živo. in špecerijskih
9VTRA
junija 1931
Ureaništvo in uprava.: Maribor, Al
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Oglase sprejema
poštnina plačana v*gbtovrwT
toarwoP3M
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 13t
Maribor, sobota 13.
izh&ia razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani St, 11.409 Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
eksandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št, 4
Dobrodošli, jugosloOanski železničarji,
borci za konsolidacijo Vašega stanu In gospodarski napredek države. Jugoslo-venski Maribor, steber naše severne gra-nlce, Vas radostno pozdravlja ter Vam želi mnogo uspeha in prijetno bivanje. Živeli!
Amerika
mišljene so pod to besedo skoro vedno le Zedinjene države — se je, kakor se zdi, odločila, da bo aktivno posegla v razplet go-spodarsko-političrilh problemov Evrope, zlasti v kolikor se tičejo reparacij in v zvezi s tem vojnih dolgdV fivrope Ameriki. Ne bo storila tega lit kakih humanitarnih vidikov, ampak nedvomno zgolj z vidikov svojega egoizma, da reši čim največ zase. Po Youngovem načrtu, osvojenem v Haagu za bazo odplačevanja nemških reparacij, ni nobene zvfeze med reparacijami in med zavezniškimi dolgovi. Stvarno pa je njihova odvisnost vzeta v ob-*lt v toliko, da so vsa nemška plačila razdeljena v dvoje skupin, v pogojno in brezpogojno: Prva je za pokritje dolgov Franci-le, Britanije In Italije Zedinjenim državam ter Italije Veliki Britaniji, Vendar pa nimajo Francija, Britanlla In Italija nobene posebne pogodbe, po kateri bi v slučaju moratorja za Nemčijo tudi ohe bile odvezane od plačevanja Svojih dolgov Zedinjenim državam. Vendar pa se splošno pojmuje vsebino Youngovega načrta v tem smislu, dasi se Zedinjene države temu pojmovanju upirajo, da so Zedinjene države stvarno vendarle samo upnik Nem-5ije in da torej zastoj v nemških plačnih pomeni Zmanjšanje plačilne možnosti njenih dolžnikov, bivših zaveznikov. To načelo je zlasti doslovno Izvedla Anglija pod Balfourom, ki je določil, da Anglija odplačuje na račun vojnega dolga Ameriki ravno toliko, kolikor znašalo nemške reparacije.
Vidimo torej: dočim Zedinjene države nočejo priznati zveze taed reparacijami in vojnimi dolgovi, pa Francija, Britanija in Italija stoje na stališču, da je nemogoče zmanjšanje nemških reparacij brez Istočasnega analognega zmanjšanja medzavezniških dolgov Ameriki. Ker pa — kakor smo to že pred par dnevi
v našem uvodniku povdarili — tudi Zedinjene države vočigled težki gospodarski krizi ne morejo pogrešati znatnih dohodkov iz plačil medzavezniških dolgov in bi ameriški davkoplačevalci ne mogli razumeti takšne ljudomi-losti svoje vlade napram Evropi, da bi na njihovo škodo popustila glede medzavezniških dolgov, je jasno, da smo prišli v zagato in da se vprašanje samo s finančnega vidika ne bo dalo rešiti. Zato je stopil v ospredje načrt predsednika Hoovra, da se reparacijsko vprašanje veže z vprašanjem razorožitve: ako bi Evropa pristala na zmanjšanje oboroževanja, bi to pomenilo olajšanje tudi za finance USA, ki bi lahko znatno zmanjšale bremena za oboroževanje, kar bi jim omogočilo popuščanje glede medzavezniških dolgov. Na drugi strani bi tako lahko evropske države vsled zmanjšanja finančnih obveznosti napram Ameriki tudi popustile v vprašanju tlemških reparacij. Ta formula, ki jo je postavil Hoover povodom otvoritve kongresa, pridobiva v ameriški Javnosti vedno več pristašev, celo med onimi, ki so doslfej bili nasprotniki revizije medzavez niških dolgov.
V zVezi z izvedbo tega načrta je potovanje Obeh ameriških ministrov Stimsona in Mello-rta v Evropo, če tudi je Mellon to dementiral. Seveda je še vprašatile, kakšno stališče bodo zavzele Francija, Anglija in Italija* Odločilno bo stališče Francije, ki na nemška jadikovanja gleda zelo skeptično in dvomi, da je v Nemčiji tako hudo, kakor javno kričijo, zlasti še, ker izkazuje budžet za vojaške izdatke ogrom ne vsote, ki daieko presegajo potrebe 100.000 mož po mirovni pogodbi dopuščene armade in dokazujejo, da se Nemčija tajno oborožuje. Vse to dokazuje, da bosta ameriška odposlanca naletela v Evropi na, trd oreh in je rezultat njunega potovanja in posredovanja zelo negotov.
Predsednik vlače u Zagrebu
ZAGREB, 13. junija. Predsednik vlade general Zivkovič je danes prispel v Zagreb, da poroča kra'ju o tekočih vladnih zadevah. Z njim je prispel tudi šef centralnega presbiroja g. Marjanovič.
Drzna tatvina slike u Parizu
PARIZ, 13. junija. Ogromno senzacijo je vzbudila vest včerajšnjih večernikov, da je bila izvršena v Versaillesu tatvina slike Ludovika XIII., ki na las sliči načinu izvedbe svoječasne tatvine Gio-conde v Louvru. Drzni tatinski ljubitelj umetnosti je izrezal sliko iz okvira ter jo odnesel nemoteno s seboj, kljub ostri pažnji. Policija je baje že tatu na sledu ter je v zadevo zapleten neki odlični inozetnec.
Prihod nacijonalnlh
2ieleznliarjev
SPREJEM PRVIH GOSTOV ZA KONGRES UJNŽB.
MARIBOR, 13. junija. Dočhn so prišli prvi delegati, zastopniki slovenskih železničarskih organizacij že deloma z jutranjimi in dopoldanskimi vlaki, pa so se pripeljali zastopniki hrvatskih in bosanskih organizacij s posebnim vlakom, ki sta ga moraii peljati dve lokomotivi. Vlak je štel 25 Pullmanovih voz ter imel skcro enourno zamudo.
Že okoli 10. so se pričeli zbirati na kolodvoru slovenski železničarji, zastopniki kongresnega odbora, številni reditelji in občinstvo, ki so nestrpno pričakovali dragih gostov. Točno ob 11. uri je privozil ves ozaljšan vlak na postajo med burnim pozdravljanjem občinstva in sviranjem železničarske godbe »Drave« z društveno zastavo.
Gostje, ki jih je prišlo samo s tem posebnim vlakom nad tisoč, so v najvcč-!em redu zapustili svoje vagone, v kolikor sploh ne bodo prenočili v njih, ter se zbrali okoli zastopnikov kongresnega odbora. V imenu tega je pozdravil
došle tovariše g. Rot, ki jih je opozoril na nacijonalni pomen jutrišnjega kongresa, ki se vrši v onem slovenskem Mariboru, kjer so bili ravno narodni železničarji med glavnimi nositeijl in po-borniki nacijonalne misl že pred osvo> bodenjem ter so nemalo prispevali tudi po osvobojenju k temeljitemu obračuni/ s preteklostjo.
Odgovoril mu je s toplimi besedami zahvale predsednik osrednjega odbora Narodnih železničarjev in brodarjev g. Djordjevič, nakar so se gostje odpravili v mesto.
Tekom popoldneva prispo še nove skupine delegatov, ki imajo prvo pripravljalno konierenco že danes popoldan ob 13. uri.
S posebnim vlakom so dospeli tudi železničarski športni klubi iz Zagreba, Osjeka, Bosanskega Broda, ki bodo nastopili pri današnjih in jutrišnjih športnih prireditvah.
Enderjev ultimatum avstrijskim strankam
DUNAJ, 13. junija. Avstrijska vlada se je odločila izvesti tekom prihodnjega tedna svoj program za izvedbo štednje v državnih financah. O tem je obvestil zvezni kancelar predstavnike vladnih strank ter jim izjavil, da bo vlada prisiljena izvajati konsekvence, če te ne pristanejo na vladni program. Zaradi tega se je politični položaj zelo poostril. Velenemci vztrajajo slejkoprej uporno na njihovem odklonilnem stališču proti znižanju prejemkov državnih uradnikov in groze z izstopom iz vlade. V zvezi s tem je izjavil finančni minister, da je pripravljen upoštevati velenemško stališče, če bodo izvršeni tozadevni prihranki pri drugih postavkah državnega proračuna.
RUSKA PODMORNICA POTONILA.
MOSKVA, 13. junija. V pristanišču v Vladivostoku je iz še neznanih razlogov potonila ruska podmornica »Hrabri«. Dosedanji poskusi, da bi jo zopet dvignili, so ostali brez uspeha. Dvomijo, da bi našli posadko, ki šteje 55 mož, še
LETALIŠČE V PLAMENIH.
MALMO, 13. junija. Največje švedškt letališče Mfiltjio je skoro docela pogore-
lo.	Ogenj je izbruhnil na ta način, da s< je ubila nekemu mehaniku svetilnica. Pr! tem se je vnel bombaž za čiščenje letal in kratko nato zaloga bencina. Zgorelo je tudi neko veliko trimotorno Junker* jevo letalo.
RATIFIKACIJA JUGOSLOVENSKO-
POLJSKE TRGOVSKE POGODBE.
BEOGRAD, 13. junija. »Službene No*
vine« objavljajo danes zapisnik o izmenjavi ratifikacijskih listin k trgovski pogodbi med Jugoslavijo in Poljsko. Pogodba je stopila s tem v veljavo.
Pri pomanjkanju teka, kislem vzpe* havanju, slabem želodcu, leni prebavi* črevesnem zagatenju, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici, osvobodi narav-' na »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. 2e stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali da se »Franz Josefova« voda obnes< kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje Črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerija!) treovlnah.
Pranje z Albus
Terpentinovim milom
ne povzroča gospodinji nikake skrbi. Z Albus Ter-pentlnovim milom lahko operete poljubno količino Perila, pa bo belo kot sneg. Zahtevajte izrecno Albus Terpentinovo milo. Ne vzemite drugega mila, pa naj ga še tako hvalijo.
Mariborski in dnevni drobiž
Kongres Učruženja jugoslovanskih nacijonalnih železničarjev in brodarjev
Danes, jutri in v pondeljek bo v Mariboru XIII. kongres UJNŽB. Prvič bo imel Maribor priliko, da pozdravi v svoji sredini celotno reprezentanco najmočnejše nacijonalne organizacije našega prometnega osobja, ki združuje v svojih vrstah železničarje in brodarje vseh-pokrajin naše širne domovine.
Potreba po taki močni nacijonalni organizaciji se je pokazala takoj izza vi-narnih dni prevrata in že aprila 1919. leta se je vršil I. kongres v Beogradu, kjer so se ujedinile nacijonalne žel. organizacije iz bivših pokrajin avstro-ogrske monarhije in kraljevine Srbije v sedanje močno udruženje na čisto strokovni, nepolitični in jugoslovanski osnovi. S tem dejanjem so naši nacijonalni železničarji na najboljši način takoj ob nastanku naše države dokazali, da pravilno pojmujejo interese svojega stanu, a da tudi znajo, da izvirajo moči za uspešno delo samo v složnem in bratskem jugoslo-venstvu. UJNŽB pa je s svojim dolgoletnim delovanjem potrdilo, da mu je edini cilj procvit žel. stanu, gospodarski napredek države in evolucija jugoslov. nacijonalne misli v onih krajih naše dr-nave, kjer je v nekdanjih časih vsled navala privilegiranih narodov bivše Av-stro-Ogrske prišla do zastoja.
Jugoslovanski Maribor, ki je bil toliko na poti nemškemu »Drangu« in na kojega nekdaj vročih narodnih tleh so marsikatero bitko odločili v prid naši nacijonalni stvari baš narodno zavedni že'ezničarji, bode znal primerno sprejeti mnogoštevilne delegate, člane in goste udruženja, ki bodo prispeli iz vseh krajev naše mile domovine, da manifestirajo za svojo strokovno nacijonalno organizacijo in za močno in složno Jugoslavijo ter da si ogledajo krasote bližnje mariborske okolice.
Občni zbor peuskega zbora Glasbene matice
Sinoči 12. t. m. se je v matičnih prostorih zbrala pevska družina G. M., da sliši poročilo o svojem delovanju v 12. društvenem letu. Po kratkem nagovoru g. predsednika je podala izčrpno poro-o društvenem gibanju tajnica, strok, učiteljica gdč. Rozmanova. Društvo je oktobra ponovilo Grečaninovo liturgijo, pelo isto z Din 600 deficitom v Celju, priredilo sijajno uspeio turnejo po južni in severni Srbiji, ponovilo program doma in v Rušah in poletelo na odkritje spomenika v Mursko Soboto. Moški zbor pa je nastopil pri otvoritvi »Doma kraljice Marije« in v Dobrni. Na njen predlog se uvede v zboru še strožja disciplina ko doslej in se je pooblastil odbor, da izključi vsakogar, ki bi neopravičeno štirikrat izostal od pevskih vaj. Raje manj pevcev, a tisti vestni in dobri ko cela jata matičarjev, ki dobre in vestne pevde pri delu samo ovirajo. Član ne more biti tudi, kdor ne plačuje članarine, ki je s sklepom obč. zbora določena na Din 10 na mesec. Po tajniškem poročilu se je razvnela živahna debata, v katero je z značilnimi podatki posege! tudi g. predsednik in h koncu tudi g. dirigent. Njegov oster ton, iz katerega pa je bilo čutiti samo golo in čisto ljubezen do zbora, je izzvenel v upravičen protest, da hočejo nekateri pevci biti in sodelovati kot člani pri več drugih zborih in ravno s tem ovirajo delo in nastope vseh prizadetih zborov. Zbori, ki nimajo svojih pevcev, naj se raje razdru-lijo in s svojimi člani poizgubijo v drugih, samostojnih zborih.
Iz poročila, ki so jih podali vestno tudi drugi funkcijonarji, je povzeti samo se, da je gospodarila ga. Mravljakova zelo varčno, g. Vehovec pa strumno vodil vso mnogoštevilno družbo na turnejo. Izrezati pa se hoče največjo rakra-no, alesence, ki logično zadržujejo vsak umetniški polet Glasbene Matice. Navzlic odklonilnemu stališču ponovno zavzame predsedniško mesto g. Janko Arnuš, mesto podpredsednika pa g. Jos. Malenšek. Načelnica ženskega zbora ie m. M. Rozmanova, tajnik g. Berton-J
celj, blagajničarka ga. Mravljakova, arhivar g. Jagodič, zastavonoša g. Vlah, namestnik C. Mohorko. Reditelji so gdč. Marta Mihorkova za soprane, Olga Cizelj za alte, gg. Štor, dr. Crnek, Hohnjec in Leskošek pa za moške glase, namestniki in inkasanti pa gdč. Ina Vodenik, Jožica Borstner, Stok in Pavel Bader, potni maršal g. Vehovec, pregledovalec računov pa gg. Sever in Cvetko. Občni zbor, ki je potekel silno živahno, je posetil tudi predsednik g. dr. Tominšek, ki je ob koncu imel na zborovalce kratek in zelo umesten nagovor o ciljih in delu Glasbene Matice. Ob pol 23. je zaključil g. predsednik zborovanje.
Pohorski pozdrau
Pohorje, razkrij in jim razgrni ves svoj čar, bogastva, svoje čudi, razgali jim planinsko lepe grudi in mehko žamesto jim pot utrni čez gmajne, trate in glažute z arnikami, taužentrožami posute, ko zgrinjajo se k tebi nove trume, povestnice povej jim svojih težkih dni, a pesem svobode poj6 naj tvoje šume: jim svetli cilj iz vrha tvojega žari!
O Pohorje, pozdravi naše zveste člane vse goste s Ptuja, Celja in Ljubljane. Pčhorski dom, ki z žrtvami si bil spočet očetov tvojih stavbenozadružnih, a v delu preizkušenih, zaslužnih, ker tvoj namen je vzvišen, plemenit in
svet,
odpri jim ptfborska široka vrata, pod gostoljubno streho vse objami, kot brat sprejema brata: vsi dobrodošli tu med nami!
Pokrepčaj jih, poživi in pogosti, iim svoje dai okusiti sladkosti!
O Pohorski dom. pozdravi naše zveste
člane
vse goste s Ptuja, Celja in Ljubljane.
Mariborski tovariši.
1-500 telouačečih ose
bo predvidoma nastopilo na župnem zletu Mariborske Sokolske župe, ki se bo vršil dne 28. in 29. junija v Mariboru. To število, ki ga izkazujejo aproksima-tivne predhodne prijave, pa se bo po vsej priliki še z definitivnimi prijavami povečalo. Maribor bo torej imel v svoji sredi tako število telovadcev, kakor ga še morda ni videl nikoli — niti v času, ko so celi »Turngau-i« prihitevali na pomoč »den Brudern im bedrohten Land«. Kvečjemu pokrajinski sokolski zlet 1. 1920. je mogoče zbral več telovadcev v Mariboru; ali dočim je tedaj pj ihitelo v naše mesto Sokolstvo z raznih strani naše države, bode sedaj nastopil sam domači živelj.
Podban dr. Pirkmajer
je najavil svojo udeležbo dri otvoritvi Pohorskega doma v zastopstvu bana, ki je zadržan.
Spored otvoritve Pohorskega doma.
Sobota 13. t. m.: zvečer v Domu prijateljski sestanek skupščinarjev in drugih izletnikov; po vrhovih kresovi in umetni ognji. Nedelja 14. t. m.: ob 8. uri skupščina, ob 10. uri ob vsakem vremenu blagoslovitev Doma, maša s petjem in godbo, otvoritev, pozdravni govori; ob 11. uri: promenadni koncert, petje, godba in ples. Dohod: V nedeljo zjutraj z avtobusi do Reke ob 4, 5, 5M, 6, 6tf, do Nove vasi (gostil. Hoste) ob 5. in 6. Povratek; iz Reke z avtobusi v Maribor ob vseh večernih urah.
Promenadni koncert v mestnem parku.
O priliki XIII. kongresa UJNŽB v Mariboru priredi nar. žel. glasb, društvo »Drava« pod vodstvom svojega dirigenta g. Koudelke v nedeljo, dne 14. junija 1931 v mestnem parku koncert z sledečim sporedom: 1. I. KaŠparek: Slavnostna koračnica »President Masaryk«, 2. E. Wagner: Valček »Prevžitkarji«, 3. G-Rossini: Uvertura k operi »Viljem Tell«, 4. R. Leoncavallo:	Fantazija	iz	opere
I Pagliacci«, 5. B. Leopold: Potpuri »Ju-goslovenski biseri«, 6. B. Smetana: Fantazija iz opere »Libuša«, 7. R. Wagner: Walter Stolzing-a pesem -n nrvenstvo, iz opere »Meistersinger v. v"rnberg«, 8. I. Dostal: Koračnica pt h motivih »Volga«. Fričetek ob ' uri.
mariborsko glečaližče
REPERTOAR:
Sobota, 13. junija ob 20. uri »Evangelj-nik«, ab. B. Kuponi.
Nedelja, 14. junija. Zaprto.
Pondeljek, 15. junija. Zaprto.
Torek, 16. junija ob 20. uri »Evangelj-nik«, ab. C. Kuponi.
Trijč sosedje
Mariborska koča:
O, kaj pa je tebe treba bilo?
No ja, — ko zdaj si že rojen — naj bo! Tu moja je roka v bratsko nam spravo, oj, Pohorski dom, Bog živi in zdravo! Pohorski dom:
Preljuba ti moja in dobra soseda, tu moja je bratska in častna beseda: Le tebe, nevesta, oklenil se bom, s teboj, moja draga, oženil se bom! Sv. Bolfenk:
O, hvala Bogu, združuje dva pridna
Slovenca zdaj ena le duša in eno sreč.
Bom jaz blagoslavljal oba zaročenca, za Pohorje naše smo mi — vsi trije!
Sokolsko društvo Maribor III., Krčevina-
Košaki
priredi jutri, 14. t. m. ob 15. uri na prostoru tik krčevinske šole (Tomšičev drevored) svoj prvi društveni telovadni nastop. Spored obsega: telovadbo v vseh oddelkih, vojaško godbo, petje mladinskega in moškega zbora ter prosto zabavo. Dobra in cenena okrepčila bodo se pri prosti zabavi dobila na prostoru, kjer se postavijo paviljoni, mize in sedeži. Prireditev obeta biti dobro obiskana in simpatična. Prijavil je svoj obisk tudi oficirski zbor 45. pešad. puka. Vstopnina je zmerna. Pričakujemo številni obisk Sokolov in prijateljev jugo-slovenskega sokolskega pokreta. — V slučaju izredno slabega vremena, bi se prireditev morala vršiti teden pozneje, t. j. 21. junija ob isti uri in na istem prostoru. Zdravo!
Smrtna kosa.
Umrla je davi v Mariboru gdč. Mara Šnuderlova, bivša magistratna uradnica, stara 30 let. Pogreb bo v pondeljek 15. t. m. ob 16. na frančiškanskem pokopališču v Pobrežju.
Odhod dece na Počitniški dom kraljice
Marije pri Sv. Martinu na Pohorju.
Danes zjutraj je odšla prva skupina, okoli 100 otrok, na Počitniški dom kra-jice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju in sicer en del po železnici, ker je dala železniška uprava na razpolago direkten vagon do Slov. Bistrice, drugi del pa z mestnim avtobusom do Poljskave. Razpoloženje otrok je bilo prav veselo. Ne-iaj otrok je izostalo, ker jim šolska ravnateljstva niso dala dovoljenja za pred-| časno prekinitev pouka. Sedaj je pa do-šlo telefonično privoljenje banske uprave, da lahko tudi dotični otroci takoj od-inejo na Pohorje.
3.	sestanek roditeljev skavtov in volčičev se bo vršil v nedeljo, 14. t. m. ob pol 11. uri v drž. realni gimnaziji. To je zadnji sestanek pred taborenjem, zato prosimo cenj. roditelje, da se ga gotovo udeleže.
Ruše.
Ruški Sokol ima jutri 14. t. m. od 7. d-, 11. ure na letnem telovadišču društvene tekme vseh telovadečih vrst v te'ovadnih in lahkoatletskih panogah,
J izbiro za župne tekme. Zvečer ob L uri pa priredi v proslavo »Materinskega dne« dečjo igrico s petjem, deklamacijami in rajanjem.
Izlet na Jezerski vrh priredi Zimskošportni odsek SPD Maribor dne 21. t. m. Odhod z vlakom v nedeljo zjutraj ob 5.40 izpred glavnega kolodvora, povratek zvečer ob 21. uri. Prosimo vse one. ki se nameravajo udeležiti, da se prijavijo najkasneje do srede 17. t. m. pri Putniku, da naročimo potrebne vozove za prevoz iz Brezna v Ribnico.
Na današnji trg
so pripeljali 4 mesarji 3 govede in 6 telet, (kg po 12—16 Din), 13 kmetov pa 20 svinj iz dravske in 11 iz drugih banovin. Svinjina se je prodajala po 13 do 25 Din, slanina po 12 do 16 Din. — Krompirja je b''o 7 vozov in 26 vreč starega po 1 Din do 1.50 Din, novi pa po 6 do 7.Din.
Motoklub Maribor
priredi v nedeljo, dne 14. junija t. 1. ces. no dirko za motorna kolesa z in brej prikolice na progi od kilom. kamna 5 pc odcepu od državne ceste pri Košakih proti Sv. Kungoti do kilom. kamna ? pred Sv. Jurjem ob Pesnici in je dolga 10 km. Dirka se samo v eno smer in sicer proti Sv. Jurju ob Pesnici. Pravico na udeležbo imajo samo člani Motoklu-ba Maribor. Posamezen stoječi start prične ob 15. uri v intervalih od 3 minut. Vsi konkurenti kakor tudi funkcijonarji se morajo zbrati ob 14. uri 30 min. pri startu. (Odcep proti Sv. Kungoti na Košakih.) Red vožnje je sledeči: 1. Motorje solo do 250 ccm, 2. Motorje solo do 600 ccm S. V., 3. Motorje solo do 600 ccm
O.	H. V., 4. Motorje solo črez 600 ccm, 5. Motorje s prik. do 600 ccm, 6. Motorje s prik. črez 600 ccm. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži n? prihodnjo nedeljo.
Ceneno meso.
V torek, dne 16. VI. 1931 se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodajalo od 7. naprej 230 kg govedine po Din 8.— 1 kg. Prodaja na osebo največ 2 kg.
Smrtno-nevarna nesreča pri delu. Sinoči okrog 18. ure zvečer je na koroškem kolodvoru na nalagališču premoga 461etni voznik Franjo Blažič, uslužbenec prevozne tvrdke Sluga, nalaga) zadnji tovor premoga. Pri tem je prišel po nesreči med svoj tovorni voz in železniški vagon, pri čem sta mu obe vozili grozno stisnili prsni koš... Popolnima nezavestnega in težko ranjenega so z reševalnim avtom takoj prepeljali v splošno bolnico, kjer pa je njegovo stanje skrajno kritično. Ponesrečenec je bil izredno marljiv in vesten uslužbenec in 'krben oče štirih nepreskrbljenih otrok.
Um se je omračil
nenadoma na Aleksandrovi cesti 32 bivajoči 301etni zasebnici Marti S. P° zdravniški odredbi so nesrečnico odpre-mili z vlakom v umobolnico na Studeu cu.
Pri navijanju avtomobila
je na Vodnikovem trgu pogonska ročka odletela 191etnemu mehaniku Ružiču Tu-gomiru v obraz ter ga znatno poškodovala. Ponesrečenca so morali odpeljal v bolnico.
Čudeu ribičev plen.
Včeraj popoldne je ribič Ivan Mahe: v znanem ribiškem predelu na meljskem obrežju začutil, da je njegov trnek ujel plen. Možak je potegnil in je na svoje veliko začudenje videl, da ni ujel ribe a^ak črno kačo — kobranko... Kača je bila težka nad 3 kilograme, popolnoma črna z belimi paralelnimi črtami.
Karambol.
Včeraj, je prišel v splošno bolnico 301etni uradnik železničarske nabavljal-ne zadruge Franjo Kovačič, ki ga je na Pobrežki cesti podrl na tla tovorni avto tvrdke Ehrlich iz Kaniže. Kovačič ima poškodovano desno ključnico tako opas-no, da bo moral dalj časa ostati v oskrbi bolnišnice.
Še nesreča ▼ tovarni.
Včeraj pred opoldanskim zaključkom dela je 221etnega kotlarja v tvornici »Kovina« na Teznu Franca Urbasa prijel stroj za desno roko ter mu odrezal prste. Ponesrečenca so z reševalnim avtom odpeljali v splošno bolnico.
Svilene deive
po Din 24*—
TEKSTILNI BAZAR
Vetrinjska ulica
Društvo hišnih posestnikov v Mariboru
opozarja, da razpošilja sedaj mestno načelstvo v Mariboru plačilne naloge o odkupnini za osebno delo (kuluk) za leto 1930 in 1931. Vsakdo, ki prejme ta pla-
čilni nalog, ima možnost se pritožiti. Društvo hišnih posestnikov je založilo
primerne vzorce pritožbe, ki jih prizadeti lahko podpišejo v društveni pisarni
v Gregorčičevi ulici št. 8. Plačilni nalog naj se vzame seboj.
Gostilna pri Frančeku, Melje.
sak dan ocvrti pi^č”--' salato Din 1 —. Krasen senčnat prahu prost vrt. Dne. 5 rad:-’ 'neert Vsak da" velika izbira za zajutr
V M a r i b o'ru73ne 13.''VI." 193!.
AfTrlboršlct V E C E R NI KT Jutri
Rtrtn'S.
V pohorski Reki
Za vse markantnejše .vrhove v vzhod-tiem Pohorju je značilno, posebno velja to za Roglo, Veliki in Reški vrh, da imajo podaljške, razrastke in stranske panoge, ki se v treh smereh proti jugu, iugovzhodu in jugozapadu kakor široko razprti prsti na roki znižujejo in v terasah padajo, dokler se ne poizgube v ravnini ali dolini. Na njihovih solnčnih in zračnih hrbtih, ki jih krije zelo rodovitna, iz sprhnelega in zdrobljenega granita nastala puhlica, se razprostirajo, daieč naokoli vidno, obsežna in znamenita posestva pohorskih velekmetij s Svojimi velikimi, okusnimi hrami, gospodarskimi poslopji, sadovnjaki, z njivami in travniki, ki vse obdaja gosto bukovje in smrekovje; naravno, da je pri tej obsežnosti kmetij vsako posestvo Osamljeno, leži posamič in tvori takore-koč svet zase. Zato razven Ribnice, gkomra, Keblja in sv. Martina na Pohorju ni večjih sklenjenih selišč in vasi. STe ležijo vse ob njegovem vznožju.
Vse to mora v naprej vedeti, kdor si hoče predstavljati našo pohorsko Reko jn oni prekrasni planinski svet okoli nje, Ki sega gori do »Mariborske«, do gostil-
Sice »Kop« in do novozgrajenega »Po-orskega doma«, pa tudi do sv. Bolfen-ka in do razglednika.
Reški vrh, precej nad 1000 m visok, Itegnje svoje dolge prste v dveh panogah polagano in gladko speljano proti jugovzhodu, vedno niže in niže, dokler te ne pogrezneta obe v ravnem Dravskem polju; ena panoga se imenuje Hočko, druga Slivniško Pohorje; prvo »e namreč konča pri Hočah, drugo pri Slivnici. Tisti pohorski potok pa, ob ka-lerem moraš hoditi navzgor, ako hočeš ( postaje »Hoče« na Pohorje, se imenu-|e Reka; selo ob njej, skozi katero moraš, ko imaš že Sp. in Zg. Hoče za sabo, se po njej imenuje tudi Reka. To je torej naša pohorska Reka, vas in potok tn pohorski vrh obenem; obenem pa tudi tista srečna vas na vznožju našega Pohorja, ki jo brez dvoma čaka lepa, tavidljiva bodočnost.
Do sedaj je bila Reka pravzaprav skrit In miren kotiček, v katerem je le tu pa tam veselo prepevanje bolj redkih pohorskih izletnikov odmevate od ene do druge strani onega ozkega jarka, ki se flviga proti Reškemu vrhu in po kate-fem prihaja Reka, zbirajoč vse sosedne Vode in poganjajoč vedno več žag in mlinov. Ona sama, potok namreč, se po-Izgubi kmalu pod Hočami, še predno bi mogla doseči cesto Maribor-—Ptuj, v Dravskem polju, enako kakor njeni tovarišici Polianščica in Radizeljščina; a
vas Reka, ki njej, njeni gonilni sili, dasi včasi tudi nekoliko jezno zaropoče in zagrozi, dolguje zahvalo za toliko do brot, se lepo razvija, veseleč se še lepših dni, ki jo čakajo.
Še pred kakimi 40 leti je bilo tod ži vahneje in glasneje. Tedaj so stale ob Reki baš v sedanji vasi Reki stope za čreslo; pa tudi fužine je vas poleg žag in mlinov imela; iz njih so se čuli glasbi in enakomerni udarci mogočnih, težkih kladiv; v njih so izdelovali razno orodje za poljedelce in vinogradnike: krampe, lopate, sekire, motike, kopalke itd. Ko je prišel praznik sv. Jožefa, so naši pohorski Rečani pripeljali svojo ro bo na Studence in jo poceni razprodali kmetom iz Dravske doline in z Dravskega polja, še v večji meri pa našim vinogradnikom in njihovim viničarjem. Vse to je Reka, ki je nekoč zbesnela iz bogve katerega vzroka, podrla, poplavila in odnesla; pa tudi modema tehnika, ki idiličnega primitivnega ročnega dela ne trpi poleg sebe.
Sedaj, ko je banska uprava, po zaslugi velikega prijatelja našega Pohorja, g. podbana dr. Pirkmajerja, začela graditi na Pohorje avtomobilsko cesto baš iz Reke, do koder jo je mariborski cestni odbor že pred leti brezhibno speljal, bo ta naša tiha in skromna pohorska Reka, kakor hitro bo dosežena »Mariborska«, postala črez noč zopet glasna in živahna, ker bo zadnja obvznožna postaja, iz katere se bodo rvozili zasebni avtomobili bogatih domačinov in še bogatejših tujih gostov, pa tudi prenapolnjeni javni avtobusi po solnčnem in zračnem hrbtu ju govzhodne panoge Reškega vrha.
Domačini še vedo povedati, da je v tem Reškem kotu nad Vrnšeki in nad sedanjo cerkvico sv. Lenarta bilo jezero; jez pod njim se je pretrgal; voda je poplavila vse doli do Ptujskega polja; prinesla pa je s seboj tudi strašnega zmaja, ki je s svojim velikanskim trupom segal od Reke do križa, ki na sa mem stoji na polju ob cesti med Sp. in Zgornjimi Hočami. To je pohorsko-reški lintver. Veliki kmetje, ki sede in kraljujejo danes ob Reki navzgor, Koptar, Lekš, Jehovar, Dovnik, Brdnik in Lobnik na desni strani, Trnjak, Brladin, Bo-denik, Trbis, Gradišnik, Novak, Cičak, Martinček in Visočnik na levem obrežju, se enake nevarnosti ne boje več. S podvigom tujskega prometa, ki ga bo povzročila avtomobilska cesta iz Reke na Pohorje, bo se z blagostanjem Reke dvignil njihov gospodarski položaj, kar Reškemu kotu gotovo vsi želijo.
Dr. Fr. Mišic.
Kulturne vesti
Gustave Flaubert: Salambd« Roman. Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1931. Strani 360. — Za »Gospo Bovaryjevo« In »Tremi povestmi« smo dobili Slovenci sedaj še tretji prevod del slavnega francoskega realista Gustavea Flauberta — »Salambfi«. Ko je roman 1. 1862. prvič izšel, je vzbudil neverjetno pozornost in razvile so se dolge debate in polemike o vprašanju, ali je to sploh še umetnost ali ne? Da je Flaubert docela realistično opisal življenje gospe Bova-cyjeve, to mu je kritika še nekako oprostila, saj je bila snov sodobna, nikakor se pa ni mogla sprijazniti s »Salambo«, egodovinskim romanom iz stare Karta-g«. Pisatelj je namreč zavrgel vse subjektivno vmešavanje v pripovedovanje (n potek, prav tako tudi megleni romanticizem davne prošlosti. Le redki so bi-
li.	oni, ki so mu priznavali zasluge in (vrline. Treba je bilo počakati šele na kasnejše čase, na one, ko je realizem Gustavea Flauberta postal novi in priznani literarni pokret ne le v Franciji, ampak tudi v ostalem kulturnem svetu. Tedaj pa je Flaubert dobil polno veljavo in je postal eden izmed največjih tvorcev svetovnega slovstva. Danes si brez njega realizma sploh ne moremo eamišljati. Prav realizem pa je bil tisti, ki je razgibal duhove in privedel slovstvo na nova in .najnovejša pota. bodisi vsled posnemanja, bodisi vsled odklanjala in odkrite ali prikrite reakcije. Snov )e pisatelj zajel iz zgodovine stare Kar-
pričel svoj roman pisati, se je poglobil docela znanstveno v vse podrobnosti, tudi najbolj subtilne — kolikor so mu spričo pičlih virov seveda bile dostopne. Postavil je dogajanje v, razdobje od
1.	241. do 237. pred Kristom, ko se je bila zaključila prva punska vojna in se je pričel upor najetih vojakov. Ti dogodki tvorijo ozadje, dočim je osredje in os ona, SalanubO. Ž njo nam Flaubert dokazuje, da je človek v svojem najosnovnejšem bistvu vedno enak, pa naj je živel, pred tisočletji, v srednjem in novem veku ali v polpretekli sodobnosti. Obenem je pa naslikal tudi verno podobo tedanjih kulturnih, moralnih, so-cijainih in vseh ostalih razmer. Prevod »Salambe« je vestno in mojstrsko oskrbel Anton Debeljak, založnica pa je knj> go uprav razkošno opremila.
Odmevi. Literarno-kulturna revija, leto II. 1—3. Strani 104. — Te dni je izšla v Ljubljani skupna številka »Odmevov« za prvo letošnje tromesečje. Njen urednik Radivoj Peterlin Petruška jo je napolnil s prispevki dolge vrste znanih in neznanih pesnikov, pisateljev in eseistov. Uvodoma je posvečena spominu Josipa Murna Aleksandrova, od katerega prinaša pet še neobjavljenih pesmi m nekaj korespondence. S pesmimi so zastopani: Ivan Albreht, Roman Bende, Dra-guttn M. Domijanič, Engelbert Gangl, Janko Kač, Griša Koritnik, Mirko Kunčič, Matija LipužiČ, Anton Mohor, An-kica Obersnel, Zdravko Ocvirk, Polde Pehani, Ivo Peruzzi, Janko Polak, Radivoj Rehar, Janko Samec, Katja Špur
t France Zbašnik >n Kadivoj Peterlin Petruška. V tej obilici je precej šibkega, nepomembnega in slabega, nekaj pa tudi klenega. Domjaničeve pesmi so objavljene v kajkavščini, ciklus »Pjesme čežnje* Ankice Obersnelove pa v hrvaščini. Mlada pesnica, ki živi v Mariboru, je zanimiv in mnogo obetajoč pojav v hrvaškem slovstvu. Prozo so prispevali: Cvetko Golar, R. Jakopič, Marija Kmetova, Valentin Korun, Miško Kranjec, Fran Milčinski, Julij Nardin. Franjo Baš, Zorko Prelovec, Makso Žnuderl, Fran Tratnik, Josip Vandot in Joža Zupančič. Tu so poleg črtic in novel vštete tudi razprave itd. Pod zaglavjem Knjige in listi poroča Josip Vandot o Pregljevih »Izbranih spisih«, Roševem »Juretovem potovanju«, knjigah Belo-modre knjižnice, Kunčičevi knjigi »Za židano voljo« in Svenssonovih »Prigodah malega Nonnija; Radivoj Rehar o Dornikovi zbirki novel »Brez oči«; Janko Kač o Albrehtovem »Junaku«; Rajko Pirnat o Šlibarjevi »Moderni ženski telesni vzgoji«; dr. Janko Mrak o Tumovem »Pomenu in razvoju alpinizma« in Radivoj Peterlin Petruška o umetnostni založbi »Sejalec«. Zvezek krasijo reprodukcije slik jn risb: R. Slapernika, Saše Šantla, Otona Gasparija, E. Justina, Anta Trstenjaka, Petra Lobode in Mirka Šubica.
ittr-toiidokfip.das, . kajti, gs^enje	Var.	D.idfon	LVarg*zon,!;
Skavthem
Izšla ie knjiga »Week-end« (tehnika življenja v prirodi),
ki jo je spisal župni načelnik brat Miroslav Zor-Črni Mrav. Knjiga je zelo lično opremljena, vezana v poltrde platnice, med tekstom je mnogo slik, priložen je seznam skavtske literature. »Week-end« je doslej najboljša slovenska in jugoslo-venska skavtska tehnična publikacija in odgovarja zahtevam vsakega skavta in turista ter bo prav dobrodošla vsakemu ljubitelju narave. Strokovno oceno še prinesemo. Knjiga stane posamič Din 30.—, če se jo pa naroči v 10 izvodih, ali več, stane komad Din 25.—. Naroča se pri tvrdki Kleinmayr & Bamberg, Ljubljana, Miklošičeva 16.
Savska skavtska župa
priredi od 1. avgusta do 16. avgusta t. 1. v Brodu-Moravicah (Gorski kotar) tečaj za vodje, na katerega je povabljena tudi naša župa. Cena za ves tabor je Din 250.—. Pogoji za udeležence so: 1. rojen mora biti najkasneje 1915. leta; 2. priporočilo stega; 3. I. red ali pa vsaj znanje za I. red. Prijave za ta tabor je poslati čimpreje upravi Savske skavtske župe (Zagreb, Krešimirov trg 17). šotore morajo udeleženci prinesti s seboj. Uprava Dravske župe priporoča vsem stegom, da pošljejo vsaj nekaj članov v to najboljšo šumsko šolo v jugoslovenskem skavtskem savezu.
V Mostah pri Ljubljani je bila ustanovljena nova samostojna četa skavtov pod vodstvom župnega načelnika br. Miroslava Zora-Črnega Mra-va. Zaenkrat bo imela četa samo volčiče in mlajše izvidnike.
Predsedstvo ministrskega sveta je obvestilo glavno savezovo upravo, da je dovoljena vsem državnim uradnikom odsotnost in odhod v Prago na vseslovanski jamboree. Uradniki morajo vfo-žiti prošnje pri svojem nadrejenem starešini.
Župnega tabora letos ne bo.
Ker župna uprava. ni mogla dobiti v bližini Celja, kjer — kot je bilo sklenjeno — naj bi se vršil III. tabor skavtov Dravske župe, nobenega uporabnega prostora v najem, je letošnji župni tabor odpovedala. Želeti je, da se prihod-fije leto vrši župni tabor v bližini Maribora.
Novi taborni poslovnik,
veljaven od 1. junija t. 1., je izšel. Poslovnik predvideva nekatere strožje odredbe, zlasti glede taborovodstva in tabornih funkcijonarjev, ter daje starešini tabora in taborovodji polno moč.
Nova skavtska knjiga.
Nedavno je izdal mednarodni promet, novinski in oglasni zavod d. d. (Beograd -Subotica—Zagreb—Split) knjigo »Izvidnici i planinke« izpod peresa majorja A. Plavšiča, ki vodi do jasnega in pravega razumevanja plemenitih skavt-sk.hja^t^	vna-
V tem slučaju negujte svojo lepoto in varujte svojo, mladost.
Stalno uporabljanje ..Pabnira" mila ho očistilo Vašo kožo vseh mežuljev in mehurčkov in ji bo d&lo mladeniški in svež izraz.
Z uporabo ..Palmira" kreme bodo izginile iz Vašega obraza vse gube in hitro bo postala koza mehka in ttežna.
Ako se umijete zjutraj in zvečer s „Palmira“ milom in negujete svojo kožo s .Palmira" kremo, se ne bo zmanjšala Vaša lepota niti v teku leta.
„Palmrra" krem, milo, puder in kolonjska voda se dobivajo v vsaki' boljši strokovni prodajalni«
lepotu rodi ih zdravlju godi
i
šem savezu nikdar ni aktivno udejstov-va in zasluži torej njegova knjižica toliko večjo pažnjo. Sicer je treba priznati, da podatki niso vedno najtočnejšt in naj* novejši, vsekakor pa je razlaga ideoloških momentov, zlasti onih, ki se tičejo obljube in zakonov, tako točno pogode* na, kot bi to napisal kedo iz naših vrst. Mnogo je pisatelj posvetil tudi obdelavi tehničnega skavtskega življenja, zlasti zvezdoznanstva, orijentacije, pijonirstva, sledoznatostva, higijene, prve pomoči in zdravništva. Na koncu knjige je še pridan športni oddelek. Knjiga predstavlja
v celoti lep donos dosedanji jugoslovanski skavtski literaturi in jo zelo toplo priporočamo. Cena trdovezani knjigi je Din 8.—.
Kot zaključek prednjaškega tečaja,
ki ga je za Savez Sokola kraljevine Jugoslavije priredila ljubljanska sokolska župa za Sokolice, bo v drugi polovici junija pod vodstvom starešine Dravske župe skavtov br. Kunaverja Pavla-Sive-ga Volka ob sodelovanju roverske čete ljubljanskega stega, v bližini Ljubljane tabor Sokolic, ki se naj spoznajo z najnovejšo, prirodno telesno vzgojo. Tabor se bo vršil na skavtski način, idejno pa ostane popolnoma sokolski. (Vsekakor lepo priznanje skavtizma od strani najmočnejše jugoslovenske organizacije).
M. Z.
Mednarodna skavtska konferenca.
Dne 23. julija se prične v Badnu pri Dunaju mednarodna skavtska konferenca, ki jo bo vodil stari, priljubljeni ustanovitelj skavtskega pokreta lord Robert Baden-Powell. Pokroviteljstvo je prevzel predsednik avstrijske republike Viljem Miklas. Direktor internacijoialnega skavtskega biroja Hubert S. Martin piše pri tej priliki: Zopet se bodo sestali vodje skavtskega pokreta iz vseh delov naše zemlje pod .vodstvom našega častitega šefa in ustanovitelja Baden-Powel-la of Gihvel. Naši avstrijski skavtski bratje so nas povabili v svojo lepo domovino in v naprej se veselimo, da bomo obnovili stara prijateljstva in sklenili nova. Njihova velika vrednost je v duhu bratstva, ki preveva naše sestanke. V tem duhu se bomo pogovorili o problemih in izmenjali svoje izkušnje. V veliki igri skavtizma ostanejo poltiČne, verske in druge razlike ob strani. Skavtizem nas druži v eni skupni želji, služiti dečkom vsega sveta — možem neposredne bodočnosti. Daj Bog naši konferenci bogatega blagoslova in vodi naj naša posvetovanja tako, da bo imela naša ves svet objemajoča bratska organizacija od nje trajno korist intudioa. zakatMfiga .c^stftig.-rr _de£ftk«
Aleksandrova 25
Vino liter od Din 8*— do Din 10*-, traminec 14 Din.
shajališče vseh krogov! V černi koncert, svira godba ne zvišajo. Prvovrstno unio: na, izborna meščanska kuh
Sokol kraljeoine Sugoslavije
Sokolska propaganda
Uslužnost, ki jo izkazuje Sokolstvu uredništvo in uprava »Mariborskega Ve-černika Jutra* s tem, da tnu daje list v obilni meri na razpolago, je zadela y nekaterih sokolskih krogih na nerazumevanje. Zato smatram za umestno, da se rečejo o tem dve, tri besede v svrho bo-Ijega razumevanja.
Kolikega pomena je ta uslužnost, so mnogo bolje spoznali gospodje v uredništvu »Nedelje«, ki so se sicer popolnoma brez potrebe, a takoj zagnali radi tega proti Sokolstvu. (Mimogrede: tam so sploh običajne zelo čudne manire, ki jim jemljejo kvalifikacijo, da bi pošten in dostojen človek reagiral na njihove izpade). Zato ne pišem o stvari njim, ker se jih zadeva nič ne tiče, navajam to dejstvo le, ker se iz njega vidi, da jim ni ljubo, da gre list s številnimi noticami lic članki o Sokolstvu dnevno v več nego 2000 izvodih med narod v naših obmejnih krajih. Sokolskim krogom pa bi moral biti to opomin, da bi odprli oči ter se vptašali, zakaj ta vik in krik. In če bi to storili, potem bi prišli do spoznanja, da usluga res zasluži protiuslugo ter da ni preveč zahtevano, ako je sklenil PZ MSŽ, naj vsaka župna sokolska edinica žrtvuje mesečno 10 Din — bagatelo! — v propagandne svrhe, obenem pa tudi zato, da lahko prosvetar črpa marsikatero kleno in dobro misel ter pobudo iz člankov in notic, priobčenih v »Večer-niku*.
Ob tej priliki in ž njo v zvezi se mi zdi umestno, sploh opozoriti na potrebo sokolske propagande. »Pečeni golobi ne letijo sami v usta«, pravi poslovica. Radi tega je potrebno, da se porabi vsaka primerna prilika za agitacijo, bodisi to privaten razgovor, bodisi posloven opravek, bodisi gleališka igra, bodisi telovad ni nastop ali karkoli. Nobena priložnost naj ne ostane neporabljena, da se ne bi razblinjali o Sokolstvu obstoječi predsodki, gojeni ter pogrevam tuintam z zlo namero še vedno znova in znova po onem starem pravilu »Natolcuj drzno, vsakikrat nekaj ostane«. Takih natolce-valcev ter obrekovalcev ne manjka in
.njim držati ravnotežje mora biti naloga sokolske propagande.
Zlasti čas društvenih nastopov ter okrožnih zletov bodi posvečen živemu propagandnemu delu, ki pa se naj ne vrši le ustno med masami ter od osebe do osebe, temveč tudi s tiskom. Razprodajajte ob takih prilikah sokolsko literaturo, knjižice in brošure, da paralizirate na ta način protisokolske, resnico zavijajoče brošure, ki prihajajajo, kakor pravi sv. pismo, v ovčjih oblekah, so pa v resnici tuleči volkovi. Smatrajte to zlasti za svojo dolžnost v letu priprav na Tyrševo lOOletnico: naj ga mečejo nasprotniki na grmado; ne sledimo tem, ampak mi, prijatelji in otroci Resnice ter Pravice, slušajmo besede Učenikove, ki je dejal: »Pojdite in učite...!«
Za jesen pa, ko se bodo zopet odpirale učilnice, ki se bodo sedaj kmalu zaprle za mladino, pripravimo propagandne letake in lepake, predavanja, nagovore in vse, kar more po krajevnih razmerah poslužiti propagandi, da se bodo napolnile naše telovadnice zopet z mladino: na njo gradimo, ona naj nam zajamči, da bo bodočnost naša, da bo sokolska!	Aleksej Jakovljevič.
Iz češkoslouaškega Sokolstua
Za predsednika poletne komisije za »zlet na JadTanu« v Splitu je bil izvoljen na seji odbora ČOS dne 27. maja br. dr. Adolf Nemeček. Ekspedicijo bo vodil sam nč. COS br. Aga Heller, vodnica članic bo s. Krasingerova, poleta pa se vdeleži tudi bivša nčca ČOŠ s. Mi-lada Mala. Razen tega so v komisiji dobri naši znanci, bratje Štepanek, Kude-la in Koppl. — V načelništvu žen je bila izbrana za poročevalko o stikijj^z Ju-gosloveni s. Milada Mala. — Natečaj za zletno pohodno pesem, ki ga je bila svej-čas razpisala ČOS, je imel nepričakovan uspeh: bilo je vposlanih 106 izdelkov, med katerimi so bili 4 nagrajeni po posebnem ža presojo določenem preso-dišču. — Glavne skupščine ČOS, ki se je vršila nedavno, se je udeležila tudi deputaciia 28. pešad. polka »Tyj-ša in
Zadnje novosti!
Rumburger platno (Linea) za lepe športne obleke v vseh barvah
Svileno-platno Svileni-panama Lingerie couleur Gaze Voile
v krasnih novih barvah za lepe dnevnem večerne toalete.
NaJnovejSi modeli Grand Magazin Confertion
TRGOVSKI DON, MARIBO-
Fiignerja«, ki je ob tej priliki predala COS simbolično jako pomembno sliko, ki izraža misel, da je naloga Sokolstva, ohraniti neokrnjeno nacijonalno in državno svobodo naroda. — 31. maja je bila otvorjena v Pardubicah razstava za telesno vzgojo in šport ter bo trajala do
4.	oktobra. V zvezi ž njo se bo vršil dne 21. in 28. t. m. istotam zlet 4 sokolskih žup na krasnem novem stadionu. — Članice jezdnih odsekov so dobile jako primeren slavnostni kroj, ki se more nositi s plaščkom in brez njega. — Izšli sta zopet 2 dobri knjižici z vajami za telovadne akademije oz. manjše nastope in sicer »Skupine na 2 stolih« (sestavil br. Drasal) za najvišjo stopnjo naraščajnikov ali člane ter »Proste vaje, za na-raščajnice« (s. L. Vackove) za najmanj 8 naraščajnic. Obe knjižici se lahko dobita v Knihkupectvi ČOS, Praha III — Tyršuv dum.	A.	J.
Legitimacije in značke za četrtinsko vožnjo
za zlet Sokolstva na Jadran (v Split) bo izdajal brat tajnik Sila jutri v nedeljo in v pondeljek na postaji Maribor, glavni kolodvor od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Legitimacija in značka staneta 25 Din, veljata od 10. junija do 7. julija 1931.
Današnje športne prireditve.
Na igrišču ISSK Maribora: nogometne tekme: ob 13.30 SK Železničar, Vel. Bečkerek:SK Železničar, Osijek; ob 15. ŽSK Hermes, Ljubljana:SK Železničar, Niš; ob 16.30. SK Železničar, Sarajevo: SK Železničar, Maribor; ob 18. SK Železničar, Zagreb:SK Železničar, Subotica.
Šport v nedeljo.
Na igrišču SK Rapida: ob 8. damsi* lahkoatletski miting.
Štafetni tek za »Shellov pokal«. Stari ob. 11. v Koroščevi ulici; cilj na Trgu svobode.
Na igrišču ISSK Maribora: ob 14.30: prijateljska nogometna tekma: SK Ra-pid mlad.:SK Železničar mlad.; ob 16; Glavna zmagovalca nogometnega tekmovanja prejšnjega dne; ob 18. Reprezentanca železničarskih klubov:SK Že' lezničar, Maribor.
Velike mednarodne rokoborbe
so včeraj potekle sledeče: kot prvi pat sta nastopila najtežja moža konkurence, ogromni poljski mojster Orzsowsky in šampijon Sedmograške Čontas; ostra borba, brez posebnih tehničnih fines i absolutno izrabo fizične sile, je končal* po 25 min. neodločeno. Sledil je odločilni boj med žilavim Rumunom Pecascu in okretnim Frankom, prvakom Saksonske. Oba sta napela vse moči; večina občinstva je sodila, da bode zmagal Ru-mun, vendar je Saksonec v 37. minuti uporabil dosedaj še neviden prijem, presenetil Pecasca in ga položil na lopatice. Številna publika je zmago burno pozdravila. Kot zadnji par bi morala nastopiti van de Borg (Nizozemska) :Črni maski. Ker prijavljenega atleta iz Zagreba, ki je želel ostati nepoznan, ni bilo, sta se borila namesto njih bolgarski Bognar. Borba je po 25 min. končala neodločeno.	:
Danes prično rokoborbe radi koncerta »Drave« šele ob 21.30. Nastopijo sledeči pari: 1. Tom Sayer (Južna Afrika): van de Borg (Nizozemska), 2. Bognar (Madžarska) :Pecascu (Ruimnija), 3: 0rzs0wsky (Poljska) :Frank (Saksonska) v odločilnem boju. Z napetostjo se pričakuje prvi nastop ogromnega zamorskega mojstra Toma Sayerja.
Vinotoč
Sirk, Kamnica
10 min. od gasilnega doma Kamnica. Pristno kamniško vino 1 Din 10-—.
Vinotoč
Kokoschinegg
Počehova odprt
Din
se CMD!
L
MARIBOR
V nedeljo jutranji in ve-Wergles. Cene se pivo. Izvrstna vi-meščanska kuhinja. Za cenjeni obisk se vdann nrinoroča restavrater HALBWIDL
senci (emita
IgnrtariMlri cena*
Nato se je vrnila njegova domišljija k vitezu De Ragastanu: krčevito je stisnil roke, dočim so se rosil
njegove oči s solzami.	.	,
»Takšen,« si je mislil sam pri sebi, »je torej - _.bei vprašanj, ki mi jih je zastavljal v Dvoru Čudežev tisto noč, ko so nas napadli. Iskal je svojega sina... In tvoj sto je bil pred teboj, oče moj...« Zdajci pa je pristopila k njemu blazna ženska.
»Poslušaj me,« je dejala.
Manfred se je zdrznil, ko ga je tako nenadoma zbudila iz njegove sanjarije.
»Česa želiš od mene,« jo je vprašal na kratko.
»Ciganka mi je rekla, da mi pomoreš najti mojo hčer. Oh, ne, nisem še pozabila — rekla je tako in nič dnigače...«
»Tvojo hčer, uboga žena!«	'	.	.
iDa, majhno detece ... kakih šest let ji bo ... meni laski so plavi. Ali je nisi videl?«
Rotila ga je s sklenjenimi rokami.
in vrata so se odprla. V variša Kokarder in Fanfar.
»Tak te vendar veš, kaj se godi?«
»Kako bi vedel.
»Godi se to, da bodo hoditi? ...«	<
»Pojdimo!« je kriknil Manfred, ki je v tem trenutku oozabil ves ostali svet.
Vsi trije so planili ven.	,
»Oh,« je zaihtela Margentina. »Odšel je!... in ne vrne se nikdar več!...«
XIX.
Brata Luben In Tibo se prikažeta iznova.
Bralec naj se blagovolite vrniti z n?mi do trenutka, ko so rokovnjači, prepMvili Seno, hiteli rešit Štefana
DOleta- , , , . . •
Spominjamo se še silne salve arkebuz, ki uh je pozdravila.
V tistem trenutku je videl Kokarder, kako se je zgrudil Fanfar, ki je bil v njegovi bližini.
Fanfar je zaječal, z zamolklim glasom.
To je pričalo, da ni mrtev
i ne na
napadalcem, na rami se je ozrl okoli ter zagleda) mu pomigavali z očividnim ustni-
pripisujoč sočutje teh žensk svoji pri* in svojim smelim brkom, se je nasmehnil m stopfl naglo v revno hišo, kamor sta ga klicali.
Ko so se vrata zaprla, je položil Kokarder ranjenca na skmnico in poldeknil k njemu, da presodi resnosi
njegove rane.	. . ■ .	.
Fanfar, ki se mu je vračala zavest, je dvignil roko
^ S Kokarder je naglo snel prijatelju železno čelado. Zakaj Fanfar je imel čelado, ki jo je dajal na glavo
ob velikih prilikah.
Ko je bil rešen tega nerodnega pokrivala, je zasopel svobodneje in se spravil kmalu pokonci. Izkazalo se je, da mu ni nič hudega, razen bunke na čelu, ki mu jo je bila napravila krogla, ki ga je omamila z udarcem o njegovo čelado.
»Teciva « je zaklical Kokarder, videc prijatelja &
•'ega in zdravega
Veieceniene gospodinje, ali ie veste,
da dobite najboljše kvalitetno mleko v stojnici oskrbništva Hausampacher. pred mestnim magistratom, liter po Din 3.—. Vse naše dojne krave so pod stalnim zdravniškim nadzorstvom I Po molži mleko zelo ohlajeno! Pri kuhanju se ne kisal 1394
Rabljene avto in moto gumi plašče
kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbacho-14*	1566
va
Kopalne čevlje
od Din 20.— naprej. Eksportna biša »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta.
Lepo stanovanje
v novi hiši in lokal, pripraven za čevljarja ali krojača, na prometnem kraju, četrt ure od Glavnega trga oddam. Naslov y upravi Večernika. 1703
Lepo 3sobno stanovanje s kopalnico in ostalimi pritiklinami oddam s I. julijem. Poizve se v upravi lista.	1708
Kopalne obleke od Din 45.— naprej. Eksportna hiša »Luna«. Maribor. Aleksandrova cesta.
Oddam
veliko sobo s štedilnikom. Nasipna ul. 43, ob Tržaški cesti.	1683
Starejši mož, pa še čvrst, se ponuja za inkasanta v mestu Mariboru in okolici ali prevzame temu sličen posel. Vloži kavcijo. Ponudbe pod »Inkasant« na upravo Večernika. 1704	Sprejmem poštenega boljšega gospoda kot sostanovalca. Barvarska ulica 5, vrata 4. 1691
	Prodam brezhiben pianino, radio aparat za spalnico in jedilnico. Tattenbachova ulica 21. 1692
Dvoje lepih štirisobnih stanovanj, opremljenih z vsem modernim konfor-tom, oddam v najem in sicer takoj, oziroma za avgust. Naslov pri upravi lista. 1699	
	Avtomobil limuzina, dobro ohranjena, ugodno na prodaj. Poizve se Trubarjeva ul. 4 pri hišniku. 1679
Prodam novo belo spalnico. Slovenska ul. 27. 1734	
	Lokal, primeren za vsako obrt, z izložbo, oddam. Koroška cesta 63. 1713
Sobo, opremljeno, oddam. Magdalenska 46. 1731	
	Sobo s posebnim vhodom oddam. Kolodvorska ulica 3/11, Sovine. 1716
Gostilno, dobroidočo, v Mariberu v sredini mesta oddam radi bolezni pod ugodnimi pogoji. Treba je samo malo kavcije in malo odškodnine. Pismene ponudbe pod »Dobro idoča« na upravo Večernika. 1732	
	Šivilje dobe delo na dom pri F. Verdnik, Aleksandrova cesta 55. 1716
	Javna zahvala! Tem potom se zahvaljujem družini Habjaničevi za odstop sodnega postopanja proti meni, zaradi neresničnih klevet, katere sem proti omenjeni družini izrazil. Ortan L., baraka, Danjkova ul. Maribor, dne 12. junija 1931.
Stanovanje z eno sobo oddam. Pobrežje, Gozdna ulica 69, Maribor. 1681	
Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria« X	
	Predno naročite mizarska dela, kakor pohištvo ali stavbeno mizarstvo, se v svojo korist informirajte pri mizarstvu Korošec, Tržaška cesta 54, kjer se vam izvršijo vsa dela po najnižjih cenah, n. pr. križna vrata dobite komad že od Din 420.— naprej. 1728
Prodam ceneno šivalni krojaški stroj in krojaške potrebščine. Frankopanova ulica 8, Marija Osvald. 1723	
Kopalne čepice od Din 8.— naprej. Eksportna hišž »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta
1719
r\ovčke za potovanje
vsake velikosti in vrste, ročne torbice, aktovke, iistnice. nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove itd. v največji izbiri in po najnižji ceni dobite pri Ivanu Kr?vosu, Aleksandrova c:sta 13.	1381»
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—5!etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Mornarske majice od Din 9 naprej. Eksportna hiša »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta.
______________ '__________________________1J22
Ali že veste,
da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo, da izgledajo kot novi?
Natakarja,
prvovrstno moč sprejme proti dobri plači kavarna Jadran, Maribor. 1729
Tapetniškega vajenca
z dobro šolsko izobrazbo sprejme K. Wesiak, Cankarjeva ulica 2.	1532
Kopalne hlače od Din 9.— naprej. Eksportna hiša »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta.
1721
Pavešič, Kamnica
Mri odolek in Jagnjetina na ražnju pečena in ocvrti piščanci.
Deske
vseh
vrst, suho blago za mizarje najcenejše.
Mejovšek, Tattenbachova ul. 13
telefon 2457
O JA«ma
STOJ IN ČITAJ!
Iz uslužnosti, — torej popolnoma brezplačno, — daiemo Vam, v kolikor Vas to zanima. natančnejše informacije čez sledeče štiri stvari: Kje lahko dobite stalno hišno zaposlenje za pismeno delo, kje se lahko brezplačno naučite dobičkanosno hišno obrt. ali ako se želite bavi-ti proti odgovarjajočemu mesečnemu pavšalu s prodajo mnogoiskanega predmeta. — Ako eventuelno želite prevzeti v srezih zastopstvo ugledne velike firme, pišite mi in priložite znamko za odgovor. Oskar Lustiu, ravnatelj. Osliek. Krežmina ulica.
1711
Modne novosti
za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini
ANTON PAS
SLOVENSKA ULICA
GOSTILNA PLOHL. TEZNO, dne 14. junija;
KONCERT
V slučaju lepega vremena ’ tudi pojedina ocvrtih piščancev s solatco ali kakor si pač kdo poželi. Da točim rujno kapljico iz škofijskih vinogradov, Vam ni treba več praviti, ker Vam je že itak znano. Tudi vsak čas sveže pivo v sodčkih in steklenicah vedno na razpolago. Da smo preskrbljeni z 'dobro jedačo po najbolj razvajenem okusu, smo tudi zadnjič sporočili. Upeljana je sedaj elektrika na vrt in vse gostilniške prostore. Po našem naravnem, prahu prostem in senčnatem vrtu se lahko mlado in staro veseli. Rajanja željni pridejo tudi lahko na svoj račun. Vsem se toplo priporoča Vinko Plohl.
Sretke imoektorje
nameščamo proti mesečnemu pavšalu od Din 2400.— in proti proviziji. Nadalje pod-ttčujemo in zaposlimo v vsakem srezu po eno spretno žensko osebo, radi daljšega poučevanja v strojnem pletenju kot hišno obrt. Če priložite znamko za odgovor. Vam pošljemo obširna navodila. Zadruga jugosl. pletača, Osijek.	1710
14
fflm KOPU OBLEKE
priznano dober kroj trpežna kakovost
kopalne čepice, čevlji in pasovi kopalni plaSči in frofe blago
Lastna kabina za poskušnjo
Velika Izbiral	Ugodne	cenei
C BODEFEIDT, Maribor
Odprodati hočemo več tisoč srajc, zato
dnevna reklamna orodaia
perila po senzacijonelno znižanih cenah
Morate si ogledati zalogo in primerjati cene!
Tovarniška zaloga perila
Jos. KarnižniK . Glavni trg 11
Ne vrzite nobenega aluminijevega odlomka vstran I
Razna popravila v aluminiju in v varenju brez poškodbe komada izvršujem z najnižjo in najhitrejšo reparaturo. Nobena prevara! Eventuelno težka popravila se pri nas oddajo tudi drugim delavnicam, kjer se izvršijo po želji odjemalcev.
Zaloga aluminija v manjši množini je pri nas mogoča.
T riumph avto Masneto
Maribor
Madrace	Din	250
Otomane	Din	500
Posteljne mreže Din 115
Tapetnik
Novak
Slovenska 24
ZAHVALA.
Vsem, ki so spremili v tako lepem številu mojega dobrega soproga, oziroma očeta, gospoda
POLDE MODICA
policijskega pristava v pok.,
na njegovi zadnji poti, se tem potom zahvaljujemo.	1730
Posebno zahvalo izrekamo čest. duhovščini, številnemu zastopstvu kolegov in moštvu policijskega komisarijata, pevskemu društvu »Jadran«, gosp. Žnuderlu za ganljiv govor, ter vsem darovalcem vencev in cvetja.
Vsem naj Bog obilo poplača!
Trst, dne 10. iunija 1931.
Žalujoča soproga Adele in otroci.
Brez posebnega obvestila.
+
Naznanjamo s tužnim srcem vsem sorodnikom in znancem, da nam je danes dne 13. junija ob 3. uri zjutraj, sprevide-na s tolažili sv. vere, umrla ljubljena hčerka, oziroma sestra in svakinja, gospodična
Mara
. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v pondeljek, dne 15. junija ob 16. uri iz kapele mestnega pokopališča na frančiškansko pokopališče v Pobrežju.	1733
Sv. maša zadušnica se bo darovala v. torek, dne 16. junija ob 3*9. uri v frančiškanski župni cerkvf.
Maribor, Sv. Jakob, Apače, dne 13. junija 1931.
Rodbina ŠNUDERL-ova.
S
MarTSnr«« VFTFP NXV V«?*
Mar! Ho ftii 'cfne 'M VT T93T
M—W 'II n li 'Tinn l—l MUIWIII nBIP——
99,
Vrsta 3337—12
Platneni polčevljl za gospode iz čvrstega sivega platna, lahki in u-dobni za po hiši in za ulico.
Vrsta 4238—37
Lahki in zelo udobni čevlji iz platna v sivi barvi z vzdržljivim gumijastim podplatom za moške in ženske.
Vrsta 6627—08
Eleganten udoben Čevelj za boljšega gospoda, sportist na terenu in oni na tribunah ne more biti brez čevlja te oblike.
Za letovanje.
Celo leto čakate in se veselite na Vaš dopust. Delate proračun, kako boste najbolje izkoristili čas Vašega dopusta. Razmišljate o tem, kako se Čete za malo denarja najbolje in najluksuzneje obuti. Mi smo s temi Vašimi zahtevami računali, pripravili smo Vam veliko izbiro obutve za vsako priliko.
Pripravili smo Vam za izprehode, izlete, za družbo, tenis, promenado, za potovanje itd. Obiščite nas v naši najbližji prodajalni, kjer Vam bo naš poslovodja svetoval, katero vrsto obuvala si naj izberete.
Ne pozabite kupiti pri nas „Lufa“ uložek za obuvalo, kateri je neprecenljive koristi, posebno za poletje. Proizvajamo ga iz japonskega „LufaM. V zadnjih dveh letih je postal lufov vložek tako priljubljen, da od celokupne svetovne žetve 6,000.000 izdelamo 1/3 t. j. 2,000.000 komadov. Uložek uložen v čevelj omogoča pravilno cirkulacijo zraka in ščiti noge pred potenjem tudi v najbolj vročih letnih dneh.
Vrsta 1137—03
Poletni polčevljl Iz belega ali sivegf platna, so zelo lahki in udobni. Siv« za dnevno potrebo, bele za sprehod
Vrsta 1937—22
VI, ki ste izpostavljeni strapacu, po« trebujete za. poletje lahke čevlje, evc jih z vzdržljivim podplatom za ne* verjetno nizko ceno.
Vrsta 9637—21
Ta udoben enostaven čevelj ima svo| stalni krog odjemalcev. Izdelujem« jih iz laka, Črnega in ruiavega boksj za isto ceno.
Vrste 6637—11
Ako nosite obleko Iz angleške tkanine, ne morete biti brez oblike tega športnega čevlja, kateri je izdelan Iz najboljšega boksa in okrašen t okusnim vzorcem.
Vrsta 7637—la
Poletna novost 1931. Eleganten ta velj z bogatim okrasom z nizkim podpetnikom. Zelo lepi in ljubki.
Posor, posestniki avtomobilov in motornih kolesi
Pbttlklauje i podbakrenjem * ftftjboijll izdelavi
v najkrajšem ioku in najceneje
FR. TOHASCHItZ, nožar
Maribor, llovaktki ulica 5
Gostilna
Smidhofer
preje Fuchs v Rušah, ima stalno na zalogi sveže Unionsko pivo po Din 7.— liter, prvovrstna štajerska vina. Cenjenim gostom so na razpolago vedno mrzla In topla jedila. Ža obilen obisk se priporoča
1698	gostilničarka.
IIIIIHIIIIIIIIIIIIl
Vinotoč
LORBER Sv. Peter
otvorjen
SOKLIČ
Maribor
Sanatoril v Mariboru
Gosposka uL 49. telefon 2350. Lastnik in vodja: primarij dr.CemiČ, specijalist za kirurgijo
Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonlzi-torjem za elektrltirimje po poškodbah in ohlapelosti čreves; dlatermijo za električno pregrevanje In električno izžiga-nje; šarnico .hala« za revmatična in
♦ druga boleča vnetja; »enterocleaner«-lem sa notranje črevešne kopeli pri zapeki. napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba prvi razred Din 120... drugi raired 80>. tretji fazr. 60.-.
?gn,dn.o> zastopniki se sprejmejo
Lochert—Bojane
Meljski hrib
še 3 tedne toči pristno kapljico 1
LEŽALNE STOLE
za solnčenje
DVOKOLESA
za deco, pleteno pohištvo, galanterijo, parfumerijo i. t. d. priporoča
DRAGO ROSINA
Vetrinjska ul. 26
Pet tet te Zlatica ie poročena, le Ijubetniva. srečna mlada sena. Nekoč pa skrbni moiek lo vprašule.
če novega perila potrebuje
»Nikar ne!* — pravi Zlatica smehljaje »prihranila denarce sem igraje —• in milo Zlatorog bo poskrbelo, da bo perilo dolga leta belo,..*
O? Hala Zlatica «=■ 'glas gre otirom nad vse le tetoentinsko tnllo Zlatorogi
{Nadaljevanje sledi.)
Ildala Konzorcij »hitra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik; PRAN BN*1 ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
1 Maribor«'