIBE # BOGATA IZBIRA JEDIL 9 TOČIMO PRISTNA ISTRSKA VINA
OBIŠČITE NAS!
78
DR. FRAN VATOVEC:
POT, DOLGA 10 LET Ob X. Ljubljanskem festivalu
V prvi polovici julija 1962 bo X. Ljubljanski festival. Sicer skromna jubilejna zadeva. Tisti, ki smo, polni optimizma, stali ob zibelki festivalne misli in ki smo od prve sekunde v njeni neposredni bližini, dobro vemo in ne bomo nikdar pozabili, kako je bila ta pot vijugasta; precej trnja in kotanj .je oteževalo hojo navzgor v klanec. Težave, napori, tudi razočaranja. Kakor pri vsaki pobudi večjega obsega.
V razvojnem pogledu so v našem ljubljanskem festivalnem letopisu začrtane predvsem štiri letnice, ki pomenijo štiri poglavja, lahko bi rekli štiri pomembna izhodišča:
1. 1. 1953 je rojstno leto Ljubljanskih festivalov: 22. maja 1952 je na bellevuejski seji Turističnega društva Ljubljana vzkipnila ta pobuda. — I. Ljubljanski festival je trajal od 4. — 12. julija 1953. Prireditev nič manj ko 74. Obsežen programski nabiralnik: kultura, gospodarstvo in turizem, folklora, šport itd.;
2. 1. 1954 pomeni preusmeritev k splošnemu umetniškemu festivalnemu programu. Pele — mele:: drama, opera, balet, koncert, folklora, kulturne razstave. Ta splošna umetniška programska smer se nadaljuje do vključno 1. 1959 (VII. Ljubljanski festival). II. Ljubljanski festival je bil od 30. junija do 14. julija 1954;
3. 1. 1960 prinese pomembno prelomnico: VIII. Ljubljanski festival (30. VI. do 10. VII. 1960). Ljubljanske festivalne prireditve dobivajo svoj značilni programski obraz. Stilno enoten je ta obraz, in specialen. Prelomna programska operacija. Poskus: stilni baletni program v izvedbi jugoslovanskih opernih baletnih ansamblov glavnih mest. VIII. Ljubljanski festival se je razrasel v I. Baletni festival Jugoslavije in I. tekmovalno revijo opernih baletov glavnih mest Jugoslavije. Pomemben sklep I. posveta jugoslov. baletnih umetnikov, koreografov in baletnih pedagogov: Ljubljana naj bo festivalno mesto jugoslovanskega opernega baleta;
4. 1. 1961 (IX. Ljubljanski festival) predstavlja krepitev zasnove stilno enotnega festivalnega programa. To programsko smer je UO pri zavodu »Ljubljanski festival« raztegnil od baleta na opero. Glede na 20-letnico revolucije se je festivalno programsko težišče prevesilo k jugoslovanskemu poudarku, k jugoslovanski operi.
In X. Ljubljanski festival? V smislu bienalnega programskega zaporedja balet-opera je na vrsti baletni festivalni program. Zelja? Prikaz najkvalitetnejših reproduktivnih baletnih stvaritev. II. Jugoslovanski baletni festival. Iskreno S3 ga veselimo.
79
LJUBLJANA
odkupuje vse vrste surovih kož
TOVARNA TRIKOTAŽNEGA PERILA
»pletenina«
LJUBLJANA, ZALOŠKA 14
Proizvaja:
PREPRIČAJTE SE	vse vrste	trikotažnega perila iz
O	NAŠI KVALITETI	sintetičnih vlaken,	rayona,
IN ZADOVOLJNI	volne in	bombaža za	ženske,
BOSTE!	moške in	otroke.
In ter con t
IMPORT - EXPORT - BEOGRAD FILIALA LJUBLJANA - GOSPODARSKO RAZSTAVlSCE
Uvaža in izvaža vse za elektroniko in akustiko Prodarjma služba LOŠKIH TOVARN HLADILNIKOV
Trgovsko podjetje
z živili	■
» C^rmada «
vam nudi v svojih triinpetdesetih poslovalnicah v Ljubljani in okolici vedno sveže in kvalitetne špecerijske, mlečne in mesne izdelke. — Vljudno vas vabimo, da se o tem sami prepričate.
SLOVENIJA VINO Ljubljana, Frankopanska 11
nudi za izvoz in domači trg kvalitetna namizna in steklenična vina, slivovko, Wine’s Iirandy, Vermonth, Extra Bacchus
Priporočamo se za obisk v naši trgovini na Cankarjevi cesti 6 in točilnici v Šentvidu pri Ljubljani.
Slovenijašport
trgovsko podjetje na veliko in malo v Ljubljani
S POSLOVALNICAMI V MARIBORU, KRANJU, CELJU IN JESENICAH VAM NUDI V VELIKI IZBIRI
Športno in telovadno orodje, CAMPING OPREMO, SMUČARSKO OPREMO, OPREMO ZA PODVODNI RIBOLOV, DVOKOLESA,
Športno obutev in oblačila
TER DRUGE ŠPORTNE REKVIZITE
TOVARNA KOVINSKIH IN PLASTIČNIH IZDELKOV
LJUBLJANA, KAMNIŠKA 20
proizvaja izdielke iz plastičnih mas za fairmiacevtslko, icemično, avtomobilsko, elektro in radlo-tehnično industrijo, kakor tudi predmete za široko potrošnjo, | tehnične izdelke in embalažo iz aluminija, svinčeno ter pokositreno embalažo.
TI1BR
Dobra kvaliteta — zmerne cene.
Oglejte si bogate zaloge v vseh poslovalnicah
Tovarna mesnih izdelkov
LJUBLJANA, Mesarska 1
Vam nudi v svojih poslovalnicah vsak dan sveže meso, sveže mesnei izdelke in prekajeno meso najboljših kvalitet.
Posebno prednost dajemo predpakiranemu mesu, ki ga prodajamo v naši samopostrežni trgovini v Wolfovi ulici 12 ter v vseh večjih špecerijskih trgovinah širom po Ljubljani.
Gospodinje, z nakupom naših izdelkov se boste same prepričale o njih kvaliteti.
JUiOTEHNIKA
uvozno-izvozno trgovsko podjetje s tehničnim materialom na veliko in malo
LJUBLJANA, POD TRANCO št. 2 - Poštni predal 30-1.
oskrbuje preko detajlne trgovske mreže na celotnem teritoriju države cenjene potrošnike z najsodobnejšimi
ELEKTRO GOSPODINJSKIMI APARATI
hladilniki	mešalci, mlinčki
pralnimi stroji in sušilci	pečmi in grelci
štedilniki in kuhalniki	svetilkami
sesalci, loščilci, likalniki
in vso drugo elektro opremo za gospodinjstvo in dom ELEKTRO AKUSTIČNIMI APARATI
televizijskimi aparati	gramofoni in ploščami
radio aparati in UKV aparati	magnetofoni in diktafoni
in vso drugo akustično in elektronsko opremo
ter ima za vse elektro gospodinjske in akustične aparate za čas jamstvene dobe organizirano lastno servisno mrežo delavnic
CENTRALNI SERVIS: LJUBLJANA - Prečna ulica št. 2 Telefon 30-147
1	ITI U U " INOZEMSKA ZASTOPSTVA Ljubljana, Celovška c. 34 tel. 33-351
KONSIGNACIJSKA
TOVARNA KOVINSKE EMBALA2E LJUBLJANA
— SERVIS
rnus
proizvaja vse vrste lito-grafirane embalaže — kot embalažo z?t prehransko industrijo, gospodinjsko embalažo, bonboniere za 6okolado, Ka-kao in bonbone ter razne vrste litografiranih in po-nikljaniih pladnjev. Razen tega proizvajamo elek-tri6ne aparate za gospodinjstva kot n. pr. električne peči.
Izdelujemo tudi pribor za avtomobile im kolesa, in sicer avtomobilske žaromete, velike in male, zadnje svetilke, stap-stvetolke, zračne zgoščevailke za avtomobile in kolesa ter zvonce za kolesa. Izdelujemo tudi pločevinaste lito— grafirane otroške igrače
OBRTNO GOSPODARSKO PODJETJE
»CVETLIČARNE«
Uprava: LJUBLJANA, Wolfova 10/1. nadstr.
Telef.: 22-513
poslužite se naših poslovalnic:
►►ORHIDEJA« — Cankarjeva ul. 4 — Pasaža nebotičnika — telef.: 20-897 »ROZA« — Nazorjeva ul. — telef.: 23-194 ►►CVET« - Wolfova 10 - telef.: 22-513 ►►CVETLICA« - Titova cesta ►►MIRTA« — Čopova ulica ►►ZVONČEK« — Tromostovje
p^) TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA, Rimska c. 17
IZDELUJE: releje za zaščito, daljinska stikala zračna do 100 A ln oljna do 15 A s termično zaščito, zaščito proti požaru, programska stikala vseh vrst, aparate s področja lndustrljeke elektronike, merilne ln specialne transformatorje, signalne naprave za elektrogospodarstvo ln Industrijo.
Kupujte vse modno blago v naših poslovalnicah:
»ROKAVICAR« Titova cesta 10 telefon 23-415
»PIONIR« Titova cesta 17 telefon 21-597
»NOG AVI CAR« Nazorjeva ulica 3 telefon 23-414
»JELKA« Miklošičeva c. 34 modno blago za ženske in moške
Priporoča se Trgovsko podjetje »IZBIRA« LJUBLJANA, Wolfova 1/1.
Tobačna tovarna-Ljubljana
IZDELUJE
cigarete za Vaš Okus, znanstveno analizirane, izdelane iz najboljših vrst tobaka, okusno pakirane
Neuklearni
inštitut
»Jožef
Stefan«
Ljubljana
ima bogato tradicijo in lepe znanstvene uspehe v raziskovalnem delu m v graditvi nuklearnih elektronskih in eksperimentalnih naprav.
V	svojem razvojnem programu zajema naslednja področja:
jedrsko fiziko, fiziko trdnih sinovi, kemijo, nuklearno elektroniko, elektrofi-zikalne naprave, industrijsko uporabo izotopov.
Iz navedenih področij nudimo raziskovalne usluge, projekte in komsultacije.
Nuklearni inštiitut »-Jožef Stefan«, Ljubljana, Jamova 39, telefoni 22-023, 22-118. 23-152, 23-153.
ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE
združuje elektrarniška podjetja, EHektropranos, podjetja v gradnji in upravo v Ljubljani.
ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE skrbi za redno proizvodnjo, prenos in razdelitev električne energije ter gradi nove elektroenergetske vire.
Eles
| (Organizator
EKONOMSKI SERVIS - LJUBLJANA Langusova 8 — telefon 22-042
Projektiranje poslovanja in uvajanje birotehnične mehanizacij e v gospodarakiih organizacijah, zavodih, ustanovah ter diru^tveni/h organ izacdjiah
Prirejanje tečajev im predavanj za vzgojo kadrov s področja organizacije in tehnike poslovanja ter vodenja v gospodarskih organizacijah, zavodih, ustanovah ter v zvezd s tem dzdajanje strokovnih edicij Nudenje graiUčnih dm ekonomslko-propagandnih uslug, kot so:	idejni osnutki, etikete, nalepnice, katalogi,
cenilki, prospekti, tiskovine. Izdelovanje papirne galanterije itd.
proizvaja vse vrste tehtnic za potrebe industrije, transporta, trgovine in široke potrošnje.
Posebno opozarjamo na naš novi proizvod — namizna tehtnica za trgovino tipa MAXIMA po licenci zahodnonemške firme Bizerba.
Zahtevajte prospekte in ponudbe! — Odlike naših proizvodov so točnost, trajnost jn zanesljivost!
CELJE,
Mariborska c. 1 JUGOSLAVIJA
Tel.: 21-41. 29-27
Za vse tehtnice daijemo enoletno garancijo!
Naslov: »ASTRA« — veletrgovina, Ljubljana, Bežigrad 6
Telefoni:
Centrala: 32-394 Komercialni sektor: 32-470 Nabavno-prodajn; oddelek: 30-905
•►ASTRA« — specializirano trgovsko podjetje z usnjem, gumo, plastičnimi masami, čevljarskimi, sedlarski mi in tapetniškimi potrebščinami ter orodjem, tehničnim tekstilom in zaščitnimi sredstvi, Vas postreže iz svojih sortiranih zalog vedno po najnižjih konkurenčnih cenah.
Rudniki, tovarne, obrtna podjetja, trgovska podjetja, transportna podjetja, mlinska podjetja, gradilišča in ustanove, prepričajte se o solidni postrežbi in naijnižjih cenah v veletrgovini »ASTRA«.
Vsa naročila: osebna, pismena ali naročila po naših potnikih, izvršujemo solidno in hitro. Pri naročilih tehničnega materiala Vas postrežemo tudi s strokovnimi nasveti.
POSLUZITE SE ODLIČNIH PROIZVODOV PODJETJA
V
tovarne bonbonov, čokolade
in peciva	Nad kvaliteto naših proizvodov
v Ljubljani	ne boste nikdar razočarani!
Obiščite
blagovnico
specializirano trgovino za oblačilno stroko
in njeno poslovalnico
v. 5 neCfuLjcLca.
Ljubljana, Wolfova 1
PRED IN PO PREDSTAVI OBIŠČITE
leczm
KJER BOSTE SOLIDNO POSTREŽENI
»ISKRA«
IND. za elektromehand-ko, telekomunikacije, elektroniko, avtomatiko
PRODAJNO-SERVISNA ORGANIZACIJA ZASTOPA ISKRO NA JUGOSLOVANSKEM TR2ISCU
CENTRALA:
LJUBLJANA, LINHARTOVA 35 FILIALE:
LJUBLJANA, ZAGREB, BEOGRAD, SKOPJE, TITOGRAD, SARAJEVO, SPLIT, RIJEKA
SPREJEMAMO NAROČILA, SKLEPAMO POGODBE, DO-| BAVLJAMO, MONTIRAMO, VZDR2UJEMO
i
1  .........................
Kemična
tovarna
Moste
Ljubljana
Ob železnici 14
Telefon: h. c. 30-351, komerc. odd. 30-732, direktor 33-112, poStni predal 589/XI.
Proizvaja po svetovno znani kvaliteti, v tuzemstvu pa prodaja po najnižjih cenah: Aluminijev oksid — glinica AI2O3 Aluminijev hidrat Al(OH)3 Aluminijev sulfat Ak(S04)3 X H2O Kalijev-aluminijev sulfat K2SO.* X Al2(S04)3 . 24 H20 Zivosrebrov oksid HgO Kalomel Hgsdz
Zahtevajte ponudbe in vzorce in prepričali se boste!
Tovarna
V
p^ima
FUŽINE št. 133
TRGOVSKO
PODJETJE
ima na zalogi vse vrste kvalitetne obutve za vsakogar.
Obiščite naše prodajalne:
»ELITA«, »ATLAS«, »LUXOR«, -ZMAJ« in
»ČEVLJI« v Ljubljani
»JADRAN« v Celju
»BLED« na Reki in
»VESNA« v Puli
Kupujte moško, žensko in otroško konfekcijo v novi poslovalnici
VARTEKS OBLEKE
LJUBLJANA, DALMATINOVA UL. 4
Vedno velika izbira, novi modni kroji,
NIZKE CENE!
»'ttOMfo«
LJUBLJANA
Tel. h. c.. 383147 Direktor: 383-14«
CANKARJEVA ZALOŽBA
ima na programu svojih knjižnih zbirk za 1. 1962 naslednja dela:
SVETOVNI ROMAN
Emily Bronte: Viharne planote Ippolito Nievo: Pisana
Robert Musil: Mož brez posebnosti, 1. knjiga Robert Musil: Mož brez posebnosti, 2. knjiga
SODOBNI ROMAN
Mira Mihelič: Mladi mesec
Richard Wright: Fishbelly (Dolge sanje)
Vasco Pratolini: Metello
Heinrich Boli: Biljard ob pol desetih
BIOS
Marjan Kozina: V svetu operne glasbe Gčrard Walter: Zaton Bizanca Pierre in Renče Gosset: Vznemirljiva Azija Lawrence in Elisabeth Hanson: Plemeniti divjak
NOVA LJUDSKA KNJIŽNICA
Guy de Maupassant: Močna kakor smrt
Harold Porster: Cvetoči lotos
František Hečko: Rdeče vino
Eva Lips: Modrost v divjini
Jorge Amado: Katakombe svobode, 1. knjiga
Jorge Amado: Katakombe svobode, 2. knjiga
TRGOVSKO PODJETJE
»KOVINA«
LJUBLJANA
nudi
vsakovrstno 2ELEZNINO, TEHNIČNO in KOVINSKO BLAGO, STAVBNO in POHIŠTVENO OKOVJE, ORODJE ZA OBRT, INDUSTRIJO in POLJEDELSTVO, ŠTEDILNIKE, PECI, KUHINJSKO POSODO, GOSPODINJSKE POTREBŠČINE, SANITARNI, INSTALACIJSKI in GRADBENI MATERIAL
v svojih specializiranih trgovinah:
»KLADIVAR*, Ljubljana, Zaloška 21 »IDEAL«, Ljubljana, Wolfova 8 »PRI KOS I«, Ljubljana, Miklošičeva 15 »VERIG A«, Ljubljana, Celovška 59 »O K O V J E«, Šentvid nad Ljubljano 91
Ljubljana, Parmova 33
Podjetje za promet z odpadki
s svojimi odkupnimi postajami v vseh večjih krajih Slovenije
ODKUPUJE VSE VRSTE ODPADKOV PO NAJVlSJIH DNEVNIH CENAH
Podjetje za zastopanj2 inozemskih tvrdk
»H E R M E S«
LJUBLJANA Titova cesta 25, POB 215 tel.: 32-691-4, 32-954 Predstavništva: Beograd, Zagreb, Split, Skopje
Nudimo: stroje za o-bdelavo anetalov in lesa, fina menilma orodja in ims-iirumiemte, razne pisarniške stroje, brusne materiale.
Podjetje za uvoz elektroopreme in elektromateriala, nakuip in prodaja proizvodov elektroindustrije FLRJ
Ljubljana, Resljeva 18-II
Telefon: 31-058, 31-059, telegram: Eloktronabava Ljubljana Skladišče: Črnuče tel. 382-172
dobavlja ves električni material iz uvoza in domačega trga
za zimo in Šport HOLA - HOP,
ZA VSAKO PRILOŽNOST PA NOGAVICE, IZDELEK TOVARNE NOGAVIC
LJUBLJANA
UU8UANA
trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt, Ljubljana,
Mestni trg 24
odkupuje in prodaja izdelke domače in umetne obrti Slovenije in Jugoslavije.
I5NGRO - DETAJL -IZVOZ - UVOZ
LJUBLJANSKE MLEKARNE
VAM NUDIJO
V	SVOJIH POSLOVALNICAH
pasterizirano mleko v steklenicah,
prvovrstno surovo maslo, jogurt,
vse vrste sira. jajca,
priznani mlečni sladoled, brezalkoholne pijače.
Večje količine naročajte pri upravi
LJUBLJANSKIH
MLEKARN
LJUBLJANA To-lstojeva cesta Telefon 30-097
OBRATI:
O	LJUBLJANA, POLJANSKA 7 Telefon 31-672
# LJUBLJANA, KARDELJEVA 4
# LJUBLJANA. RESLJEVA 1 Telefon 21-224
TOVARNA VOLNENIH IN
Telefon: 30-251	-	Brzojav:	VOLNENKA
Ljubljana — Poštni predal 9, p. Ljubljana 4
priporoča svoje raznovrstne kvalitetne proizvode: bombažne pletene zavese v širini 200, 250 in 300 cm, volnene moške enobarvne in karirane šale, volnene damske rutke, impregnirano svilo za dežnike in ortalion čipke
BOMBAŽNIH
IZDELKOV,
SVILENIH
TKANIN IN
ORTALION
CIPK
LJUBLJANA, Poljanski nasip 40
SE/HIE]NAR]NA
LJUBLJANA Gosposvetska cesta 5
Prodajamo na debelo in drobno vse vrste in sorte kakovostnih semen krmnih, vrtnih in cvetličnih rastlin.
Cenjenim odjemalcem nudimo bogat izbor zelenjadnih in cvetličnih semen v originalnih zaprtih vrečicah.
Zagotavljamo odjemalcem, da bodo v naših poslovalnicah
v Ljubljani, Gosposvetska 5, Vodnikov trg 4, v Mariboru, Dvoržakova 4, v Zagrebu, Kraševa 2, v Beogradu, Prizrenska 5
solidno postreženi po konkurenčnih cenah.
MOTORNA KOLESA, moška in Zenska kolesa, OTROŠKI VOZIČKI
i	TER REZERVNI DELI ZA KOLESA
se priporoča
LJUBLJANA, TITOVA c. 23
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je izbrala za 1. 1962 troje znamenitih del sodobne svetovne književnosti, ki se — vsako po sivoje — lotevajo najbolj živih problemov našega časa. Vsa tri dela, med katerimi obsega eno tri knjige, so napisana z veliko pisateljsko zavzetostjo in umetniško prepričljivostjo, hkrati pa so snovno nenavadno zanimiva.
To so:
1. Curzio Malaparte: KOZA
2. John Dos Passos: U. S. A. TRILOGIJA
3. Alfred Doblim: HAMLET ALI DOLGA NOC GRE H KONCU
Vse knjige bodo izšle do konca leta 1962. — Vezane bodo v platno in okusno opremljene. Ugodnost prednaročila: kdor naroči do 31. decembra 1961 celotno serijo, bo prejel vseh pet knjig (slkupni obseg skoraj 2000 strani) za ceno 9600 dinarjev, plačljivo po želji tudi v (največ dvanajstih) obrokih. Knjigotrška cena bo višja.
Državna založba Slovenije Ljubljana, Mestni trg 26
POSLOVNO ZDRUŽENJE PREVOZNIŠKIH PODJETIIJ LJUBLJANA, TITOVA CESTA ST. 48 (NA GR)
Telefoni: direktor 33-676
splošni sektor (pravna služba) 33-797 komercialni sektor 33-797 prometno-tehničnl sektor 33-797 gospodarsko-računski sektor 33-648 nabavna služba 33-648
PREKO SVOJE MREŽE POSLOVALNIC OSKRBUJE TOVORE ZA PREVOZ S TOVORNIMI AVTOMOBILI PO VSEM TERITORIJU FLR JUGOSLAVIJE
Izstavlja prevozne in obračunske listine za izvršene prevoze. Vrši brezplačno kontrolo vseh prevoznih in ostalih tovornih listin. Podjetja - člani poslovnega združenja SLOVENJA TRANSPORT
PREVOZNIŠTVO, Celje SLAVNIK, Koper PREVOZI, Ljubljana AVTOPREVOZ, Maribor MEHANIČNA DELAVNICA in AVTOPREVOZ, Medvode TRANSAVTO, Postojna AVTOSPED, Rakek AVTOPREVOZ, Zagorje ob Savi AVTOUSLUGE, Celje AVTOPREVOZ, Dravograd AVTOPROMET, Idrija AVTOPREVOZ, Ivančna Gorica AVTOPROMET, Kranj
AVTOSERVIS, Jesenice na Gor. TRANSPORT, Maribor AGROTRANSPORT, Ptuj TRANSTURIST, Škofja Loka AVTOPREVOZ, Tolmin TRANSPORT, Videm-Krško GLOBUS-SPEDICIJA, Ljubljana LJUBLJANA TRANSPORT, LJUBLJANA GAP, Maribor AVTOPREVOZ, Podvelka INTEREVROPA, Koper TRANSPORT, Cerkno AVTOPREVOZ, Slovenj Gradec AVTOPROMET, Ljubljana
Vsi, ki žele koristiti usluge poslovnega združenja, naj se neposredno obračajo na poslovalnice v krajih:
CELJE, Kidričeva 19, tel. 20-80 in 31-56 MARIBOR, Tržaška 54, tel. 27-49 in 24-16 KRANJ, Škofjeloška 1, tel. 941 - 25-84 in 29-84 LJUBLJANA, Smartinska c. 26, tel. 32-943 in 30-548 KOPER, Ulica JLA 6, tel. 239 JESENICE, Kidričeva 36, tel. 956 - 29«
RAVNE NA KOROŠKEM, tel. 1 - int. 481 NIS, Ulica 12. februar 33, tel. 37-22 ZRENJANIN, Moša Pijade 32, tel. 13-99 V kratkem bodo pričele s poslovanjem še poslovalnice v Beogradu, Rljekl, Zagrebu, Osijeku, Smederevu in Novem Sadu, ki bodo z dosedanjo mrežo in s svojim kadrom zagotovile strokovne in solidne usluge.