Bf ****** " ■ mmmrr' „-—. ^—»r* GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Vse življenje, posebej pa v času mladostniškega zorenja, je prva ćlovekova naloga na duhovnem području oblikovanje vesti, da bo občutljiva: ne otopela ne preobčutljiva. Po vsakem dejanju in odločitvi vprašajte v fihem trenutku srce, kako to presoja njegovo nepodkupljivo merilo poštenosti - vest. JOŽE RAMOVŠ^ Vabilo na prireditve ob prazniku občine Domžale - __________19. april 19. aprila je praznik Občine Domžale. To je dan, ko so bile lota 1952 Domžale razglašene za mestno občino. Odbor za obćinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena pri Občinskem svetu Obćine Domžale v so- delovanju z Zvezo kulturnih organizacij Obćine Domžale ob tem vabi n,i prireditve, posvećene temu prazniku. Osrednja prireditev lx> slavnostna seja Občinskefia sveta Ob- čine Domžale in sicer v sredo 16. aprila 1997 ob 19. uri v Viteški dvorani v Grob- Ijah, kjer bodo podeljena tuđi priznanja Občine Domžale za leto 1997 Cole« tega bodo v mesecu aprilu se naslednje prireditve, na ka- tere ste občanke in občani Domžal vljudno vabljeni: - 5. april 1997 - Dom krajanovŽeje-1. koncert območnega sre- čanja odraslih pevskih zborov - 12. april 1997 Osnovna šola Trzin - III. koncert območnega srećanja odraslih pevskih zborov -18. april 1997- Delavski dom Vir - Srečanje plesnih skupin Gc> renjske - 18. april 1997 - plosčnd pred Vele Domžale - Promenadni koncert godbe na pihala Domžale - 25. april - Osnovna šola Domžale - Koncert solistov in Dom- žalskega komornega zbora Novi naclškof je doma iz domžalske občine Gotovo so mnogi prebival- ci naše občine veseli in po- nosni, da je novoimenovani ljubljanski naclškof dr. France Rode vsaj po rojslvu naš ob- čan. Posebej to velja za kraj Rodico v župniji Jarše, od ko- der je bil njegov oče Andrej, in Ihan, od koder izvira nje- gova mama Frančiška. Ta je bila sestra učenega jeziko- slovca dr. Antona Breznika, ki ju je tuđi poročil. O življenjcpisnih podatkih dr: Rodeta so naši braici že ob- veščeni, zato naj jih na tem me- stu nanizam v telegrafskem slo- gu: Rojen je bil 23. septembra 1934 v družini s sedmimi otroki (ena sestra je redovnica v Pari- zu; brat in sestra sta v Argenti- ni, Nače je na domu na Rodici, brat Andrej je bil ubit po vojni, Tone pa je umri v Argentini); maja 1945 družina odide v Av- strijo; izselitev v Argetino; 1952 vstop k lazaristom; studij v Ri- mu in Parizu; 1960 duhovniško posvećenje, čez tri leta doktorat iz teologije; 1965 vrnitev v Slo- venijo; od 1967 službovanje v Ljubljani: 16 let predavatelj na Teološki fakulteti, predstojnik, pisec prenikavih člankov; 1981 odhod v Vatikan, delo na Taj- ništvu za dialog z neverujočimi, ki se preimenuje v Papeški svet za kulturo. V pomoć bralcem, ki jim poj- mi iz cerkvenega življenja nišo tako domaći, bom v nadaljeva- nju pojasnil nekatere pojme, ki jih je ob imenovanju in posve- ćenju škofa pogoslo slišati. Kakšen položaj ima škof v Cerkvi? Temeljna cerkvena služba je služba škofa. Zbor vseh škofov na svetu je naslednik zbora dva- najsterih apostolov. Služba apo- stolov se po nepretrganem na- sledstvu nadaljuje v škof ih, ki so po božji naredbi stopili na me- sto apostolov. Beseda »škof« prihaja iz grščine, kjer episko- pos pomeni nadzornik ali vodi- telj cerkvene obćine. Škofovsko posvećenje je polnost zakra- menta svetega reda ali duhov- ništva; na nižji stopnji sta še du- hovnik in diakon. Duhovnik (npr. župnik ali kaplan) opravlja duhovniško službo v imenu in po pooblastilu škofa. Diakon opravlja le nekatera duhovniška opravila: krščuje, pridiga, poro- ča, vodi pogrebe, ne more pa maševati in spovedovati. Du- hovništvo je torej en sam zakra- ment v treh stopnjah: to so dia- konska, duhovniška in škofov- ska služba. V škofiji ali delni cerkvi je navadno već škofov. Redni škof ali ordinarij je tišti, ki mu je zaupana skrb za določeno ško- fijo (odtod izraz ordinariat, ki označuje osrednje škofove ura- Nadaljevanje na tretji strani Vesele in blagoslov- ljene veliko- noćne praznike vsem bralcem želi uredništvo Slamnika CIRIL SMRKOLJ: »Za preprostega slovenskega človeka gre« Bralcem Slamnika bi rada predstavi- la človeka, občana lukovške občine, ki bo deloval v novi vladi kot minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, go- spoda Cirila Smrkolja. Lepo pozdravljeni in iskrene čestitke v imenu bralcev Slamnika; kot je znano, ste poslali minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Hvala za čestitke. Pobuda se je oblikova- la v Slovenski ljudski stranki, sprejel pa sem jo z veliko odgovornostjo. četrtkova izvo- litev mi nalaga, da se z vso resnostjo lotim nalog in teh na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni malo. Alize imate izbrano ekipo strokovnJakov, ki bodo delali v vašem ministrstvu in koli- ko Ostrčevih sekretarjev in svetovalcev bo- ste obdržali? Sekretarji so v skladu z Zakonom o vladi ponudili svoj odstop že ob imenovanju no- ve vlade. Težko je reći kdo od Ostrčevih podsekretarjev in svetovalcev bo ostal; ostali bodo vsi, ki delujejo strokovno in ne politič- no. Izbira ekipe zahteva već časa, skrbel pa bom, da bo ekipa »Slovenska«, torej, da bo- do delavci v minstrstvu iz vse Slovenije. Na kratko nam opišite svoj program oziro- ma nacrte za prihodnja štiri leta. Program in nacrte bo treba oblikovati z ekipo, torej se je treba dogovoriti o strokov- nem in parlamentarnem delu; osnovne na- loge bodo: zagotovitev ustrezne prehrambe- ne vamosti, ohranitev obdelave kmetijskega prostora na področju pode/.elja, poseljenost tega prostora, na področju gozdarstva traj- na skrb za gozdove in prostoživeće divje ži- vali, na področju prehrane skrb za zdrav- Nadaljevanje na tretji strani Str. 21 Sodelujte tuđi Vi v Napredkovem nagradnem kvizu Str. 27 NOVOV LB - BANKI DOMŽALE Solidarnost s Tibetom V začetku marci je Metnica vstaje tihetanskega naroda. Ob tej pri- ložrmti je Evropski komite za solidarnost s Tibetom pripravil vseevrop- sko akcijo solidarnosti s tibetanskim narodom. Tuđi v Sbveniji je bih us- tanovljeno Društvo za podporo Tibetu, ki ga vodi gospa Suzana Deva. Akcija solidarnosti je potekala na veC nivojib: v Ženevi so 9. in 10. mar- ca potekak demonstracije v podporo ntaji tihetan$ke/>a nantda, s po- sebno kampanjo po vsej Evropi so se na posebnem računu pri Evrop- skem parlamentu v Brusiju zbirala fmančna sredstva, poleg tega pa so bik vse evropske občine povaUjene k sodelovanju v kampanji ZASTA- VA ZA TIBET. V omenjeno akcijo seje vključila tuđi Gbiina Domlate, zato je na ohčinski zgradbi v znak solidarnosti % tibetanskim narodom v začetku marca za leden dni zaplapolala Tibetanska zastava. 26. SE/A OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE O ukrepih za umirjanje prometa v občini Domžale Precej razprave je med elani Občinskega svela povzročila ob- ravnava poročila o učinkovitosti ukrepov za umirjanje prometa v občini Domžale. Iz poročila je razvidno, da so ukrepi z izvedbo hitrostnih ovir pravilni, izvedeni na pravih mestih ter učinkoviti, saj so na mestih postavitve moćno upočasnili promet, kar je glavni namen te postavitve. Predvsem se je povećala prometna varnost, to pa je na lokacijah ob solah in vrt- cih Se posebje pomembno. V razpravi so (lani Občinskega sveta izrazili svoja staliSča do postavit- ve cestnih ovir. Većina se jih je strinjala z njihovo postavitvijo, izrazili pa so za- htevo po izdelavi meril za postavitev ovir in meril za njihovo obliku, ki je na nekaterih cestah neustrezna. Po raz- pravi so bili sprejeti sklepi, da Odde- lek za gospodarske javne službe Ob- čine Domžale opravi pregled vseh do- sedaj izvedenih hitrostnih ovir v občini Domžale ter da je potrebno v skladu z ugotovitvami Prometno tehničnega instituta izvesti popravila na tistih lo- kacijah, ki so v poročilu posel>ej ome- njena. Glede na mnenje Prometno tehničnega instituta bo Občina Dom- žale v letu 1997 na osnovi pripravlje- nih studij in projektov nadaljevala z ukrepi za umirjanje prometa po pro- gramu in prioritetan ter merilih, ki jih bo na predlog občinske uprave dolo- ćil Občinski svet. Na predlog g. )ože- ta Nemca pa so člani Obćinskega sveta sprejeli tuđi sklep, da se analizi- ra ekološke posledice na že izvedenih cestnih ovirah in predlaga Se kakšno drugo obliko izvedbe. Na pristojni od- delek občine pa je prispelo se precej novih vlog za postavitev cestnih ovir. Nadaljevanje na naslednji strani T~n TtTT7/T7[ ^vTTnTiTTTT; ■» ■) J > * Domžale /lamnik 26. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE O ukrepih za umirjanje prometa v občini Domžale Nadaljevanje s 1. strani V ponedeljek, 3. marca 199^ so se člani Občinskega sveta se- šli že na svoji 26. redni seji v tem mandatu. V sklicu seje je predsednik Občinskega sveta dr. Miha Brejc na dnevni red predlagat uvrstitev 16 točk dnevnega reda. Na začetku so člani Občinskega sveta razpravljali in pofem sprejeli Odlok o plakatnih mestih in načinu plakatiranja ter oglaševanja na ob- močju občine Domžale. Odlok ure- ja postavljanje in upravljanje z ob- jekti in napravami, namenjenimi plakatiranju in drugemu načinu og- laševanja na območju občine Dom- žale, postopek za pridobitev dovo- Ijenj za reklamiranje in plakatiranje, odškodnino za postavitev ter zaku- pnino za uporabo reklamnih objek- tov. Odlok med drugim določa me- sta, kjer ni dovoljeno plakatiranje in oglaševanje, nadzorstvo nad izvrše- vanjem določb tega odloka pa op- ravlja komunalni nadzornik Občine Domžale. Denarne kazni, določene za posamezen prekršek iz tega od- loka, so v visini 2000 do 120.000 SIT, odvisno od prekrška. Odlok o pogojih in merilih za po- deljevanje koncesij na področju op- ravljanja gospodarske javne službe »lavna razsvetljava« je predstavil g. Milan Pirman, tajnik občinske up- rave. Člani Občinskega sveta so od- lok sprejeli soglasno brez razprave. S sprejetjem Odloka o povećanju davka od premoženja v občini Domžaie bodo morali nekateri za- vezanci od davka (lastniki stavb po- vršine večje od 160 m2, vikendov in plovil večjih od 8 m) plačevati en- krat večji davek od premoženja. Ta- kih zavezancev je v novi občini Domžale 2091 (po ocenah od tega 2020 lastnikov stavb, lastnikov vi- kendov 70 in plovil 1). S tem bodo prihodki v proračunu za letošnje le- to večji za približno 11 mio SIT. Kar precej dolga razprava pa je bila o osnutku Odloka o spremem- bah in dopolnitvah ureditvenega Kako pravi poslovnik, g. Lovro Lončar? (Foto B. O.) nacrta obmoćja D-15 ob Kamniški, za katerega so nekateri člani Odbo- ra za varovanje okolja in urejanje prostora že pred sejo predlagali umik z dnevnega reda, saj so meni- li, da odlok ni primeren za posredo- vanje v javno obravnavo in razpra- vo. S spremembo se predvideva dovozna komunikacija iz Ljubljan- ske ceste zahodno od gostišča Ke- ber, prav tako pa se kot dolgoročna možnost ohranja v prvotno izdela- nem prostorskem izvedbenem ak- tu določena dovozna komunikaci- ja severno od gostišča Keber. Obe- nem se definira povećanje parkirnih površin tako znotraj kompleksa kot ob Ljubljanski cesti, predvideva pa se tuđi opustitev izgradnje dvood- delćnega vrtca severno za bloki. Določena je intenzivnejša hortikul- turna ureditev obmoćja, predvsem v predelu med Ljubljansko cesto in bloki. Člani Obćinskega sveta so po dolgi razpravi sprejeli osnutek Od- loka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega nacrta D15 ob Kamni- ški v prvi obravnavi. Osnutek so po- sredovali v 30-dnevno javno obrav- navo in javno razgrnitev, ki jo vodi Oddelek za okolje in prostor Obči- ne Domžale. Med javno razgrnitvi- jo je možno predloge in pripombe v zvezi z osnutkom prostorskega iz- vedbenega akta vpisati v knjigo predlogov in pripomb, ki bo v pro- storih Orada Županje, Ljubljanska 69,1. nadstropje. V prvi obravnavi so člani Občin- skega sveta obravnavali Odlok o občinskih upravnih taksah in ga sprejeli kot primemega za nadaljnjo obravnavo. Z odlokom se določa, da se za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih občine plaćuje- jo občinske upravne takse v gotovi- ni. Zaradi uskladitve organizacije vzgojnovarstvenega zavoda Dom- žale z novo zakonodajo je občinska uprava pripravila za obravnavo na seji Občinskega sveta predlog Od- loka o ustanovitvi javnega vzgojno- varstvenega zavoda »Vrtec Domža- le« in predlog Odloka o ustanovit- vi javnega vzgojnovarstvenega za- voda »Vrtec Urša«, oba v prvi ob- ravnavi. Člani Obćinskega sveta so odloka v prvi obravnavi sprejeli. Gospa Irena Gričar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, in ga. Nuša Šink, direktorica Centra za socialno delo Domžale, sta predsta- vili elaborat o organizaciji službe za pomoć na domu v občini Domža- le. Tovrstno obliko pomoći je uza- konil Zakon o socialnem varstvu že Med razpravami se je včasih potrebno zaupno pos- vetovati. Kaj bere podžupan Simon Mavsar? leta 1992. Center za socialno delo se pri svojem delu dnevno srečuje s problemom, kako pomagati starej- šim, bolnim in invalidom. Center je že doslej delno izvajal storitve po- moći na domu s pomočjo brezpo- selnih, vključenih v javna dela. S predlogom bi bile socialno varsfve- ne storitve pod enakimi pogoji do- stopne vsem obćanom, s spreje- mom ustreznih občinskih aktov pa dana možnost zaraćunavanja stori- tev uporabnikom, ki storitve zmore- jo plačevati in tako bo dana mož- nost za celovito in planirano pokri- vanje potreb v naši občini. Vsi ćla- ni Obćinskega sveta, ki so sodelo- vali v razpravi, so predlog in zami- sel podprli. S sklepom so pooblastili Center za socialno delo, da na pod- lagi 49. člena Zakona o socialnem varstvu opravlja storitve pomoći na domu za območje občine-Domža- le. V elaboratu je naveden podatek, da na območju občine Domžale ži- vi 2500 prebivalcev, starejših od 65 let, kar predstavlja 8% celotnega prebivalstva. Obćinsko upravo pa so člani Občinskega sveta zadolži- li, da v sodelovanju s Centrom za socialno delo do ene izmed nasled- njih sej pripravi ustrezen splošni akt o organizaciji službe za pomoć na domu v občini Domžale. Člani občinskega sveta so se se- znanili tuđi z informacijo finančne ocene potrebnih vlaganj v šolske objekte v obdobju 1996-2002, kate- ro je pripravil LIZ Inženiring. Po oce- ni so vlaganja v osnovne sole za uposobitev teh za izvajanje devet- letnega šolanja ocenjena skupno v visini 1.029,041.134,00 SIT. Ob spre- jemu informacije je bil sprejet tuđi sklep, da občinska uprava pripravi osnutek programa vlaganj v osnov- nošolske objekte v obdobju 1997 do 2002 s predlogom zagotavljanja finančnih virov. Glede obračunavanja odsotnosti v vrtcih so ćlani Obćinskega sveta v nadaljevanju sprejeli sklep, da v pri- meru odsotnosti otrok, ki je daljša od enega dneva, vrfci v naši občini staršem odračunavajo variabilne stroške v visini dnevne vrednosti ži- vil, v primeru, da so starši otroka o odsotnosti pravočasno obvestili vodstvo oziroma upravo vrtca. Na podlagi zahteve Krajevne skupnosti Dob za poviša nje pogod- beno določene rente, ki jo KS Dob prejema zaradi negativnih vplivov doponije v kraju, je Občinski svet Obćine Domžale na seji obravnaval besedilo Pogodbe o pogojih in na- čin plačila rente. Predhodno je o predlogu pred sejo Obćinskega sveta razpravljal Odbor za gospo- darske javne službe; ta je predlagal določene spremembe besedila, ki doloća, da se KS Dob izplača en- kratno izplačilo odškodnine v zne- sku 4,5 mio SIT, od cene smetarine enostavne reprodukcije za gospo- dinjske odpadke, industrijsko nene- varnih odpadkov, odpadkov od V razpravo se je vkljucil Zoran Vitorovič, Odelek za prostor in okolje. obrti ter odpadkov iz negospodar- stva pa pripada krajevni skupnosti znesek v visini 20%. Prav tako lah- ko KS Dob na deponijo brezplačno odvaža gradbeni material ali odpa- den material, ki bo nastajal pri iz- gradnji komunalne in druge infra- strukture. Hkrati je Obćinski svet pooblastil KSP Domžale, da s sed- mimi lastniki objektov v okolici de- ponije na podlagi studije Instituta za ekološki inženiring d. o. o. iz Mari- bora sklene individualno pogodbo o izplačilu odškodninske rente v skupnem znesku 2,5% od enostav- ne reprodukcije. Sklepe morajo v enakem besedilu sprejeti se Občin- ski sveti občin Lukovica, Mengeš in Moravče. Na predlog Uredništva glasila Slamnik, katerega je predstavil od- govorni urednik g. Bogdan Osolin, so člani Občinskega sveta sprejeli sklep o povišanju cen komercialno propagandnih oglasov, malih ogla- sov, /ahval ter honorarjev za dopi- snike glasila. Gospod Franc Reiter je kot pred- sednik Odbora za občinska prizna- nja, proslave in prireditve ter obele- žja občinskega pomena predstavil predlog odbora, da se število pri- znanj zaradi večjega števila predlo- gov, ki so prispeli na osnovi razpisa, ki jih bo občina Domžale letos po- deljevala ob občinskem prazniku, poveća za največ enkrat glede na Odlok o priznanjih Občine Domža- le; to so člani Obćinskega sveta podprli. Na predlog Županje je bil imeno- van tuđi Upravni odbor Stanovanj- skega sklada Občine Domžale v se- stavi: g. Marko Vresk (predsednik), g. Franc Herle (podpredsednik), čla- ni ga. Nuša Šink, g. Jože Cuzak in ga. Romana Jordan-Cizelj. LOVRO LONČAR Kako var ni smo v prometu? Institut za varovanje zdravja Republike Slovenije je opravil razisko- valno nalogo Znanje, stališča in ravnanje voznikov, prebivalcev občine Domžale, v okviru programa za preprečevanje poškodb v cestnem pro- metu v občini Domžale. Raziskave so bile opravljene na obmoćju se- danjih občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravće. Poglavitna cilja programa sta: - zmanjšati število poškodb v cestnem prometu na osnovi intenzivnoga pro- grama, v katerem bodo vključeni udeleženci v prometu - na osnovi izkušenj, pridobljenih v obdelanem območju in primerjave ra- zultatov s Švedsko, oblikovati model za preprečevanje poškodb zaradi promet- nih nezgod. Anketirani vozniki so navedli dva najpogostejša prekrška: prevelika hitrost in vožnja pod vplivom alkohola. Na vprašanje, kako redno se anketirani vozniki privezujejo z varnostnim pa- šom, jih je le 51,1% odgovorilo da zmeraj, kadar se vozijo. Če bi rezultate iz porcx':ila o raziskovalni nalogi poskušali primerjati s stanjem, ki ga opažamo v naši občini, bi našli podobne, če ne enake zaključke. Mno- gokrat smo priča kar već 10 km prekoračeni hitrosfi skozi naselja in v.isi v naši občini. Tuđi vožnji nekaterih vinjenih voznikov se le nasmejemo, namesto da bi takšna dejanja, ki mnogokrat ogrožajo tuđi našo lastno varnost, preprečili ali kritično obsodili. Statistike vseh teh primerov ne zajemajo, saj v mnogih primerih »solidarno« zamolčimo prave vzroke nesreće. Nekateri občani želijo omejiti divjanje po na- ših cestah s postavljanjem hitrostnih ovir, prometnimi znaki s pogosto radar- sko kontrolo. Samo prometna signalizacija ne bo odpravila prehitre vožnje, če ne bo spremenjen naš odnos do ostalih udeležencev v prometu, predvsem peš- cev, če ne borno pokazali s prstom na pofencialne kršitelje z edino željo, da borno na cesti varni. Varnost v prometu ni odvisna samo od množice prometnih znakov, ampak tuđi od številnih drugih faktorjev in najpomembnejši med njirni je vsekakor člo- vek, ki lahko s svojim ravnanjem prepreci nesmiselne žrtve na naših cestah. M. B. Akti, ki jih je na svoji 26. seji sprejel občinski svet občine Domžale 1. Odlok o plakatnih mestih in načinu plakatiranja in oglasevanja na območju občine Domžale 2. Odlok o postopkih, pogojih in merilih za podeljevanje koncesij na področju opravljanja gospodarske javne službe »lavna razsvetljava« 3. Odlok o povećanju davka od premoženja v občini Domžale 4. Sklep o sprejemu osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega nacrta D-15 ob Kamniški v prvi obravnavi 5. Sklep o sprejemu Odloka o občinskih upravnih taksah v prvi obrav- navi fi. Sklep o sprejemu Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnovarstvene- ga zavoda »Vrtec: Urša« in Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnovarstve- nega zavoda A'rtec Domžale« v prvi obravnavi 7 Sklep o seznanitvi z Elaboratom o organizaciji službe za pomoć na domu v občini Domžale 8. Sklep o sprejemu informacije o finanćni oceni potrebnih vlaganj v šolske objekte v občini Domžale v obdobju 1996-2002 9. Sklep o načinu obračunavanja odsotnosti v vrtcih 10. Sklep o izdaji soglasja k pogodbi o pogojih in načinu plačila rente KS Dob 11. Sklep o sprejemu poročila o učinkovitosti umirjanja prometa v ob- čini Domžale 12. Sklep o novih cenah oglasov in zahval v glasilu »Slamnik« ter po- višanju honorarjev za dopisnike glasila 13. Sklep o povećanju števila priznanj 14. Sklep o imenovanju Upravnega odbora Stanovanjskega sklada Zadnja točka Majda Pučnik - Rudi, svetnica Socialde- mokratske stranke, je Županji naslovila nasled- njo pobudo; v letu 1997 naj se angažirajo ustre- zne službe in izvedejo ustrezni postopki za iz- gradnjo hodnika za pešce na relaciji Radomlje- Volćji Potok v Krajevni skupnosti Radomlje. Svo- jo pobudo je obrazložila z naslednjimi argumen- ti: Zaradi gradnje avtoceste Ljubljana-Celje in za- radi kasnejšega vključevanja na to avtocesto, ko bodo povezovalne ceste Kamnik-Domžale po- menile bližnjico, je izgradnjo hodnika za pešce na relaciji Radomlje-Volčji Potok nujno potreb- no konćati čimprej v letu 1997 Ob tem je še po- udarila, da je ta cesta zaradi ozkega cestišča že sedaj zelo nevarna za pešce in kolesarje. Bogdan Osolnik, svetnik Slovenskih kr- šćanskih demokratov, je že na eni izmed prejš- njih sej postavil vprašanje o možnosti graditve vrtca v Dobu. Kot se je pozanimal, naj zemljišće ne bi bil problem, očitno pa je odločitev odvisna le od cJobre volje Občinskega sveta. Zato je na tej seji ponovno postavil vprašanje, kdaj se bo pričel graditi vrtec v Dobu. Franc Herle, svetnik Liste obrtnikov - pod- jetnikov sprašuje Županjo, kdo je odgovoren za nestrokovno in neestetsko postavitev uličnih ta- bel v določenih predelih občine Domžale. Martina Urbanija, Roman Kurmanšek in Majda Pučnik - Rudi, vsi trije so svetniki So- cialdemokratske stranke, so dopolnili svoje vprašanje, ki so ga zastavili že na prejšnji seji Ob- ćinskega sveta in ki se nanašajo na gradnjo ob- jekta na Savski cesti 2 v Domžalah. Svoje vpra- šanje iz prejšnje seje so dopolnili še z naslednji- mi tremi vprašanji: Kakšni so razlogi, da objekt Savska 2 ni bil dokončan v pogodbenem roku? Kdaj bo končan? in Ali se ponavlja zgodba o Kul- turnem domu Domžale? Jurij Berlot, svetnik Slovenske ljudske stranke, je posredoval naslednjo pobudo; Ob- činska uprava naj v sodelovanju s Centrom za so- cialno delo Domžale prouči možnost izrabe pro- storov v stari knjižnici za dejavnost Centra za so- cialno delo. Jože Nemec, svetnik Zelenih Slovenije, ugotavlja, da so prometne razmere v Domžalah iz dneva v dan slabše. Z uvedbo umirjovalcev prometa na Rojski, Kidričevi, Kajuhovi in Cankar- jevi ulici se je z odlokom sprejet prometni režim znatno spremenil. Prometno najbolj obremenjeni sta Ljubljanska cesta skozi center, Savska cesta in del Kamniške ceste. Zato je podal nekaj predlo- gov za izboljšanje stanja; - Občinska uprava naj zahteva pri Mini- strstvu za notranje zadeve - Policijska postaja Domžale pooštren nadzor in kaznovanje vozni- kov tovornih voziL ki kliub prepovedi vozijo po Savski cesti proti Šentjakobu - prehode za pešce na Ljubljanski cesti v cen- tru naj se opremi s časovno usklajenimi semaforji, ki bi pomagali k boljšemu pretoku motornega prometa - za varen prehod pešcev pri avtobusnih posta- jališčih in železniški postaji na Rodici je potreb- no postaviti semafor - semaforizirati je potrebno križišče Kamniške ceste s cesto Mengeš-Rodica - potrebno je sprejeti zasnovo prometne ure- ditve za Domžale, ki bo poleg navedenega upo- števala tuđi nove pogoje priključka Domžal na avtocesto in rekonstrukcijo magistralne ceste M- 10. JANEZ STIBRIČ _J Domžale /lamnik Novi nadškof je doma iz domžalske občine Nadaljevanje s prve strani de). Drugi škofje se imenujejo naslovni; ti ne vo- dijo nobene škofiie, ampak delujejo npr. v osred- njih rimskih uradih ali kuriji. Pri nas je naslovni škof Vekoslav Grmič. V večjih škofijah se posta- vi krajevnemu škof u v pomoč eden ali več po- možnih škofov; ti imajo skrb za posamezna področja delovanja Cerkve. Pomožni škofje v Slo- veniji so: v Ljubljani Alojz Uran in Jožef Kvas; v Mariboru Jožef Smej. Kaj je nadškof in metropolit? Leta 1961 je papež Janez XXIII. ljubljansko ško- fijo ob njeni 500-letnici (ustanovljena 1461) po- vzdignil v nadškofijo in Antona Vovka v nadško- fa. Temu sta sledila nadškofa dr. Jožef Pogačnik (1963-1980) in dr. Alojzij Šuštar (1980-1997), ki je po vrsti 32. ljubljanski škof. Nadškofija je torej častni naslov za pomembnejšo škofijo; nadškof sam po sebi ni nič več kot drugi škofje, saj gre le za častni naziv predstojnika nadškofije. Dokončno pravno podobo je dobila Cerkev v Sloveniji I. 1968, ko je papež Pavle VI. ustanovil za Slovenijo samostojno cerkveno pokrajino ali metropolijo, imenovano ljubljansko. Na čelu cerkvene pokrajine je metropolit. Ta služba je po- vezana s škofovskim sedežem, zato je dosledno reci: »ljubljanski« ne pa »slovenski metropolit«. Pr- vi metropolit je postal nadškof dr. Jožef Pogačnik. Metropolija je torej upravna enota Cerkve, ki ob- sega nadškofijo in podrejene škofije (sufragane), v našem primeru mariborsko in koprsko. Ljubljan- ski nadškof je s tem vedno obenem metropolit. Škofovska konferenca je zbor katoliških ško- fov v posameznih državah. Slovenski škofje so od 1. svetovne vojne sodelovali v jugoslovanski ško- fovski konferenci. Od nje so se poslovili, ko je bila 1.1983 ustanovljena Slovenska škofovska konfe- renca. Vatikan jo je potrdil deset let kasneje, 19. februarja 1993. Njen predsednik je bil doslej dr. Alojzij Suštar, vendar ni nujno, da je nadškof hkrati predsednik. Koga bo morda zanimalo, kdo so kardinali in patriarhi. Kardinale imenuje papež kot svoje naj- ožje sodelavce. Mnogi opravljajo najvišje admi- nistrativne naloge v Vatikanu, kjer so vodje kon- gregacij, to je nekakšnih »cerkvenih ministrstev« za razna področja (zunanje zadeve, verski nauk, bogoslužje itd.). Drugi so hkrati nadškofje v več- jih svetovnih mestih, naiveč v prestolnicah. Vsi skupaj imajo pravico voliti novega papeža. V zgodnji Cerkvi so imeli največjo veljavo ško- fijski sedeži, ki so jih ustanovili apostoli. To so bili patriarhati, ki so bili naslednii: Rim, Carigrad, Aleksandrija, Antiohija in Jeruzalem. Kasneje so ta naziv dobile samostojne narodne Cerkve na Vzhodu (Moskva, Beograd itd.). Papežu gre na- Na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, štev. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. list RS, štev. 26/ 90,18/93 in 71/93) in 18. člena Statuta Ob- čine Domžale (Ur. vestnik Občine Domža- le, štev. 10/95 in 21/95) je Občinski svet Ob- čine Domžale na svoji 26. seji dne 03.03.1997 sprejel SKLEP O SPREJEMU OSNUTKA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH URE- DITVENEGA NACRTA OB- MOČJA D 15 OB KAMNI- ŠKI V PRVI OBRAVNAVI Sprejme se predloženi osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega nacrta območja D 15 ob Kamniški v prvi ob- ravnavi, vključno s pripombami iz razprave na seji Občinskega sveta. Osnutek se posre- duje v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. lavna razgrnitev in javna obrav- nava, ki bo organizirana v času javne razgr- nitve, bosta v prostorih Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, II. nadstropje. Javno ob- ravnavo organizira in vodi Oddelek za oko- Ije in prostor Občine Domžale. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z osnutkom prostorskega izvedbene- ga akta vpisati v knjigo predlogov in pri- pomb, ki bo v prostorih Urada Županje, Ljub- ljanska 69,1. nadstropje. Obvestilo o javni ra/grnitvi in javni obrav- navi se z enim izvodom gradiva dostavi Kra- jevni skupnosti Slavka Šlandra Domžale. PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA dr. Miha BRE|C, I. r. slov »patriarh Zahoda«. Tuđi beneški nadškof ima naziv patriarha, nekateri nadškofje pa nosijo na- slov primasa; oboje je zgolj častni naziv. Najtesnejša povezanost s papežem Imenovanje škofov je po koncilu izključna pra- vica pristojne cerkvene oblasti. Škofe svobodno imenuje papež. Civilne oblasti nimajo nobene pravice pri izbiri, imenovanju ali predlaganju ško- fov. Škof prejme vse pravice in dolžnosti sele, ko je posvećen in prevzame škofijo v posest. Posve- ćenje se podeljuje z molitvijo in polaganjem rok na glavo. Pri tem obredu vedno sodeluje več ško- fov, najmanj pa trije. S tem se pokaže, da je škof s posvećenjem včlenjen v škofovski zbor, ki je na- slednik apostolskega zbora. Škofje ohranjajo občestvo med seboj in z rim- skim škofom (papežem), s katerim so povezani z vezjo edinosti in Ijubezni. Vsakih pet let mora pa- pežu podati poročilo o stanju škofije in takrat tuđi obišče Rim, počasti grobova apostolov Petra in Pavla in se predstavi papežu. Papež ima namreč polno, vrhovno in vesoljno oblast nad Cerkvijo. Skupaj s papežem pa je tuđi zbor vseh škofov no- silec polne in vrhovne oblasti nad Cerkvijo. Izvr- šuje jo soglasno s papežem. Tri naloge škofov Prva naloga škofov oznanjevanje evangelija. »Kdor posluša škofe, posluša Kristusa, kdor jih pa zaničuje, zaničuje Kristusa in tistega, ki je Kristu- sa poslal, to je Boga«, je zapisal 2. vatikanski kon- cil. Če učijo v občestvu z rimskim papežem, jih moramo imeti za pričevalce božje in katoliške re- snice; seveda tega ni mogoče reci o vsakem po- sameznem škofu. Koncil pravi tuđi, da se mora- jo verniki strinjati v verskih in naravnih zadevah z razsodbo svojega škofa, izrečeno v Kristusovem imenu, in se tega oklepati. Posamezni škofje ni- šo nezmotni; vendar pa nezmotno izrekajo Kri- stusov nauk, če je njihovo učenje soglasno in iz- rečeno v občestvu s papežem. To se zgodi zlasti, če so zbrani na koncilu (vesoljnem cerkvenem zboru). Zbor škofov ima tisto nezmotnost, ki je obljubljena Cerkvi, kadar izvršujejo vrhovno uči- teljstvo v zvezi s Petrovim naslednikom. Druga škofova služba je posvečevalna. Ima pravico deliti vse zakramente, tuđi duhovniško posvećenje in birmo. Odgovoren je za to, da so verniki v škofiji duhovno oskrbljeni, zato skrbi za nove duhovne pokliče in jih vzgaja. Praviloma je v vsaki večji škofiji bogoslovno semenišče, teolo- ška fakulteta pa se navadno ustanavlja za već škofij skupaj. Duhovniki sodelujejo s škofom, so mu odgovorni in ga v svojih župnijah nekako po- navzočujejo. Škofom je v polnosti izročena vodstvena ali pastirska služba, ki jo simbolizira njihova pastir- ska palica. Kot Kristusovi namestniki in odposlan- ci z nasveti, spodbujanjem, z zgledi in tuđi s svojo avtoriteto in sveto oblast jo vodijo škofijo. Novoimenovani nadškof dr. France Rode bo te službe prejel na dan škofovskega posvećenja, ki bo na belo nedeljo, 6. aprila letos ob 16. uri v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. Posvečevalec bo dr. Alojzij Šuštar, soposvečevalca bosta tuđi Slovenca: beograjski nadškof dr. Franc Perko in torontski nadškof dr. Alojzij Ambrožič. Tuđi nad- škof Šuštar je bil posvećen na belo nedeljo, 13. aprila 1980, torej pred 17 leti. BOGDAN DOLENC CIRIL SMRKOLJ: »Za preprostega slovenskega človeka gre« Nadaljevanje s prve strani stveno varstvo ljudi in tuđi živa- li. Veliko bo nalog na področju približevanja slovenskega kme- tijstva Evropski zvezi, nalog na področju izobraževanja, pred- vsem kmetijskega in vsekakor skrbi, prvič: za obstoj sloven- skega kmeta, in drugič: skrb za ustrezno ponudbo, za zdravo, sonaravno pridelano hrano za slovenskega potrošnika. V naši dolini je veliko pol- kmetov. Kako boste resili to problematikom Bodo kmetje še naprej hodili v službe ali pa bo- do postali veleposestniki? Tuđi v Evropski zvezi je ta možnost preživeti na kmetiji hkrati z delom na kmetiji in v službi vsako leto večja. Velepo- sestniki pa slovenski kmetje ne borno postali, saj so kmetije, ki so velike do 100 ha, v evrop- skem merilu manjše kmetije. Bo pa potrebno poskrbeti za či- ste kmete, da bodo opravljali tuđi druge dejavnosti (turistične, komunalne, dejavnosti, ki so pomembne za slovensko drža- vo), skratka, dejavnosti, ki bodo nudile ustrezen standard kmeč- kim družinam. Skozi Slovenijo dnevno pre- peljejo ogromno število živih ži- vali. (Tu je tangirana tuđi dolina Črnega grabna). Boste tovrstni transport živine prepovedali oziroma ukinili? S tem vprašanjem sem se že ukvarjal kot predsednik Sindi- kata kmečke zveze z oziroma na veliko nevarnost kužnih bo- lezni iz držav, iz katerih te živali prihajajo. Ministrstvo bo posku- šalo doseći, da bo transport teh živali potekal preko železnice in kasneje tuđi preko avtocest- nega križa, kjer je možnost sti- ka ljudi in živali manjša. Torej transporta živine skozi Slovenijo ne boste ukinili? Predvsem bo tu treba upo- števati mednarodne konvenci- je, ki te oblike transporta regu- lirajo. Na našem trgu ni nadzora pri uvozu in izvozu kmetijskih pri- delkov, polizdelkov in izdelkov, sem štejem sad je, zelen javo in meso. Čeprav pravijo, da je nad uvozom mesa nadzor, pa vendar slovenski kmet mesa ne more prodati klavnicam, saj so le te prepolne mesa - od kod in čiga- vega? Trditev ne drži, nadzor je carin- ski, veterinarski... Ocenjujem pa, da ni zadosten in da bo tukaj po- trebno skozi prelevmansko zašči- to ter ostalo ustrezno zaščito za slovenske kmete kot tuđi potro- šnike. Ta trditev, da so klavnice polne mesa, drži, po podatkih, s katerimi razpolaga ministrstvo so bile v letih 1995 in 1996 uvožene ogromne količine mesa in seve- da vse to močno vpliva na zmanjšan odkup in cene pri kmetih. Kako nameravate »razbiti« ne- nadzorovani trg z zelenjavo? (predvsem imam v mislih proda- jalce sadja in zelenjave brez dr- žavljanstva) Vsekakor bo treba organizira- ti pridelavo sadja in zelenjave do- ma, vzpostaviti ustrezne tržne re- de in korekten nadzor. Zakaj so odkupne cene za do- ločene kmetijske pridelke (mleko, kruh...), ki jih regulira država, ni- žje odpokritja, ki ga izračuna KIS v svojih kalkuladjah? Vprašanje odkupnih cen kme- tijskih pridelkov je popolnoma na mestu; politika dosedanje vla- de in Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj je šla v tej smeri kot sprašujete, v mandatu, ki sem ga prevzel, bom poskušal doseći, da bodo odkupne cene pokriva- le stroške pridelave pri kmetu, kar pa ne pomeni dviga prodaj- nih cen v reproverigi (v predela- vi in trgovini je še nekaj rezerv, ki to trditev potrjujejo). Avtocestni koridor je sprejet.Je res, da se bo trasa še spreminja- la? Glede vprašanja trase in premi- ka ne pričakujem sprememb; v okviru Občine Lukovica smo spremembo prostorskega plana za avtocesto že sprejel i. Menite, da bodo kmetje dobi- li pravično odškodnino za zemlji- šča, kijim jih odvzame auto- cesta? Ocenjujem, da današnja zakonodaja ne vrednoti us- trezno kmetijskih zemljišč ter gozdov in je po moji oceni ta odškodnina z ozirom na traj- no izgubo zemljišč premajh- na. In še čisto na koncu: boste vse funkcije, ki ste jih oprav- ljali do sedaj, obdržali? Na to vprašanje najtežje odgovorim. Poskušal bom še naprej delovati v Krajevni skupnosti Trojane, v okviru Občine Lukovica, moral pa bom še proučiti, kolikor je to v skladu z zakonodajo, če so te funkcije združljive. Predse- dnik Sindikata kmečke zveze ne morem biti več, saj sta funkciji ministra in predsedni- ka sindikata nezdružljivi. Občni zbor SKZ bo predlagal in izbral primernega človeka za to mesto. Potrudil pa se bom, da bo za krmilo sindika- ta sedel klen, odgovoren slo- venski kmet, ki mu ni vseeno, kaj se bo z njim dogajalo v prihodnje. Cospod dril Smrkolj, hvala lepa, da ste si vzeli čas, saj vam je sedaj, ko ste minister, tuđi 25 ur na dan verjetno premalo. Pogovarjala se je MONIKA DOMITRO- VIČ Prebliski Priznam, da sem začutil nekje v sebi - Bog ve, kje - neko posebno ugodje, ko me je nekaj znancev pa tuđi neznancev \x>- vprašalo, zakaj v februarski številki ni bilo Prebliskov. Večkrat namreč podvomim o smiselnosti predstavljanja svojih misli javno- sti. Če ni pravega odziva (vseeno ali pozi- tivnega ali negativnega), dobit pač obćutek, daje bilo pisanje nepotrebno in nekoristm. Nikakor mi ne gre iz glave, ne spomnim se več dobro, ali je bilo pred mojim imenovanjem in glas jevan. Dobra iztoćnica in za marsikoga ber- Ijiv članek bi bilo morebiti tuđi iska- nje odgovora na vprašanje, ali je sekretar Športne zveze Domžale Ranko Cukrov na- klonjen razvoju Šahovske ustvarjalnosti na Domžalskem ali ni. O prometnih šokih in cestah v občini bi pisatelj mogel napisati scenarij vsaj za eno ameriško nanizanko za Dosje-X. Domžalske teme so, verjeli ali ne, kot mizi- ca, pogrni se. Trdno sem prepričan, da res ne bo nikoli primanjkovalo »ćasopisne hra- ne«! roda jaz, naj proti koncu »prebliskov« še nekaj priznam: raje berem kot pišem bralcem, Že nekaj časa me intelektualno- čustveno -voljno vznemirjajo »sveže« misli v najnovejši »hogokletni« knjigi dr. Dušana Rutarja Freud proti papežu. Nikar mi ne za- merite, će se poslovim od vas z bolj ali manj »nakljućnim« citatom (prebliskom/ iz njego- ve knjige: »Vsak bralecje torej interpret. Be- sedilo interpretira s pomoćjo navodit, kijih je dobil med svojim učenjem. Naučit se je, kako je treba razumeti posaniezno besedi- lo in kako se izogniti napakam, da bi prišel do prave invećne interpretacije.« I BOGDAN OSOUN J J Domžale /lamnik Imamo novo vlado Kar tri mesece in pol je minilo od volitev, da smo dobili novo vla- do. Pogajanja so spominjala na do- bro zrežirano holivudsko nadalje- vanko. Ves ćas napeto, nepredvid- ljivo, polno presenečenj in nena- dnih preobratov. Neodlocen volil- ni rezultat in verjetno prenaglje- ne poteze takoj po volitvah so po- litične stranke porinile za trdne okope dveh blokov, ki jih je bilo vedno težje zapustiti. Slovenija je drvela v obdobje razkla- nosti, negativr*) razpoioženje se je pri- čelo seliti iz krogov visoke politike v vsakdanje življenje državljanov. Takšne razmere so še dodatno podpihovali zaneseni strankarski ekstremisti (nekaj tovrstnih zapisov je bilo tuđi v našem Slamniku), ki so zgodbo slikali povsem čmo-beb; mi dobri, lepi in pošteni, bo- rno premagali in ugonobili grde in zle. Kot bi dejal prvak SLS, vse je spominja- lo na začetek totalne frontalne bitke, po kateri bi ostalo le opustošeno boj- no polje. V takšni klimi je pogorela prva vla- da, ki je bila obsojena na neuspeh že pred izvolitvijo. S tako skromno pod- poro šestinštiridesetih glasov (praksa mm LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE je pokazala, da je podpora še skro- mnejša) vlada ne bi mogla uresnićiti niti najbolj preprtostih nalog. Izredne predčasne volitve, ki bi morda lahko resile nezavidljiv polo- žaj, v katerem se je znašla Slovenija, so bile zelo težko izvedljive zaradi zapletenih ustavnih in zakonskih do- ločil. Čas je tekel, institucije oblasti nišo delovale in Slovenija je postajala (predvsem navzven) nekredibilna in opravilno nesposobna država. V pre- dalih Državnega zbora so ležali zako- ni, ki bi jih bilo potrebno hitro spre- jeti. Zastali so tuđi veliki in strateški projekti, ki jih ne more voditi zgolj dr- žavna uprava sama, ampak zahteva- jo odločitve na politični ravni: pribli- ževanje EU, NATO, reforma pokoj- ninske reforme, jasno je postalo tuđi to, da borno v najboljšem primeru dobili proračun sele v sredini leta. Potem se je zgodilo nekaj, v kar skoraj nismo več verjeli. Zgodila se je koalicija dveh največjih strank, ki je blokovsko razdeljen politični prostor delno povezala. Kot da bi se Dmov- šek in Podobnik spomnila besed če- škega predsednika Havla v sloven- skem parlamentu, ki je dejal, da ima- mo stranke zato, da služijo državi in ne obratno. Vlada LDS + SLS + DESUS morda ni najboljša, prepričan pa sem, da mnogo boljša od čiste leve ali čiste desne. Nenazadnje je ponoven do- kaz sposobnosti dogovarjanja strpno in tolerantno. Kako uspešna bo de- jansko nova vladna ekipa, borno lah- ko kmalu presojali na podlagi dose- ženih rezultatov. Izvolitev nove vlade je nekaj (ka- drovskih) novosti prinesla tuđi naši re- giji. Ciril Smrkolj, poslanec SLS, je po- stal minister za kmetijstvo, za kar mu iskreno čestitam. Prepričan sem, da bo svoje delo dobro opravljal. Z od- hodom nekaterih poslancev za mini- stre imava možnosti za vstop v par- lament tuđi mengeški župan lanez Per in sam, ki bom verjetno v poslan- skih klopeh zamenjal Metoda Drago- njo. Dobro in pozitivno je, da imamo v parlamentu in vladi svoje predstavni- ke. Res je, da volivci volimo različne stranke, toda po kriteriju »lokal-patri- otizma« borno pri lokalnih projektih zavezniki. ,OŽE LEN||Č/ LDS Domžale DOMŽALSKI IN LUKOVŠKI DELEGATI Predčasni kongres Demokratske stranke Novo vodstvo na tiskovni konferenci, od leve: PODPREDSEDNIK DS VLADIMIR DERŽtČ iz Brežic, PREDSEDNIK DS TONE PERŠAK iz Trzina, PREDSEDNtCA GLAVNEGA ODBORA DS DANICA SIMŠIČ iz Ljubljane, PODPREDSEDNIK GO DS |OŽE DULAR iz Škofljice. Delegati na kongresu vam sporo- čamo, da je kongres demokratično uspel z vsemi danimi pobudami in volitvami novega vodstva stranke, članov predsedstva stranke ter nad- zornega odbora stranke. Naše volivce gotovo zanima, kako so člani oz. delegati stranke analizirali nepričakovani izid na novembrskih volitvah ter nizali predloge in smemi- ce za delovanje stranke v prihodnje. Ob vsej priljubljenosti stranke osta- ja dejstvo, da imajo mediji pri obve- ščanju in opredeljevanju volivcev za politične stranke pomembno vlogo, zlasti se številnih neopredeljenih vo- livcev. Kongres je potrdil, da članstvo stranke ostaja na zacrtani poti za de- Štiri odmevnice za dva odpadla _________pomladna lista________ V taki španoviji še pes crkne Zdaj združeno boste kurikurikali, in s pionirčkom se prosvetljevali ter z eldeesovcem med vožnjo ga lahko na zob dajali. Podoba nepomladnega Podobnika »Pojdi domov!« je rekel predsednik, »ti sploh nič ne veš!« spet isti besednik. »Bo zdaj repete,« potiho premleva, še zime mu sonce nić več ne ogreva. Ara (tako imenovanima veljakoma) Če kdo mara aP ne mara: ara naj ostane ara. Žal postala je prevara in volilna le - obara. Težko bo pojedel juho Podobnik sebi ni nič več podobeii, saj - sedeč na pručki - bo obroben. (Tuđi pručka je most, po SP pa: podnožnik) FRANCE CERAR mokracijo in blagor vseh Slovencev, še posebno tište većine, ki jim zdajš- nji sistem obraća hrbet in jim onemo- goća solidno preživetje. Sprejete so bile tri programske re- solucije: 1. MESTO IN VLOGA DS V PO- LITIČNEM PROSTORU 2. MOŽNE SLABE POSLEDICE PREHITRE IN SLABO PRIPRAV- LJENE VKLJUČITVE V EU TER O NU|NIH POLITIČNIH ODLOČIT- VAH IN UKREPIH ZA PREPREČE- VANJE TAKŠNIH POSLEDIC. 3. DOLGOROČNA NACI- ONALNA POLITIKA. 1. ponedeljek v mesecu (v Majče- vem dvoru) smo se spet sreća I i v mar- cu. Pogovarjali smo se o aktualnih problemih v občini Domžale, Kamnik in Lukovica. V slednji so občani izra- zili nezadovoljstvo v zvezi z gradnjo avtoceste. Člani smo se strinjali, da je nedopustno neinformiranje prizadetih obćanov in kmetov od DARS-a, kako bo potekala gradnja, kako bo poskrb- Ijeno za varnost med gradnjo, za ure- jenost prometa in za kakšno ceno se bodo zemljišća odkupila. Že izpostavljen problem onesnaže- vanja okolja s smetmi in drugimi od- padki razrešujemo člani tuđi s tako akcijo, kot je čišćenje naše najožje okolice. Pridružujemo pa se akciji, ki jo organizira občina Domžale. O sklepih s seje občinskega sveta nas je seznanil g. Tone Peršak. Člani smo pritrdili njegovemu mnenju, da je umirjanje prometa koristno in učinkovito in še posebej nepogrešlji- vo pred šolami in v naseljih s hitrost- nimi ovirami, katerih velikost je dolo- čena z normativi. Naj za zaključek predstavimo predsednika osrednje Slovenije De- mokratske stranke g. Jožeta Cuzaka iz Depale vaši, ki je član upravnega od- bora domžalskega občinskega stano- vanjskega sklada, član komisije za de- litveno bilanco »novih« občin in član gospodarskega odbora obćine Dom- žale. Na svidenje v ponedeljek, 7. ap- rila, ob 20. uri z vabilom novim članom demokratske stranke! Vsem ženam in materam česti- tamo za praznik in želimo, da se jim izpolni čim več želja! ČLANI DEMOKRATSKE STRANKE Alije Drnovšek zamenjal ministranta ali politična prostitucija? Ali ? /ml■••• • Gotovo je glede na volilne iziđe najpravičnejša vladna koalicija liberalne demokracije s Slovensko ljudsko stranko. Vendar... Poleg urednikovanja republiškega glasila Sloven- skih kršćanskih demokratov »Naši pogledi« sem bil na sedežu SKD zadolžen tuđi za pregled tiska. In ta- ko mi ni ušlo, da je dan po vatikanskem priznanju samostojnosti Slovenije osrednji slovenski časnik Delo objavil na prvi in drugi strani z mastnim naslo- vom, da SLS-KZ ruši Peterleta in podpira Drnovška. In tako se je tuđi po zaslugi SLS-KZ »zgodil« Drnov- šek. Stališča SLS do Drnovška so se od lakrat pa do danes slikovito spreminjala in Marjan Podobnik je še precJ nedavnim zagotavljal, da on in njegova stranka ne bosta podprla Drnovška za mandalarja. In kaj se dogaja danes? Drnovšek je pred časom na nekem omizju pravilno ugotovil, da Marjan Podob- nik hoće priti v vlado, kar se mu je sedaj uresničilo. Res je politika politika, to je nujno zlo, vendar ali je s tem skakanje z brega na breg moralno in kršćan- sko etično že upravičeno? DESUS že podpira koalicijo LDS-SLS in težko je verjeti, da bo šio v novi vladni koaliciji za partner- ski odnos, ampak bo yto vsej verjetnosti v ključnih vprašanjih šio za preglasovalni odnos in Marjan Po- dobnik in njegova SLS bosta deležna enakih ali po- dobnih očitkov kakor doslej Peterle in njegova SKD. V čem bi bili torej na boljšem? če bi uspelo SLS-u pritegniti v vladno koalicijo še Janševo SDS, bi bila vlada stabilna, slabše pa bi bi- lo za Peterletovo SKD. Ker pa Janša ne gre v vlado, ker menda za to tuđi ni prejel posebnih ponudb, pa je toliko slabše za SLS, ki bo tako ali lako kamen spotike. Danes težko še kdo verjame, da gre Marjanu Po- dobniku prvenstveno za blaginjo slovenskega naro- da, če pomislimo na zadolženost SIS še od prejšnjih volitev sem, kar je morda eden poglavitnejših vzro- kov, da je šla v vladno koalicijo z Drnovškom - »sta- ra« garnitura pa ima fx>jda denarja kot pečk - in ta- ko drugi dve pomladni stranki pustila na cedilu, ka- kor se; je njega dni dogajalo s SLS s strani SKD. Ne- popravljiva škoda pa je, da pomladne stranke nišo sklenile predvolilne koalicije? in ne sele post festum, ko je začela voda teci v grlo. Res smo prišli tako da- leč, da nam samo Bog lahko še pomaga: če ne bi namreč kultura in Gerkev povezovali slovenskega naroda, za Zvezo komunistov Slovenije vemo, da je bila beograjska dekla in zatorej pretežno anacional- na, bi bil ta že zdavnaj »razprodan« oziroma bi po- stopoma, a vztrajno izgineval z obličja zemlje. Vsekakor: LDS in SIS, četudi s podporo DESUS- a, ne moreta zagotoviti stabilne in kompetentne vla- de, zato se Miklavčičeva Krščansko-socialna unija (KSU) zavzema za predćasne volitve in jih podpira. Kljub vsemu pa roko na srce: Čeprav gre po našem mnenju za začasno vlado, je bolje, cia ima LDS de- set poslanskih mest in SLS devet, kakor da bi imela levic a vseh devetnajsl sedežev, kakor je kazalo spo- četka. IVAN KEPIC, glavni tajnik Krščansko-socialne unije (KSU) RS. * Komentar sem napisal še kot glavni tajnik KSU. 28. februarja pa smo po končanem 2-let- nem mandatu imeli letni zbor stranke in posle/ je glavni tajnik g. Peter Zidar, profesor fizike, iz Ljubljane, sam pa sem ostal član IO KSU. Izve- dli smo tuđi nekatere druge kadrovske spre- membe. Nacionalizacija plodne zemlje Vpliva polstoletne preteklo- sti se nekateri nikakor ne mo- rejo otresti. Ko še prva denaci- onalizacija ni bila končana, se je pojavila že nova. Analiza no- vega odloka o ravnanju s plo- dno zemljo nazorno prikazuje, kako močno je še zakoreninje- na stara miselnost o družbe- nem imetju. Zakon o urejanju naselij in dru- gih posegov v prostor (že močno zastaran pa vendar še v veljavi) zavezuje naćrtovalce v prostoru (projektante-urbaniste), da zava- rujejo pri načrtovanju plodno zemljo pred uničenjem in zato omogoča tuđi občini, da predpi- še; 1) način odstranjevanja plasti plodne zemlje (zaradi ohranitve kvalitete) 2) mesto začasnega shranjeva- nja (zato, da se ne uniči ter lahko odpelje na novo lokacijo po po- trebi) ter 3) nadnljnjo uporabo plodne zemlje, primarno za namen izva- janja obćinskih planov. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja dejstva: Ko je nastal ta zakon, »ko je vse bilo naše ali nji- hovo, kakor pać kdo na to gleda«, je imel 12. člen drugačen pomen kot danes, ko ga je treba razumeti le usklajeno z novo ustava Kaj lahko torej odlok obravna- va; zaščito plodne zemlje pred uničenjem je določil že zakon, preostane način ugotavljanja vi- škov, hramba in ravnanje z viški; pooblastila so s tem izčrpana. Dejstvo, da je plodna zemlja naravna dobrina, zakonsko zašči- tena pred uničenjem, je obvezna za vse lastnike te in zato so citira- ne izjeme v odloku v nasprotju z zakonom. Neutemeljeno je razglašati (2. člen) plodno zemljo za dobrino splošnega (družbenega) pomena, kar pomeni isto kot ponovno na- cionalizacijo plodne zemlje' (ali je to diktatura moderne dobe ali le nepoznavanje ustave?), upoštevati je potrebno, da je lastništvo zem- Ijišča (inkluzive plodne zemlje) iz- ključna nedotakljiva lastnina zem- Ijiško-knjižnega lastnika parcele, ki ga ščiti ustava republike Slove- nije. Po teh ugotovitvah je gospodar- jenje s plodno zemljo (3. člen) ze- lo vprašljivo, posebno na način, ki ga omogoča oziroma uvaja ta od- lok. Zakon ne daje Občini pravice razglašati prepoved prodaje plo- dne zemlje (4. člen), ker s tem grobo posega v lastniško pravico, zagotovljeno z ustavo. S prodajo plodna zemlja sele dobi svojo dejansko vrednost in razlog za zaščito ter manipulacijo po tržnih zakonitostih. Občina si morda v tem lahko pridobi le predkupno pravico. Tuđi stroški odkupa, nakladanja in prevoza ne morejo bremeniti izvajalca, ki zaračuna vse lastniku investitorju ali »razlaščencu« (mo- derne dobe). Po pravilih trženja bo nosilec stroškov nakladanja, prevoza in uporabe edino le kupee. Peti člen je povsem odveč, ker način določanja ter izračunavanja plodne zemlje urejajo že drugi predpisi o gradnjah objektov in o vsebini projektne dokumentacije. Odloćba o pripravljalnih delih po- vsem zadošča in tuđi vse, kar si prizadeva ta odlok ćelo zakompli- cirati z nekim pravilnikom, je za poznavalca predpisov že urejeno. Ponavljanje teksta se nadaljuje v večih členih. V 9. členu se določa nadome- stilo za uporabo »nacionalizirane plodne zemlje« v korist občine v znesku 500 SIT po enoti; povsem nerazumljivo. 10. člen omenja nadzor po ko- mercialni ali drugi pooblaščeni osebi. Tako po domaće to ne bo šio, da si bo upravni organ vsak hip koga izmislil za nadzor, naj- prej bo potrebno pogledati zakon o inspekcijskih službah in druge zakone, tuđi to je tam že določe- no. Splošna ocena odloka: Odlok o ravnanju s plodno zemljo pri iz- vajanju gradbenih del na območ- ju občine Domžale je bil sprejet že leta 1978 in spremenjen leta 1989. Ta po slednjem odloku osta- ja še naprej v veljavi. Zakaj je to dobro? Navadno ga razveljavijo. Očitno pisec odloka še ni imel opravka s sestavljanjem odloka, kar lahko vidimo tuđi iz tega, da nima pregleda nad drugimi že ob- stojećimi predpisi, ki jih novi od- lok ne more in ne srne ponavlja- ti. Z odlokom se ne more razširjati smisla in pristojnosti, ki jih daje zakon o urejanju naselij v 12. čle- nu. Zemljišče in plodna zemlja na tem zemljišču je z ustavo zaščite- na lastnina, s katero razpolaga lastnik sam in prosto razpolaga po tržnih zakonitostih. Edino, kar lahko Občina od te- ga pričakuje, je prometni davek od prodaje zemlje poleg že s kmetijskim zakonom priznanih 30% od odškodnine za že predpi- san namen. Z odlokom Občina predpiše kvaliteto viška plodne zemlje in skrbi, da se ta ne zmanjša ali ka- korkoli izgubi oziroma uniči. S tem dosežemo kvaliteto plodne zemlje in nadzor nad količino ter primemost za nadaljnjo uporabo na drugih predviđenih mestih. V tem poslu bi bila vloga Obči- ne lahko le kot prednostni kupee za potrebe izvajanja del iz občin- skega programa. Ideja o prodaji plodne zemlje preko meje je zločin nad sloven- sko zemljo in ga je potrebno one- mogočiti. Odlok je protiustaven, neuskla- jen z drugo veljavno zakonodajo in ima namen pridobiti le dodat- na sredstva, brez zakonske osno- ve, zato je kot tak irelevanten. Di- letantski odlok s lipičnimi napaka- mi prvenca. Morda je zanimivo dejstvo, da je Županja sprejela mojo ponudbo za pregled in korekturo ter uskla- ditev starih občinskih odlokov, a do pogodbe še ni prišlo (ker se še ne mudi?) Zakaj naenkrat taka na- glica, mi ni razumljivo. IVO KRANJC _4 Domžale /lamnik Odsevi... »Nikoli ne reci nikoli« je stavek, ki ga je prvak ljudske stranke v zadnjem mesecu verjetno pogosti) slišal od svojega novega Sefa. Prepričana sem tuđi, da je malokdo v Sloveni- ji presliS.il in pozabil kategorično Podobnikovo poudarjanje, da »Nikoli! Nikoli ne borno šli v vlado brez ostalih dveh po- mladnih strank«, saj da »so stranke slovenske pomladi z vsa- kim napadom čedalje trdnejše«, ali pa: »Ni obljube, ki bi nas premamila, da bi prelomili zavezo, katero smo dali SDS in SKD«, in podobnih zagotovil drugima dvema pomladnima strankama in seveda volivcem. Pa st' je (lana beseda pozabila in sklonjen,) |x>godba bre/ pre- klica prekršila. Pozabila se je ludi obljuba, d,i lx> SI S kol slr.mka vrednot, zavedajoč se svojih korenin, šla v koalicijo samo s po- mladnirni strankami. Danes pa podpredsednik vlade pravi, da je koalicija z liberalno demokracijo nekaj najbolj naravnega, saj sta slranki dobili največ glasov na volilvah... ild. Vendar pa je kršenje prejsnjih /..idoloviI in sklonjenih pogodb blizu tuđi Drnovšku, saj je ta pozabil tako zdru/eno listo kot Jelinčiča, čeprav je prav / nju- no pomočjo postal mandatar. Pre< ej poveden pa je tuđi Drnov- škov odgovor, ko mu je novinar oponesel, da je pustil na cedilu 71 in lelinčiča, cb je pač treba pogledati t ilj««... te bi se dalo, bi jih puslil v vladi, vendar jih ni mogel obdrzati, je pred dtievi po- vedal n.i televiziji. Po zgodbi o uspehu borno sedaj najverjetneje poslužili, d\ (ilji posvečujejo sredstva. Jelintić. pa naj bi na vse to clejal, d,i ga pomirja dejslvo, da sta v vladni koaliciji stranki, ki ne spoštujeta dogovorov. Drnovšek je glede koalicije optimist, saj meni, da med oboma koalicijskima strankama ni hudih vsebinskih razlik, (b so olx- stran- ki zavedata, d.t sla v isterti colnicu. ("e pogledamo stališe"a obzad- njih fX)bu(Jah za razpis predhodnoga zakonodajnega referendu- ma v zvezi z vračanjem gozdov, pa bi mu le težko pritrdili. Še več. Zdi so, da niti njegova I.DS ne misli tako kot mandatar. Kako bi le drugaie lahko raži imeli liav< aijcvo ililavo /biranje podpisov v parlamentu in zagolov.iljanje, da so bo podpisom pridružila tuđi SLS (kar se seveda ni /godilo), na eni in Drnovškovo mnenje, da referendum ni potreben, na drugi strani, »/daj imamo moznosi, da lo reSimo z zakonom, vendar moramo čakati na referendum«, se je malodane hudoval predsednik I.DS. Bo ludi svoje obljube parlamentu (ko je šio za njegovo izvoli- tev), naj bi bruto družbeni produkt rasel za šliri do pet odstotkov na loto in da bodo do leta 2000 / zelo usklajeno fiskalno, dohod- kovno in monetarno politiko znižali inflacijo n.i tri do Stiri odstotke na lolo, mirno požrl, kot že toliko drugih obiju!«1 Ali pa bo, ludi lo je žal njegova navarla, /.i neiispoh krivi) druge. Ko je namreč brusoljski inšlilul presodil, da je Slovenija med zadnjimi v prilaga- janju svoje zakonod.ije evropski, je Dmovšek le zamahnil z roko, (Ja take oceno pač daje birokracija iz Bruslja, ta pa . aprila. Nedvoumno je povedal, da glede odnosov med Cerkvijo in dr- žavo se zdaloč ni bilo slorjenog.i toliko, kol bi se moglo storiti, in ci.) država verjeino sploh ni jomala rosno cerkvenih predstavmkov, ključno pa se mu vsekakor zdi šolstvo. Predsodnik vlade je seve- da lakoj izrazil »presenećenje« zaradi nadškofovskega zaoslrova- nja glede šolslva, kako da no, saj šolski resor vodi že drugi man- dat minister iz eldeosovskih vrsi. Če pa ga je mandatar predlagal že drugič, iriora biti prav gotovo najlx>ljši. lako kot je najboljsi iz- med najb'oljsih Drnovšek, pa Gaspari... Blagor državi, ki ima toli- ko najboljših na oblasti, pa naj njihova beseda kaj volja ali pa ne. Ljudje IkkIo tako ali tako po tednu dni vse pozabili. DADA ESfiziocentertrzin 1 po enem tednu se pocrnite kot prerojeni... ^ 721 -386 Izkušnjc ruskih zdravnikov, fiziotcrapevtov in maserjev Ker je novoimenovani ljub- ljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode doma iz Rodice pri Domžalah, je prav, da se vsaj nekoliko pomudi- mo ob nekaterih njegovih napove- danih izjavah, namenjenih sloven- ski javnosti. Med drugim je na- mreč dejal, da je na njegovem prednostnem spisku vprašanje verskega pouka v državnih šolah - gre za osnovnošolski predmet »verstva in etika« - kot obveznega izbirnega predmeta in v pristojno- sti Cerkve. Takšna napoved njego- vega delovanja je sprožila vrsto odmevov... Res je loćitev Cerkve od države za- pisana že v sami ustavi, javne sole pa so državne ustanove. Kakorkoli že ra- zumemo ločitev Cerkve od države, je vendarle prvenstveno potrebno po- udariti,da pri pouku o verstvih in eti- ki ne gre za verouk v ožjem smislu besede, ki bo se nadalje delo katehe- tov in katehistinj, torej v okviru Cerk- ve, pač pa za VEDEN)E o verstvih, kar pa spada k splošni izobrazbi kakor, denimo, marksizem kot zlepljenost družbenoekonomske znanosti z ate- istično filozofijo - in zato je v tej toč- ki »varuhom« ustave neustrezno in sprenevedajoče se govoriti o ločitvi Cerkve od države. 7u torej ne gre za »misionarjenje«, pač pa za posredova- nje dejanske, in ne izkrivljenje, (er iz- virne, in ne popačene, podobe o Cerkvi, kajti totalitarni sistem se je po- sebej trudil za oćrnitev Cerkve, zlasti pri mladini, - in dalje gre tu za spozna- vanje, v smislu informiranja, drugih verstev in kultur. In navsezadnje: če hoče kdo analizirati ali, če hoćete, na- padati Cerkev in njeno delovanje ter druga verstva in pri tem ostati korek- ten, jih mora najprej poznati. Da pa je kliub vsemu razumljivo, da naj bi bil verski pouk v pristojnosti Cerkve, po- učevali naj bi ga torej teologi in tuđi drugi za to dejansko usposobljeni ka- dri, najbolje odgovorimo z vedno ak- je božji, kakršenkoli referendum, se tako izdelana in dorećena referen- dumska vprašanja v pravkaršnji zvezi - vse to je protipravno dejanje, ražen če se pripravljamo na razglasitev ne- pravnosti slovenske države... Da se povrnem k problemu sol- stva: Če smo za demokratični in svo- bodni sistem, bo te poti morala ubrati tuđi Cerkvi manj naklonjena ali ćelo nenaklonjena stran, zaradi povedane- ga razloga in pa ker gre za IZBIRNl predmet. Nad napovednim »politič- izpostavim, kaj mi je pri dr. Rodetu v preteklosti najbolj ugajalo. Pa bom. Njegova za tisle ćase tvegana izjava: Zločin je zločin, tuđi će je storjen v imenu revolucije. - Komentar prepu- šćam bralstvu. Ali je torej pouk o ver- stvih in etiki res potreben. Glede teo- retićnega seznanjanja z verstvi srno že nekaj rekli. Kaj pa etika? Nadškof dr. Alojzij Šuštar je že pred leti pravil- no ugotovil, da doživljamo krizo eti- ke in morale, kar se iz dneva v dan potrjuje tuđi danes, zato je pouk o eti- DR. FRANC RODE NA ZATOŽNI KLOPI Vprašanje verskega pouka v državnih šolah? tualnimi besedami »le ćevlje sodi naj kopitar«. Sicer so pa nekateri krogi le preveč zaskrbljeni in že histerično poudarja- jo v ustavi zapisano ločitev Cerkve od države, in to tam, kjer jim je to po nji- hovi »meri«, saj je v ustavi tuđi zapi- sano, da smo pravna država, pa ni- smo, če samo pomislimo na problem (ne)vračanja gozdov Cerkvi, kateri drugi subjekti »predpisujejo«, kakor naj bi storila z vrnjenirn premože- njem, kar da bi bila po 2000-letnih iz- kušnjah se vedno »mladoletna«. Ljud- nim nastopom« novoimenovanega nadškofa, ki morda res ni bil diplo- matsko izdelan, smo, kolikor želimo ostajati v okvirih zmemosti in strpno- sti, lahko kvečjemu nevtralni. Rojem »vedenje« nam tu pove vsaj to, da pri naćrtovanem verskem pouku ne gre za konfesionalno dejavnost, naši otro- ci pa se bodo le poučili, da religija ni opij za ljudstvo, pač pa je to kvećje- mu politika nekaterih »zasvojencev«. Nekdo mi je prišepnil, da, će pišem o skorajšnjem primasu Katoliške Cerkve na Slovenskem, naj vendarle ki za našo mladino in (dostikrat) »spre- vrženo« družbo potreben kakor vsak- danji kruh, ražen če želimo toniti v družbo moralnih pohabljencev. IVAN KEPIC P. S.: Novoimenovanemu nad- škofu in metropolitu dr. Francetu Rodetu želim v svojem imenu ter v imenu somišljenikov pri oprav- ljanju svojega poslanstva mnogo navdihov Sv. Duha ier vsakršnega duhovnega blagoslova iz nebes v blagor Katoliške Cerkve, vsega slo- venskega naroda in državijanov Republike Slovenije. Krščansko-socialna unija (KSU) in njena prihodnost Ni neupeh, če nam spodleti, uspeh je, ker poskuSamo. Če si rosnično prizadevamo za napre- dek, »slabih začetkov« sploh ne more biti. Izkušnja naše stranke to zelo dobro ponazarja. Lahko bi rekel, da je bilo v naši strankarski karieri precej »slabih za- čelkov«, tocia ne bom! Sleherni naš korak je v nas krepil voljo, da dose- žemo, kar smo se namenili, pa če- prav bi bil rezultat še lako drugačen od tistega, ki smo si ga najprej zami- slili. Eno je gotovo: naučili smo se sprejemati zavrnitve! Uveljavljati se tako, da Ijudem nenehno govorimo o svojih zamislih, se morda zdi neka- terim dvomljivo, toda laki pogovori nišo le vir dragocenih informacij, temveč tuđi razbistrijo namen, da nekaj uresničimo! Namen je učin- kovito sredstvo, da v življenju dose- žemo kak cilj, ki si ga želimo. Spre- jeti moramo polno odgovornost za svoje odločitve. Največja nevarnost, s katero se srećujemo tako na |X)li osebnostne- ga kakor ludi strankinega razvoja, je strah, ki je kot nekakšna epidemija današnje družbe. Bojimo se začet- kov in strah nas je, kaj se bo zgodilo na koncu. Bojimo se, da bi »obtiča- li«. Bojimo se uspehov in prav tako porazov. Bojimo se življenja in prav tako smrti. Kaj je za nas strah pred javnim nastopanjem, uveljavljanjem, odlo- čanjem, intimnostjo, zamenjavo RACUNALNISKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale ZAČETNI TEČAJ (25 ur): WIND0WS 95, W0RD FOR WIND0WS, EXCEL tecTurT WIND0WS 95 (5"ur) INTERNET, UPORABA MODEMA (5 ur) 7"I3~66O AUTOCAD, CORELDRAVV, TANGO... TEČAJI KOMUNIKACIJ IN INTERNETA Tečaj i potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času! Studentom, dijakom in brezposclnim priznamo 20% popusta! LAĐA PRODAJA VOZIL AVTO DETR d.o.o. ZORMANMENGEŠ Slovenska c. 66 KOMPLETNO SERVISIRANJE POPRAVILA KARAMBOLIRANIH VOZIL PRODAJA REZERVNIH DELOV UGODEN KREDIT NA 3 OZ. 4 LETA POPUST ZA LAĐE SAMARE letmk 96 TU PI~Šf ARĆTzAidVO!~ tel. prodaja: 737 313, tel. servis: 737 041, faks: 737 313 službe, samoto, vožnjo, neuspehom, neodloćnostjo, nemoćjo, neodobra- vanjem, zavrnitvijo, ranljivostjo, izgu- bo ugleda, izgubo ljubljene osebe, ločitvijo od partnerja, izgubo gmot- ne varnosti... in ne nazadnje strah pred izgubo na volitvah. Ali pomeni izguba na volitvah, konkrelno Kršćansko socialne unije, pomanjkanje moči? Nekateri ljudje pravijo, da jim je pojem moči zoprn in da z njim noćejo imeti nobenega opravka. Res je, da ima beseda »moć« v današnjem svetu pogosto negativen prizvok. Ponavadi nami- guje na nadzor nad drugimi in jo žal dostikrat zlorabljajo. Moć, o kateri govorimo tu, je povsem drugaćna. Zmanjšuje možnost, da bi drugi manipulirali z nami in nas spreminjali v strpnejše IjutJi. Govorimo namreč o človekovi notranji moči. To je moč nad našim dojemanjem sveta, mcK': nad lem, kako se odzivamo na raz- lične situacije v življenju, na odnose in življenje v stranki, moć:, da storimo tisto, kar je potrebno za našo oseb- nostno rast v stranki, moć, ki nam pomaga k dejavnost i in Ijubezni. Re- snica je, da se Ijubezen in moč dopolnjujeta. Ko imaš moč, lahko odpreš tuđi srce. Brez moči je Ijube- zen motena. Dejavnost pa nam daje moč. Karkoli in kjerkoli, pose- bej še v stranki, igramo vlogo žrtve, svojo moč mečemo stran in ne spre- jemamo odgovornosti za svoje živ- ljenje in za življenje v stranki. Nič ni torej samo po sebi realno ali nerealno: vse je odvisno od naše- ga pogleda na doloćeno okolišćino. Realnost si ustvarjamo sami. Never- jetno spodbudno je, če imamo podporo močnih, motiviranih in inspiriranih ljudi. Ce izjavo »učitelj bo prišel, ko bo učenec pripravljen« parafraziramo, potem lahko rečemo: volivci bodo prišli, ko bo stranka pripravljena. Ali pa je bila Kršćansko s, dobro pa se ra- do pozabi. Bog pomagaj. Vse kakor člani Kršćansko socialne unije, ime- novani tuđi kršćanski sotialci - ime so prevzeli po Kreku, ćigar nadalje- valci smo, pogumno korakanKj v pri- hodnost. Očitek, da stranka se ni kršćanska oziroma da ni nujno, da je kršćanska, če nosi kršćansko ime, je provokati- ven. Ko sem bil pri nadškofu dr. Aloj- ziju Šuštarju kot glavni tajnik KSU na uradnem obisku in mu predstavil naš program, se je ta pozitivno izrazil o njem. Uporabljam priložnost in slo- vesno izjavljam, da KSU ni nič manj kršćanska od SKD. Ivan KEPIC glavni tajnik Krščansko-socialne unije Stresna okna, line, podstrešne stopnice in harmonika vrata v garantirani kvaliteti in po ugodnih cenah. Dobavni rok 3-7 dni. AMI, d.o.o., Cankarjeva 7, Trzin, tel. (061) 722-219. agencija, marketing, inženiring, d.o.o. 5 Domžale /lamnik POGOVOR Z ŽUPANJO CVETO ZALOKAR ORAŽEM Občina Domžale - odprta, razvojno naravnana in uspesna Ob imenovanju monsignorja dr. Franca RODETA za novega slovenskega nadškofa in Ijubljanskega metropo- lita je Županja g. Rodetu poslala naslednjo čestitko: Spoštovani, v imenu prebivalcev občine, v kateri ste ugledali luč sveta, Vam ob imenovanju za novega slovenskega nad- škofa in Ijubljanskega metropolita iskreno čestitam! Županja Občine Domžale CVETA ZALOKAR ORAŽEM ŽUPANJINE ČESTITKE SVETOVNIMA PRVAKOMA Miha Rihtar in Matija Kralj Februar je bil zelo uspešen za domžalske športnike, saj sta kar dva izmed njih osvojila na- slov svetovnih prvakov. Tako je smučarski skakalec Miha RIH- TAR iz Domžal z ekipo Slove- nije osvojil naslov mladinskih svetovnih prvakov v smučar- skih skokih, enak uspeh pa je uspel tuđi mladi hokejski re- prezentanci Slovenije, v kateri igra tuđi Matija KRALJ iz Prelo- ga- Obema je za njuno vztrajnost, neutmdno delo in Ijubezen do obeh športov ter osvojitev naslo- vov svetovnih prvakov čestitala v imenu Občine Domžale tuđi žu- panja Cveta Zalokar Oražem, ki je hkrati za njihov prispevek če- stitala tuđi stašem in trenerjem obeh mladih športnikov. Tri slovenske odmevnice »Jajce več kot puta ve« (slovenski pregovor) Preveč se poudarja le puckizem. Bo spet zavpila: »)e prej bil patentiran spomenkizem!« Splaženi JEŽ Delov JEŽ že dvignil je bodice: »Naj Rode si drzne Cerkvi spet priboriti - preživitvene pravice.« Privilegiranci in privilegiji Raja je kar sanjala, da tega ne bo več, zdaj pa strah ostaja, upanje je preč. FRANCE CERAR Občina Domžale je z letom 1997 stopila v drugo polovico mandatnega obdobja. V Memorandumu za prora- čunsko leto 1997 so dane glavne usme- ritve glede razvoja Občine Domžale. Kakšne so, sem povprašala Cveto Zalo- kar Oražem, Županjo občine Domža- le. V občini se trudimo nadaljevati tra- dicijo odprte, razvojno naravnane in uspešne občine. Ob tem si z bogate- njem in spodbujanjetn kulturnega, ^portnega in društvenega delovanja, s skrbjo za urejenost in prijaznost bival- nega okolja ter solidno razvite dejavno- sti na podroćju šolstva, predšolskega varstva, sociale, kulture in zdravstva prizadevamo tuđi za večjo kvaliteto življenja. Zato tem dejavnostim daje- mo se posebno pozornost in jim name- njamo dodatna sredstva, ki pomenijo nadstandardne storitve, in so večja, kot jih določajo minimalna merila v okviru zagotovljene porane. Kakšna naj bi bila občina Dom- žale v prihodnje? Občina mora ostati gospodarsko čim uspešnejša, z okolju prijazno indu- strijo in razvitim podjetništvom ter obrtjo. Prav tako borno tuđi v prihod- nje namenjali posebno pozornost soci- alnemu področju, kjer se trudimo z raz- ličnimi oblikami pomoči (stipendije, so- financiranje šolske prehrane, zimova- nja, delovanje javne kuhinje, oblike po- moči na domu, delo s starostniki, delo- vanje Centra za mlade) pomagati soci- alno šibkejšim in se približevati načelu enakih možnosti za vse. Poleg že uveljavljenih nosilcev s pod- ročja industrije in obrti se v zadnjem ča- su vse bolj uveljavlja tuđi usmeritev v tr- govski in nakupovalni center, z zani- mivo gostinsko in rekreacijsko ponudbo v širšem zaledju. Zato je pomembno skr- beti in se truditi, da bo občina slovela kot čista in urejena, zaradi tega borno v letu 1997 dejavnosti turizma namenili večja sredstva, da bi dodatno poskrbeli za promocijo občine (založili naj bi no- ve prospekte in razglednice) in čim bolj podprli dejavnost turistićnih društev v posameznih krajih. Ob vsem pozitivnem in uspe- šnem pa so tuđi problemi, s kateri- mi se srečujemo v občini Domžale. Jih je veliko? Kar nekaj, poskušala pa bom našte- ti največje, čeprav sem prepričana, da ima vsak izmed prebivalcev naše obči- ne tuđi svoj največji problem. Za občino je najbolj žgoča promet- na problematika, posebej gostota pro- meta in otežkočena povezava s pre- stolnico, pomanjkanje parkirnih površin in problemi prometne varnosti. Če os- tanem se na področju komunalnih de- javnosti, je tu še poslabšana kvaliteta pitne vode; zaostanek pri izgradnji plinifikacije ter problematika iskanja bodoče deponije komunalnih odpad- kov. Pomanjkanje prostih mest v predšol- ski vzgoji (.350 odklonjenih otrok v le- tu 1996), pomanjkanje otroških igrišč, dotrajanost športnih objektov in pro- metnih površin, starost in iztrošenost objektov osnovnih sol, drago vzdrževa- nje in številne prostorske potrebe na področju Solstva in uvajanja devetletke bodo zahtevali v prihodnjih letih več denarja za investicije v področje vzgoje in izobraževanja, čimprej pa borno skušali resiti tuđi problem pomanjkanja prostih mest v domovih počitka in ne- zadostno razvite oblike pomoči na do- mu. Že doslej smo uspešno razreševali se en velik problem - pomanjkanje sta- novanj (zlasti sorialnih in neprofitnih). Kljub nekaterim težavam, tu mi- slim zlasti na številne nedorečeno- sti s strani države, ste z občinsko upravo že pripravili osnutek prora- čuna? Kaj ste pri tem upoštevali! Planirali smo, da se bodo glede na inflacijo v letu 1996 sredstva za zago- tovljeno porabo povećala za 9%, dru- gi viri proračuna pa so planirani z inde- ksom 10,74%. Ker pa moramo v prora- čunu upoštevati tuđi primanjkljaj iz lan- skega leta v visini 73 mio SIT, smo se odločili, da proračun v globalu dvigne- mo le za 3%, ražen na segmentu oseb- nih dohodkov (glede na določila izho- diščne plače za leto 1997) in pri postav- kah, ki imajo jasne in nedvoumne raz- loge oz. prednosti. Je rednih sredstev dovolj za ne- moteno delovanje občine? |asno je, da z rednimi sredstvi (ob- stoječa zagotovljena poraba, lastni pri- livi, najemnine, takse, davki) ne more- mo pospešeno razreševati najbolj pere- ćih problemov, predvsem pa ne zago- toviti zadostnih sredstev za investici- je (šolstvo, šport, komunala, vrtci). Od- ločili smo se, da maksimalno izkoristi- mo obstoječa sredstva (zaostritve pri iz- terjavi nadomestila, najemnin za po- slovne prostore), da predlagamo pove- ćanje nekaterih davkov (davek od pre- moženja) in skušamo pridobiti čimveč sredstev iz države (krediti za stanovanj- sko izgradnjo preko Stanovanjskega sklada, krediti Ekološko razvojnega sklada, ažuriranje podatkov komunal- ne infrastrukture zaradi zahtevka po većjih sredstvih za vzdrževanje komu- nalne infrastrukture ter udeležba na re- publiških razpisih (s podroćja zdravstva - investicije, šport - otroško igrišče, so- financiranje adaptacije vrtca Količevo, šolstvo). Poleg financiranja dejavnosti in področij, ki so zakonsko obvezna in predstavljajo okoli 80% porabe, so v memorandumu, ki je bil predstav- ljen na seji Občinskega sveta Obči- ne Domžale, navedene tuđi priori- tete in većje investicije, ki so zani- mive tuđi za naše bralce. Ker smo o većini že pisali, prosim, da o njih spregovoriva le na kratko. Vse prednosti in investicije smo do- ločili na osnovi potreb, o katerih sem že govorila, zato naj jih res na kratko le naštejem: - dokončanje sanacije Kulturnega doma Domžale, - nadaljevanje II. faze razširitve po- kopališća v Domžalah, - investicije na področju predšolske vzgoje, - investicije za povećanje prometne varnosti, - sofinanciranje izgradnje prizidka k Domu upokojencev v Domžalah, - nadaljevanje izgradnje kanalizaci- je, - investicije v vodovodno omrežje, - izgradnja javnega otroškega igrišča ob OS Domžale, - povećanje sredstev za delovanje kulturnih in športnih društev, - kreditiranje obrti in podjetništva ter kmetijske dejavnosti, - adaptacija bivšega samskega doma na Rodici za potrebe socialnih stano- vanj, - izgradnja neprofitnih stanovanj, - ureditev parka ob Občini Domža- le, - posodobitev poslovanja občinskih služb in vzpostavitev informacijskega sistema na področju urejanja prostora, komunalne infrastrukture in dejavnosti Sklada stavbnih zemljišč. Poleg nalog, ki imajo prednost, izraženo v finančnem smislu, pa nas v letu 1997 najbrž caka še vr- sta nalog, ki imajo poudarek v vse- binskem pogledu. Lahko na kratko Se o njih. Že dlje časa ugotavljamo, da imamo precej zastarelih prostorsko ureditvenih in planskih dokumentov, zato bo po- sebna skrb namenjena sprejetju spre- memb in dopolnitev dolgoročnega pla- na, pripravi razvojne strategije Občine Domžale, ki naj bi bila v prihodnjih le- tih temelj, na katerem borno gradili naš razvoj, ostale naloge pa so tuđi pozna- ne: - sprejem odločitve o deponiji ko- munalnih odpadkov /a Občino Dom- žale, zaćetek sanacije deponije v Dobu in uvajanje ločenega zbiranja odpad- kov, - pospešitev in spremljanje postop- kd, priprave in začetka izgradnje štiri pasovnice M-10 od Črnuč do Trzina, - sprejetje odloćitve o nadaljnji iz- gradnji plinovoda v Občini Domžale, - spremljanje reorganizacije in lastni- njenja KSP Domžale, - ustanovitev Stanovanjskega sklada Občine Domžale, - izdelava prometne studije za Ob- čino Domžale glede na prometne to- kove po izgradnji AC, - spremljanje izgradnje AC skozi Ob- čino Domžale, ki se bo pričela v letu 1997, - omejitev tovornega prometa na območju naselij in mesta Domžale in nadaljevanje izvajanja ukrepov na pod- roćju prometne varnosti, - izboljšanje delovanja službe komu- nalnega nadzora, - določitev prednosti na področju in- vesticij s područja športa na osnovi analize športnih površin v Občini Domžale, - sprejem strategije varstva okolja za Občino Domžale, - priprava programa in projektov za pridobivanje novih kmetijskih površin in namakanja v Občini Domžale. Kaj si torej Županja Občine Domžale posebej želi za leto 1997? V letu 1997 si predvsem želim, da bi država čimprej začela normalno delo- vati, saj v tem trenutku pravzaprav ni pravega sogovornika. Upam, da bo že spomladi sprejet državni proračun, zla- sti pa lo, da bo država delovanju občin namenila v okviru proračuna bistveno večja sredstva, ki ne bi zgolj omogoča- la životarjenja in preživetja, temveč tu- đi razvojni in investicijski razmah. Pogovor pripravila: VERA VOJSKA TRADICIONALNO SREČANJE VODSTVA OBČINE DOMŽALE Z DUHOVNIKI Tudi različnost rojeva sadove Namen vsakoletnega srećanja Županje Cvete Za- lokar Oražem in predsednika Obćinskega sveta dr. Mihe Brejca z duhovniki domžalske dekanije je pogovor o skupnih problemih, izmenjava stališć in predlogov ter pobud, ki bi prispevale, da bi tudi v prihodnje skupaj delali za dobro vseh prebivalcev Občine Domžale. Tak namen je imelo tudi letošnje srečanje, ob za- četku katerega je Županja pozdravila vse prisotne in poudarila, da se delo občine ter posameznih žu- pnij prepleta in da v zadnjih letih ugotavljamo ve- liko koristnega sodelovanja, ki kljub razlićnosti ve- dno znova rojeva nove sadove. Na kratko je pred- stavila izhodišča za pripravo letošnjega proračuna ter skupne investicije, ki so bile realizirane v letu 1996. Od teh je zanesljivo najpomembnejša razši- ritev pokopališća v Domžalah in predviđen zaće- tek gradnje mrliških vežic, omenila pa je tudi po- moć občine pri ureditvi stopnišća ob cerkvi v Iha- nu, prispevek obćine ob urejanju cerkve v Trzinu ter nadaljevanje del pri ohranjanju cerkve v Krtini kot spomeniško zaščitenega objekta. Dr. Miha Brejc, predsednik Občinskega sveta Obćine Domžale, je po pozdravu prisotnim po- udaril, da Obćinski svet kljub razlićnim pogledom, kljub strogosti pri obravnavi predlaganih rešitev, zlasti ko gre za pomembnejše stvari, odloča pred- vsem v blaginjo prebivalcev obćine Domžale. Hkrati je vsem navzoćim izrekel najboljše želje za bližnje velikonoćne praznike. Njegovim željam se je pridružil tudi g. Vinko Okršlar, podpredsednik Obćinskega sveta obćine Domžale. V imenu povabljenih duhovnikov je spregovo- ril g. Vlado Pećnik, dekan Domžalske dekanije. Po- udaril je, da se zahvaljuje za sprejem predvsem, ker se zmoremo dobiti in spregovoriti o skupnih teža- vah, pa tudi o vsem tistem, kar je uspešno. Vsi sku- paj se po njegovem mnenju trudimo za iste ljudi, za najboljše stanje na vseh podroćjih, z<\ ćloveka in ljudstvo v njegovi celostni podobi. Prepričan je, da borno tudi v prihodnje zmogli najti skupni jezik, skupne možnosti in priložnosti za sožitje vseh v Občini Domžale. Spregovoril je tudi o pričakovani gradnji cerkve na Viru, ki se je veselijo, ćeprav ve- do, da s tem prevzemajo veliko obveznost, predsta- vil pa je tudi njihovo veliko željo, da na Viru čim- prej dobijo primerne (zaćasne) prostore za bogoslu- žje. Zahvalil se je za sredstva, ki jih je občina Dom- žale dodelila za izdajo knjige Župnija Dob skozi stoletja ter hkrati poudaril, da tudi v prihodnje pri- čakujejo pomoć pri delovanju društev, ki organizi- rajo različne prireditve, srećanja, praznovanja in razstave ter se tako vkljućujejo v kulturno življenje obćine. V pogovoru so sodelovali vsi prisotni duhovniki, ki so predstavili najpomembnejše probleme posa- mezne župnije, ob tem pa zlasti opozorili na pro- blem denacionalizacije ter slabšanje socialnih raz- mer v obćini Domžale ter izrazili veliko željo, da bi v prostorih stavb Ljubljanska 34-36 v Domžalah ob- likovali socialni center (jedro socialnih dejavnosti), kjer bi vsak potreben pomoči, to pomoč tudi našel. Pogovor je tudi pokazal, da vsi zelo dobro pozna- jo probleme krajevnih skupnosti, v katerih živijo, saj so opozorili tudi na komunalne in druge probleme na območju posamezne KS. Vodstvo obćine je dalo nekatera pojasnila na po- stavljena vprašanja ter tudi v prihodnje obljubilo pri- merno sodelovanje. V. 6 Domžale /lamnik Spominske slovesnosti na Oklem se je udeležilo veliko ljudi. SPOMINI ŽIVIJO Slovesnost na Oklem Kot že vrsto let doslej, so se tu- đi letos ob spomeniku padlim na Oklem 22. februarja zbrali števil- ni udeleženci narodnoosvobodilne borbe, sorodniki in znanci padlih, pa tuđi veliko drugih, ki so se že- leli pokloniti njihovemu spominu in ne nazadnje, kot je rekel slav- nostni govornik g. Anton Peršak, s potrebno zbranostjo in spoštova- njem počastiti tuđi idejo, za kate- ro in v imenu katere so žrtvovali svoja življenja. Po minuti tišine za vse padle ter ža- lostinki Postoj, kdor mimo greš, ki so jo zapeli pevci Zbora upokojencev Domžale pod vodstvom prof. Stane- ta Habeta, je zbranim spregovoril g. Anton Peršak, predsednik Demo- kratske stranke Slovenije, ter svetnik Občinskega sveta Občine Domžale, ki je obudil spomin na dogodke pred več kot petimi desetletji, hkrati pa spregovoril predvsem o tem, kaj po- meni sleherno življenje, zlasti pa živ- ljenje mlađega človeka, čigar življenje je ena sama neskonćna odprtost času in prostoru oziroma dogodkom, ki potem to življenje polnijo. Ob tem se je vprašal, kaj lahko pripravi mlađega človeka pa tuđi nekoliko starejsega, da svoje življenje izpostavi in tvega, da ga izgubi, kakor so to storili borci Kamniško-Zasavske čete in tuđi vsi drugi borci, saj so zmogli držo, ki je nobena prihodnost nikoli ne poplaća, ne glede na vse časti, ki so jih po kon- cu sleheme vojne deležni mrlvi in ne glede na morebitne koristi, ki so jih deležni nekateri preživeli. In ravno to, je poudaril g. Peršak, da nekdo, po- vsem konkreten posamezik, mlad kmećki fant ali delavka srednjih let, morda vaška učiteljica, zmore tak po gum in toliko energije ali notranje si- le, da zastavi svoje življenje za to, da bi zagotovil prihodnost in obstoj sku- pnosti, ki ji pripada, govori o tem, da je bil odpor zoper okupatorja v tistih letih v prvi vrsti izjemno moralno de- janje, in da se je v tem odporu še po- sebej glede na množičnost, izpričala nenavadno globoka in etična razsež- nost pripadnosti tedanji slovenski sku- pnosti. Vse t isto, kar se je dogajalo ka- sneje in vsi vemo, da se je dogajalo veliko tega, kar je vrglo senco tuđi na medvojni odpor, ne more izničiti te etične razsežnosti upora okupator- jem. Svoje razmišljanje o tedanjem in sedanjem času je g. Peršak sklenil z naslednjimi mislimi: »Dvainsedemde- set posameznikov, med njimi mnogi, ki so komaj prišli v četo, en sam dan ali dva pred tem in že jih je doletela krogla ali šrapnel. Bili so gotovo zelo različni Ijudje. Marsikateri od njih se je zelo bal smrti. Marsikateri je mogoče tuđi še razmišljal, ali je storil prav ali ne. Navsezadnje se je takrat bližala pomlad, čas, ki je primeren za vse kaj drugega kot za umiranje. Potem pa so padli. Vsaka takšna smrt, vsaka pose- bej je tragična in sleherno tako izgub- ljeno življenje je nenadomestljivo, kaj sele dvainsedemdeset takšnih smrti. To mislim, (Ja je vredno premisleka in vašega spoštovanja. To daje tišti pra- vi smisel in vrednost drži, ki so jo iz- brali in zato smo vsakemu posebej dolžni spoštovanje, vsem skupaj pa še tem bolj, ker so bili prav takšni, kot mi. Imeli so polne glave načrtov in raznih želja, pa tuđi predsodkov in malih strahov. Imeli pa so tuđi čut pri- padnosti in zavest, da je tveganje nuj- no. In naj zveni še tako patetično, je vendarle res: tukaj so umrli zato, da bi mi tukaj živeli. In zdaj je na nas odgo- vornost, da poskušamo živeti tako, da bo njihova smrt ohranila svoj smisel.« V kulturnem programu so ob Zbo- ru upokojencev Domžale ter vodite- ljici ga. Dragici Lunar nastopili še učenci Osnovne sole Ihan, recitatorka Francka Kosmač, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Moravče ter harmonikar iz Osnovne sole Dolsko. V. V. DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE Ne prezrite! Izvrsni odbor Društva izgnan- cev Domžale se je v februarju 1997 sestal na svoji prvi seji in do- ločil terminski plan programa de- la, ki je bil predstavljen vsem čla- nom društva na novoletnem sreća- nJu. Sprejet je bil dogovor, da bo vsakoletni občni zbor v zadnjih dneh aprila, na njem bo mogoče plačati članarino ter naročnino za VESTNIK. Vodstvo društva se je odločilo, da v maju o/. juniju ponovi izlet v Do- berdob in ( )glej ter ga združi se z obi- skom Predjamskega gradu. Še pred Poleljem pa naj bi organizirali tuđi enodneven izlet na Gorenjsko ter ob toj priliki obiskali tuđi grad Goričane, nekdanje zbirno taborišče izgnane ev. Ob Dnevu izgnancev se borno udele- žili slovesnosti v Mostecu, jeseni pa naj bi bil organiziran tradicionalni dvodnevni izlet v kraje izgnanstva v Nemčijo. V oktobru borno najverjet- noje obiskali Prekmurje in Štajersko, leto 1997 pa zaključili z novoletnim srečanem. Društvo" izgnancev Domžale bo v letošnjem letu še posebej pozorno spremljalo dogajanja v Državnem zboru v zvezi s sprejemanjem Zako- na o nadomestilu vojne škode ter sproti seznanjalo svoje člane z no- vost mi s tega področja. Vsi naši člani bodo v marcu oz. aprilu pisno obveščeni o programu ter dejavostih. Že sedaj pa ponov- no obveščamo naše člane, ki ima- jo čas, preživet v izseljeništvu oz. internaciji že priznan v pokojnin- sko dobo, pa teh dokumentov nišo priložili k zahtevku, da to storijo čimprej. Tako bodo omogočili hi- trejše in lažje reševanje svojega zahtevka in bodo bistveno prej uveljavili svoje zahteve in pravice. Vsem želimo veliko prijetnih po- mladanskih dni! Nov statut Društva invalidov Domžale V mesecu februarju so se člani Društva invalidov Domžale zbra- li na občnem zboru, ki je bil letos namenjen predvsem sprejemu no- vega STATUTA društva. Občnega zbora so se polnoštevilno udeležili vsi predstavniki društva, g. Edvard Završnik, predsednik društva, pa je posebej pozdravit predsednika Zveze društev invalidov Slovenije ter predstavnike društev invalidov iz Izole in Kopra, Občnega zbora so se udeležili tuđi upokojenci iz društva Krim Rudik. Poročilo je podala ga. Dragica So- dnik. Iz njega je bilo razvidno, da so člani društva v letu 1996 uspešno ure- sničevali načrtovane naloge ter v svo- je dejavnosti vključili več kot 1600 čla- nov. Ti se posebej radi udeležujejo različnih izletov, letovanj in okrevanj, še posebej številčno pa se srečajo na vsakoletni slovesnosti ob dnevu inva- lidov. Ob tem je bilo posebej opozor- jeno na težave težkih invalidov. Te vsako leto obiskujejo, jih ob novem letu obdarijo, izlete pa skušajo orga- nizirati tako, da so dostopni tuđi njim. Podano je bilo tuđi poročilo o šport- no-rekreativni dejavnosti članov društva, ki so tekmovali v balinanju, kegljanju, šahu, streljanju in kolesarje- nju. Udeleženci so soglasno sprejeli obe poročili, soglašali pa so tuđi s fi- nančnim poročilom ter poročilom nadzornega odbora. V statutu so opredelili status društ- va; to bo posebno skrb namenjalo vključevanju invalidov v vse dejavno- sti, pri tem pa še zlasti pomagalo svo- jim članom, da bodo kljub invalidno- sti v sodelovanju drug z drugim prijet- no preživljali svoje dni. Odločili so se, da bo najvišji organ društva skupšči- na, društvo bo vodil upravni odbor, imeli pa bodo tuđi nadzorni odbor ter častno razsodišče; za predsednika te- Občnega zbora Društva invalidov Domžale se je udeležil tuđi g. Mar- jan Kroflič, predsednik Zveze društev invalidov Slovenije (drugi z de- sne). ga je bil izvoljen g. Marjan KALIMAN. Status so sprejeli soglasno, enako pa tuđi ugotovitveni sklep o ustanovitvi Zveze društev invalidov Slovenije. Pred zaključkom občnega zbora so sprejeli tuđi program dela društva za leto 1997, ki je bil že objavljen v vsa- koletnem koledarju in se že uresniću- je, ter finančni plan za leto 1997 Ob koncu občnega zbora so spre- govorili tuđi gostje; ti so vsi po vrsti čestitali domžalskemu društvu za us- pešno delo ter si želeli, da bi tuđi v prihodnje tako uspešno sodelovali. 22. marca 1997 se bodo ćlani Društva invalidov Domžale zbrali na vsakoletni slovesnosti ob Dnevu inva- lidov. Društvo malih hidroelektrani Domžale - Kamnik Poleti 1996 so na pobudo Jane- za Šraja iz Volčjega potoka usta- novili Društvo malih hidroelek- trarn Domžale-Kamnik. Društvo ima sedež v Volčjem potoku. Na- men društva je, kot pove ime, združiti lastnike malih hidroelek- trarn na območju občin Kamnik in Domžale, da bi organizirani laže premagovali številne težave, ki jih od prvih pobud za postavitev elek- trarne, do začetka obratovanja in tuđi pozneje med samim obrato- vanjem ni malo. Predsednik društ- va Jane/ Šraj meni, da bodo v društvu organizirani lastniki hi- droelektrani laže premagovali tu- đi mnoge birokratske ovire. V društvo se je do sedaj včlanilo tri- deset članov, od teh je kar devet ind- vajset lastnikov malih hidroelektrarn, ki že obratujejo. Većino teh je zaseb- nikov, ki so v glavnem v zadnjih nekaj letih svoje vodne naprave obnovili, nekaj pa je tuđi podjetij, ki so svoje hi- droelektrarne vseskozi vzdrževali ali obnavljali, Helios, Papirnica, Žito, idr. Velike težave so pri vzdrževanju in občasnem čiščenju struge. Nekdaj je bilo določeno, da je dva metra široko zemljišče na obeh straneh struge na- menjeno predvsem za čišćenje. Neka- Društvo katoliških izobražencev vas vabi Društvo katoliških izobražencev Franc Bernik ugotavlja, da se še ve- dno preveč zapostavlja kršćanska vzgoja, da še vedno preveč prevla- duje starorežimska miselnost, da smo Ijudje še vedno preveč zaprti drug do drugega in da je tuđi danes še vedno težko biti kristjan. Ne sa- mo po nazivu, tuđi po dejanjih. Za- to smo pripravili 4 predavanja, ki so zelo aktualna in življenjska. Iz njih boste vsi, tako kristjan kot tu- đi vsi drugi izvedeli marsikaj korist- nega za življenje. Tuđi predavatelji so tako kot teme predavanj izredno skrbno izbrani, zato vas z veseljem pričakujemo. Predavatelji pa bodo seveda odgovarjali tuđi na vaša vprašanja, zato si kar oglejmo, ko- ga smo povabili v našo sredino. V ponedeljek, 7 aprila bo dr. Drago Ocvirk imcl predavanje z naslovom BITI KRISTIAN DANES V petek, 11. aprila bo predaval dr. Anton Stres, naslov predavanja pa je ZAKAI KRIZA SKUPNIH VRE- DNOT? V četrtek, 17. aprila bo dr. Anton Štrukelj imel predavanje z naslovom SMERNICEZA3.TISOCLETJE DRUŠTVOUPOKOJENCEV OBČINE DOMŽALE V TEH DNEH PRAZNUJE 50. OBLETNICO SVOJEGA DELOVANJA... TA 7LATI IUBII El BI RADI PRAZNOVALI S SVOJIMI PRIJATELJI IN LJUBITELJI NAŠE SLOVENSKE PESMI ZATO VAS DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE VABI NA KONCERT OB 50. LETNICI DRUŠTVA NA NJEM SODELUJEJO MOŠKJ, ŽENSKE IN MESANI PEVSKI ZBORI DU S SOLISTI. ZBORE VODI PROF. STANE HABE. KONCERT BO V PETEK, 4. APRILA, OB 20. URI V AVLI OSNOVNE SOLE DOMŽALE. VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI! _________________ V četrtek, 24. aprila pa bo pater Vital Vider imel poučno predavanje z naslovom KAKO PREPREČITI RAZ- PAD ZAKONA? Vsa predavanja se bodo pričela ob 20. uri v Kulturnem domu v Domža- lah. Pridite in se tuđi duhovno malo obogatite. Ne bo vam žal. teri posamezniki si ta zemljišča prisva- jajo in ovirajo Čišćenje. Društvo prića- kuje, da bo država podprla gradnjo malih hidroelektrarn in ta problem re- sila vsaj tako zadovoljivo, kot je ime- la rešenega stara Avstrija. Drugi skoraj nič manj perec pro- blem je neurejeno razmerje z ribiško družino. Ta ima industrijske kanale - Mlinšćice za svojo lastnino. Težave nastopijo, kadar je treba industrijski kanal na vsej dolžini očistiti, odstraniti blato, mulj in drugo navlako. Takrat je potrebno vodo iz Mlinšćice preusme- riti v matično strugo - Kamniško Bistri- co in hkrati poloviti ribe. Stroške, ki v zvezi s tem nastanejo, pa ribiči po pri- povedovanju predsednika Štraja po- skušajo zaračunavati lastnikom malih elektrarn. Če pomislimo, da bi bilo treba strugo oćistito vsako leto, bi bil strošek kar precejšen. Če bi se za na- mećek proti malim hidroelektrarnam zarotili še naravovarstveniki, je poleg velikih stroškov za postavitev, tu že kopica težav, s katerimi se vsakdo, ki mu teče voda neizoriščena mimo hi- še, ne upa spoprijeti. Prav v tem vidi- mo delo in koristnost na novo usta- novljenega društva Domžale-Kamik. Kamniška Bistrica je bila tista dobri- na, ki je omogočila zelo zgodnjo po- selitev na levem in desnem bregu od Dornžal do Kamnika. Pred već kot petimi stoletji so naši predniki na obeh straneh glavne struge izkopali strugi za pogonsko vodo, ki je poga- njala številne mline, žage in fužine, bi- la pa je tako čista, da so jo tuđi uživali in uporabljali za pranje. Malo za šalo malo zares ponovimo že znano staro izroćilo, da so Domžale zrastle na sla- mnikih. Ta velik vzgib sta Domžalam dali kar dve Mlinsćici, ki sta nekdaj te- kli tod ter poganjali razne vodne na- prave, od srede prejšnjega stoletja pa slamnikarske tovarne. Prvo hidroelek- trarno so Domžale dobile /e leta 1905. Tako kot drugod so tuđi na domžalskem po drugi svetovni vojni vodne naprave z ekološko čisto ener- gijo zaćeli opušćati. Kar naekrat se je uveljavila zmotna miselnost, da majh- ne hidroelektrarne nišo ekonomične, da je vzdrževanje predrago in še kaj. Tako so elektrarne kot domine pada- le ena za drugo, voda pa ponekod še sedaj teče neizkorišćena mimo većih in manjših obratov. Prićakujemo, da bo Društvo malih hidroelektrarn Domžale - Kamnik v okviru zveze združenja lastnikov malih elektrarn, ki ima sedež v Kranju, opravilo svoje po- slanstvo ter da bosta potrebam in pri- zadevanjem prisluhnili tuđi obćina in država. STANE STRAŽAR (Tudi) taborniki ne počivajo Neke sobote se nas je 9 tabornikov Rodu Skalnih Ta- borov iz Domžal odpravilo na dvodnevni hike (biva- kiranje in pohod). Vodniki smo člane vodov s kombi- jem odpeljali na začetek načrtovane poti v Radomlje, sami pa smo se odpravili na prizorisće bivakiranja - v Dupeljne. Naše člane je pot iz Radomelj vodila do Rudnika, preko Čeha in Starega gradu do Lukove par- tizanske bolnice, od tam pa na cilj v Dupeljne. Za pot so porabili približno 4 ure, saj so morali resiti še vr- sto ugank in opraviti določene naloge. Vodniki smo med tem postavili šotor iz šotorskih kril, zakurili ogenj in si na ponvi popekli meso. Ko smo se dobili vsi sku- paj, pa smo skuhali pravi taborniški golaž. Resda smo ga kuhali dobre 3 ure, vendar se je izplaćalo. Preosta- nek popoldneva smo prebili ob kitari in (»bujanju no- stalgičnih spominov na taborjenje v Bohinju. Čas je minil prehitro in že se je spuščal mrak. Pospravili smo bivak in počistili travnik. Napotili smo se na kmetijo gospoda in gospe Dolinškove, ki sta nam velikodušno odstopila senik, da bi taborniki pri hudem mrazu pač lahko prespali na toplem. Prijetno smo se namestili, odigrali partijo kart ter se počasi odpravili k poćitku. Noć je minila karseda mirno, čeprav nas je nekajkrat pri- jelo na malo potrebno. Kar predstavljate si noćno »lazenje« s senika in nazaj. Prebudili smo se zgodaj zjutraj, pospravili opremo, na travniku pa odigrali se nogomet, kjer smo vodniki suvere- no premagali člane. Ko je bilo sonce visoko na nebu, nas je kombi odpeljal proti domu. Za konec naj še enkrat povem, da smo prebili dva ču- dovita dneva v naravi, še enkrat pa se zahvaljujem gospo- du Vinku in gospe Angeli Dolinšek za prijaznost in dobro srce. Taborniški pozdrav Jani Anžin, RST 7 Domžale /lamnik 8 »Veseli me, da vas lahko v imenu prebivalcev Občine Domžale na nocojšnji slovesnosti, namenjeni našemu iskrenemu prijateljstvu in petnajstletnemu sodelovanju med Slovenskim društvom Slovenija Ruti in Občino Domžale iskreno pozdravim. Iskreno pozdravim v ime- nu vseh tistih, ki smo v petnajstih letih skupnega dela spletali prijateljstva in s sodelovanjem v različnih de- javnostih, in vsi vemo, da jih ni bilo malo, promovirali občino Domžale ter prispevali k njeni podobi in ugle- du v tujini. Pozdravim v imenu vseh posameznikov in družin, ki so v okviru našega sodelovanja našli nove pri- jatelje in znance ter skupaj razvijali in krepili prijatelj- stva, tako da danes lahko rečemo, da je bilo obdobje skupnega sodelovanja dober čas za vse nas, ki potrju- jejo vedno znova izrečene besede, da je domovina ka- kor zdravje, ki nam pomeni vse in še več,« so bile poz- dravne besede domžalske Županje Cvete Zalokar Ora- žem na osrednji slovesnosti v Švici. (foto Martin Grošelj) Vse skupaj pa se je začelo že v petek, 7. marca zjutraj, ko se je delegacija Občine Domžale pod vodstvom žu- panje Cvete Zalokar Oražem in predsednika Občinske- ga sveta Občine Domžale dr. Miha Brejca, ki se nam je zaradi službene zadržanosti v Nemčiji, pridružil v Švi- ci, skupaj z učenkami Osnovne sole Domžale, njihovo profesorico Mihaelo Pihler in ravnateljico lozico Po- lanc ter KAMNIŠKIMI KOLEDNIKI in GAMSI »vkrca- la« v avtobus in se podala na tridnevno praznovanje v Svico. V avtobusu je bilo vso pot prijetno, največ je dobre- mu razpoloženju prispevaia pesem, ki je nikoli ni zmanjkalo. (FOTO Martin Grošelj) Obisk tete Angelce, 82-letne Slo- venke, ki ima hotel POŠTA v Lic- hensteinu, je za vse obiskovalce te- ga konca Evrope obvezen. Tuđi to- krat se je razveselila slovenske pe- smi in ko smo skupaj tuđi ob pomo- ći citer Tomaža Plahutnika zapeli njeno najljubso »Mami, oh, mami« so po licih stekle solze in spomini na številna srečanja s Slovenci so oživeli. Teta Angelca se je udeleži- la tuđi slovenske maše in glavne slovesnosti in bila kar malce jezna, ko se zaradi zgodnjih jutranjih ur v njenem gostoljubnem hotelu nismo oglasili tuđi ob povratku domov. (Foto Marjan Grošelj) PRIJATELJSTVO, Kl NE POZNA MEJA 15 let Slovenskega društva SLOVENIJA Ruti in 20 let sodelovanja z Občino Domžale Sobota dopoldne je bila namenjena ogledu znamenitosti v okolici Ru- tija, odpeljali pa smo se tuđi do znanega romarskega središča, kjer smo si ogledali znamenito »CRNO MARIJO«. Tišti z največ željami pa smo se zavrteli okoli še bolj obleganega vodnjaka želja, ob katerega so se za skupinsko sliko z Županjo postavili tuđi vsi štirje GAMSI z eno samo že- ljo: čim bolje in čim preje uspeti, izdati čimveč plošč in kaset in čim- večkrat nastopiti pred vsemi, ki imajo njihovo glasbo radi. Prvo srečanje Dom- žalčanov s člani SD Slovenija Ruti je bilo prisrčno, saj so gosto- Ijubni švicarski Slo- venci vsem dekletom iz Domžal poklonili vrtnice, ob prijetni večerji, kjer ni manj- kalo niti glasne, pa so stekli zadnji dogovori o skupni slovesnosti, ki je bila naslednji dan. (slika zgoraj) Pri prenašanju ozvoče- nja in drugih potrebnih rekvizitov je bila dobro- došla vsaka pomoć. m S€AFt VBO8TH JU TMLM^OM PANIOALL diliVS HF 2711 Občinski svet Obćine Domžale je že pred časom sklenil, da se SD Slovenija Ruti ob njihovi dvajsetletnici in petnajstletnici sodelovanja podeli bronasta pla- keta Občine Domžale. V obra- zložitvi je zapisano, da prizna- nje prejmejo za promocijo Obči- ne Domžale v tujini, za prispe- vek k ugledu in razvijanju ter krepitvi prijateljstva med občino in društvom. Priznanje so g. Mir- ku Ivkoviču, predsedniku, ter g. ložetu Lasicu, podpredsedni- ku in tajniku SD Slovenije Ruti izročili Županja Cveta Zalokar- Oražem, predsednik Občinske- ga sveta dr. Miha Brejc, ter g. Frant Reiler, predsednik Od- bora /a občinske priredilve in priznanja. Hkrati so podelili tu- đi priznanja najprizadevnejšim članom društva, ki pa se je s pri- znanji oddol/ilo ludi Domžalča- nom, saj so ga Cveta Zalokar- Oražem, dr. Miha Brejc, Jo/ica Polanr in Vera Vojska za uspe- šno sodelovanje prejeli prizna- nja SD Slovenija Ruti (foto Martin Grošelj) tf*£^ ^S«^ ^^^^^^^H^^^^^^^^» .85 KM ^^^^^HHt%#*yn wi~/; L_i„j/\i_O M!!VK ^^^^^F pospeSki 2,8s - i OOkm/h ^^■l ORT ^ ^ ^ ^1 O'O' X . ^^^^^■1 : hitrost 30C ES91 Ljubljanska 1 'i 1230Domžala i Domžale /lamnik Kot že zapisano sta domžalsko delegacijo vodila Županja Cveta Zalokar Oražem ter dr. Miha Brejc, predsednik Občinskega sveta Občine Dom- žale, ki sta bila skupaj z domaćim predsednikom Mirkom Ivkovičem tuđi gostitelja gospoda Željka Jegliča, pooblaščenega ministra in vodja ura- da slovenskega veleposlaništva v Bernu, ki se je zelo razveselil tuđi da- rila, ki sta mu ga izročila v imenu prebivalcev Občine Domžale. V ozad- ju je ravnateljica OŠ Domžale ga. )ožica Polanc, ki je vse vestno bele- žila s svojo kamero. (Foto Martin Grošelj) In potem so prišli na vrsto CAMSI, ki so včasih tuđi s pomočjo citrarja Tomaža Pla- butnika zapeli in za- igrali tako, da so prav vsakega zasrbele pete. (foto Martin Grošelj) Kamniški koledniki Jane/ M.ijcenovič, Rok Lap in < ilr.ir Toma/ Plahul- nik so s svojimi občuteno zapetimi pesmimi ustvarili ravno pravšnje vzdušje za nastop učcnk Osnovne sole Domžale ter učencev Slovenske dopolnile sole Ruti in Nafels. Zazvenelc so slovenske narodne pesmi, s katerimi so se skupaj s Tomažem Plahutnikom sprehodili po vseh slo- venskih pokrajinah. Program so pripravila g. Slavka Pogać, učiteljica slo- venske dopolnilne sole, ki je bila žal odsotna, Jožica Polanc, ravnate- ljica OŠ Domžale, ter Mihaela Pihler, prof. glasbe na isti Soli. Ko sta zazveneli Slove- nce sem in Domovina, v dvorani ni bilo niko- ga r, ki ne bi skupaj s Kamniškimi koledniki v mislih poromal v svoj rojstni kraj. Med gosti slovesnosti sta bila ludi Simon Mavsar, podžupan Občine Dom- *a'e, ter Jože Lenič, poslanec Državnega zbora RS, v družbi Županje pa i«-' ludi Martin Grošelj (s steklenico), avtor skoraj vseh fotografi|. Sl(>vesnost ob 20-letnici SD Slovenija in 15-letnici skupnega sodelova- "ia z Občino Domžale je potekala v enem izmed številnih šolskih cen- 'r«>v, kjer je tuđi večnamenska dvorana, ki jo Domžalčani žal nimamo. ." njoj so tuđi vsi ostali prostori, ki so nujni za večje prireditve: kuhi- nK garderobe, velik oder z moderno razsvetljavo in Se marsičim. ŽUPNIjA DOB SKOZI STOLETJA Niti preteklosti in niti sedanjosti pletejo niti prihodnosti Ob iziđu knjige g. Staneta Stražarja ŽUPNI- JA DOB SKOZI STOLETJA je Odbor za izdajo knjige v prostorih KS Dob pripravil predstavi- tev, na katero sta ga. Milena Srebotnjak, pred- sednica Odbora za izdajo knjige, in avtor knji- ge povabila vse, ki so sodelovali pri nastajanju knjige, v prijetnem pomenkovanju, popestre- nem z odlomki iz nove knjige ter pesmimi, pa smo tuđi vsi ostali prisotni zvedeli marsikaj o nastanku in vsebini knjige. Po pozdravu g. Pavleta Cerarja, predsednika Sve- ta KS, ki jp avtorju za obširno knjigo česlital in se z.ihvnlil vsem, ki so pri nastanku knjige sodelovali, je spergovoril tuđi g. Vlado Pečnik, dobski župnik, ki je poudaril, da nova knjiga dokazuje, da koreni- ne naše peteklosti nišo nepomembne. Knjiga, ki jo je avtor pisal z roko Ijutezni, bo z zlatimi črkami za- pisana v okvir zgodovine, iz nje pa borno prav vsi v sedanjosti lahko črpali moči za prihodnost. Ena- kih misli je bila tuđi ga. Milena Srebotnjak, predse- dnka Odbora, ki je poudarila, da je knjiga Župni- ja Dob skozi stoletja popolnoma novo delo, kakr- šnega ne premorejo niti mnogo većji kraji, kot je Dob oz. območje Župnije Dob. Posebej pa se je av- torju zahvalila tuđi, ker je zmogel in znal iztragati (jogodke iz preteklosti in vsem bralcem pomagal spoznati zgodovino in ljudi, da bi bili nanje pono- sni in bi jih spoStovali. V imenu Odbora je vsem najpomembnejšim sponzorjem podelila tuđi novo knjigo, ki jo je eden izmed sogovornikov primerjal z drevesom, zakoreninjenim v preteklosti, ki s svo- jimi vejarni šega v sedanjost in obeta sadove tuđi v prihodnost. Kje so tište stezice, ki so včasih bile, so zapeli pev- ci Otroškega cerkvenega pevskega zbora župnije Dob pod vodstvom Mateje Starbek, po stezicah no- ve obširne kronike Zupnije Dob pa se je skupaj z av- torjem Stanetom Stražarjem sprehodila ga. Draga leretina Anžin. Odlomke iz nove knjige je bral Vi- to Kotnik, na citre pa je zaigrala Nada Povšin. Ob koncu prijetnega večera pa so avtorju in članom od- bora za uspešno opravljeno delo čestitali tuđi g. Ciril Smrkolj, poslanec: v Državnem zboru RS ter prof. Milan Flerin, ki je govoril o g. Stanetu Stražarju kot kronistu in nadaljevalcu kronik iz najstarejših ćasov. G. Stražar je po njegovem mnenju kronist v pravem pomenu besede, saj ob uporabi zgodovinskih zapi- sov in pogovorov s posamezniki samo verodostoj- no zapiše, kaj se je resnično zgodilo in bralcem pre- pusti v presojo svoje pisanje, hkrati pa postavlja te- melje za nadaljnje raziskovanje krajevne zgodovine. »Ko prebereš novo knjigo, dobiš novega prijate- lja, ko jo prebereš se enkrat, je tako, kot bi se sre- čal s starim prijateljem«, pravi stari rek; naj tuđi knji- ga ŽUPNIJA DOB SKOZI STOLETJA, za katero g. Stanetu Stražarju iskreno čestitamo, postane na- ša zvesta prijateljica. V. Po kroniki župnije Dob se je z g. Stražarjem sprehodila g«i. Draga Jeretina Anžin. Ga. Milena Srebotnjak, predsednica Odbora za izdajo knjige, se je av- torju zahvalila, ker je znal iztrgati dogodke v župnij iz pozabe. Na predstavitvi knjige je zapel otroški cerkveni zbor Hozana pod vod- stvom Mateje Starbek. Navzoči so bili vidni gostje. O knjigi je spregovoril tuđi dobski župnik g. Vlado Pećnik Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili v novo delavnico na Savsko cesto v Domžalah. kljucavnicarstvo VOtČlttl Tel./faks: 061/713-315 Mobitel: 0609-631-135 * vzdrževanje * montaže * izdelava vseh vrst kovinskih vrat * konstrukcije * nadstreški * različne stopnice: okrogle * ograje, okenske rešetke *zunanje ograje: vrata na daljinsko upravljanje *vsa ključavničarska dela po naročilu _9 Domžale /lomnik 10 V I C E RAVSKE DOLINE 0 B C 1 N A M 0 11 A V C E Iz dela občinske uprave Prva novoletna meseca sta po pestrosti dela sledila zadnjima lanskima, ko smo v občinski up- ravi pripravljali porocila o izve- denih nalogah, porabljenih sred- stvih, ki jih je občina dobila v okviru zagotovljene porabe iz posameznih republičkih ministr- stev oz. iz republiškega proraču- na in pripravljali finančno ovre- dnotene programe za zagotav- Ijanje republičkih sredstev za te- koće leto. Finančno računovod- ska služba je pripravila zaključ- ni račun, ki ga bo obravnaval nadzorni odbor in bo predložen v obravnavo in potrditev občin- skemu svetu. V skladu s Pravil- nikom o obratovalnem času pro- dajaln in v zvezi s prijavami ob- ratovalnega časa je strokovna služba izdala odločbe o obrato- valnem času, na podlagi Pravil- nika o merilih za določitev obra- tovalnega časa gostinskih loka- lov in na zahtevo Upravne eno- te Domžale pa mnenje o predla- ganem obratovalnem času, za kar bo odločbe izdala domžalska upravna enota. Še vedno je ena prednostnih nalog izgradnja krajevnega tele- fonskega omrežja in v zvezi s tem vse strokovno-tehnične naloge, ki jih izvajajo delavci v računovodstvu in na komunalnem oddelku. Uprav- na enota Domžale nam je poslala v Drage matere in žene! V mesecu marcu praznujete svoj praznik, zato se željam vaših domaćih in prijateljev pridružujemo tuđi mi in želimo, da bi vam pozornost izkazovali večkrat v letu - tako doma kot tuđi na delovnem mestu. Vaš župan s sodelavkami in sodelavci obč. uprave Otroški dodatek Vse upravičence do otroškega dodatka opozarjamo, da je zadnji rok za oddajo vlog za uveljavitev otroškega dodat- ka (obr. 8,41, ki je na voljo v Prodajalni šolskih potrebščin) 31 marec 1997. Priporocamo, da jih pošljete priporočeno na Center za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70 ali oddate osebno. vednost lokacijsko dovoljenje, ki ga je izdala Telekomu, kar pomeni, da smo velik korak bližje k začetku del pri izgradnji telefonskega omrežja. Občinsko upravo sta obiskala tu- đi predstavnika Ministrstva za oko- Ije in prostor, ki sta si v zvezi z me- rili in kriteriji za zagotovljeno pora- bo na področju komunalnih dejav- nosti skupaj s strokovnima delavce- ma oddelka za komunalne dejav- nosti tuđi v naravi ogledala nekate- re objekte s tega področja: promet- no signalizacijo, talne oznake in opozorilne table, zelene površine v naselju, dostavne in pešpoti, kana- lizacijo za odvod padavinskih voda, kanale in odprte jarke, javno raz- svetljavo itd. V zvezi s predlogi Termita za spremembe in dopolnitve prostor- skih sestavin dolgoročnega družbe- nega plana obćine Moravče je bil konec februarja na Občini tuđi se- stanek predstavnikov Termita, ob- činske uprave, nekaterih občanov, Kmetijske svetovalne službe, Mini- strstva za okolje in prostor, Razvoj- nega zavoda Domžale, Instituta za rudarstvo. Rezultat razgovora je bil, da mora biti vsak poseg v prostor izpeljan legitimno, torej tako, da bodo pred izdajo odloč- be za izvajanje del pridobivanja surovine pridobljena vsa ustre- zna pozitivna soglasja, izdelane Studije vplivov na okolje, studi- je alternativnih programov pod- jetja in predstavljene kot plan- sko ter finančno v socialno eko- nomskem smislu do končne sa- nacije zaključene celote pose- gov.To je zaključek sestanka, ki ga je glede na odgovornost lokalne sku- pnosti za posege v prostor povzel župan Matjaž Kočar. S. V. FRANCU BIZILJU IZ KRAŠC JE BIL PODELJEN Bronasti znak civilne zaščite V tednu civilne zasčite je Mini- strstvo za obrambo Republike Slovenije na predlog Občine Mo- ravče podelilo bronasti znak ci- vilne zaščite Francu Bizilju iz Krašc, za dolgoletno delo na pod- ročju zaščite in reševanja. Prizna- nje mu je izročil župan Matjaž Kočar. Franc Bizilj se že kar 50 let aktivno ukvarja z gasilstvom, zasčito in reše- vanjem. 30 let je sodeloval v štabu operative in upravnem odboru Gasil- ske zveze Domžale. Več let je opravljal naloge gasilske- ga sektorskega poveljnika. Sedaj op- ravlja naloge občinskega gasilskega poveljnika in namestnika poveljnika štaba civilne zaščite občine Moravće. Kljub upokojitvi po dolgoletnem služ- bovanju v Tosami, kjer je opravljal de- lo vodje gasilske službe, ima malo prostega časa, saj obdeluje manjso kmetijo, predvsem pa se vedno z ena- kim elanom opravlja naloge, ki so po- vezane z zaščito in reševanjem obča- nov in njihovega premoženja. Franc Bizilj je skrb za soćloveka znal prenašati na mlade rodove in da- nes se uvajajo novi kadri, ki prevze- majo humane naloge. Gasilska društ- va v občini Moravče so pod povelj- stvom Franca Bizilja sposobna posre- dovati v slučaju požara ali druge na- ravne nesreče. Francu Bizilju čestitamo za prejeto 8. marec, Dan žena in Materinski dan, 25. marec Slovenci spet ne vemo, kateri praznik je bolj pomemben 8. ma- rec ali materinski dan, 2S. marec. Verjetno je rak rana naše sloven- ske samostojne države. Cvetiičarji si manejo roke in pravi- jo: »Dobro, da ni 8. marec uradni pra- znik, odkar ga praznujemo na crno, je prodaja rož poskočila skoraj za polo- vico.« Letošnje leto je veliko tistih, ki pri- segajo na novosti marerinskega pra- znika, zato se nišo drenjali v cvetličar- nah ob 8. marcu, ki je sedaj bolj v modi, menda ga lahko praznujejo sa- mo matere. Pa smo imeli včasih lep praznik, žal res samo en dan, a to je bil dan žena, ki so ga in ga še danes praznujejo v večjem delu sveta. Res je, da je biti mati največja čast in največja sreća, a nekaterimi je ta sreća zaradi takšnega ali drugačnega vzroka odvzeta! Osmi marec - dan žena, mamicin je praznik ta. Šopek rožic skromen je, mamici v spomin je le. Ko slišiš besedo-mama, Ti v srcu žari, solza kane ti iz oči. Mama, ti si podarila življenje mi, naučila prvih me besed, naučila me ljubiti! Razmišlja! in napisal: upok JOŽE NOVAK priznanje in se mu ob tej priliki tuđi javno zahvaljujemo za dolgoletno de- lo na področju zaščite in reševanja. M. B. KULTURNI DOM MORAVČE Koledar prireditev marec - ČETRTEK, 20. 03.1997 OB 1700 »VESELI TOBO- GAN« snemanje javne radijske oddaje - NEDELIA, 23. 03. 1997 OB 16.00 »MATERINSKI DAN« prireditev z bogatim kulturnim programom - PONEDELJEK, 31. 03. 1997 OB 18.00 »KON- CERT PIH. CODBE« letni koncert pihalne godbe Moravče z njenimi go- sti april - PETEK, 11. 04. 1997 OB 19.00 »REVIJA PEVSKIH ZBOROV« predstavilo se bo osom pevskih zborov iz Grobelj, Domžal, Radomelj, Mengša in Moravč - SOBOTA, 12. 04. 1997 OB 19.30 »UČENJAK« komedija Frana Detele v izvedbi dramske skupine KID »Limbar« Moravče - PETEK, 18. 04.1997 OB 20.00 »VESELO PO DO- MAČE« tradicionalna zabavno-glasbena prireditev - PETEK, 25. 04.1997 OB 20.00 »AVE-KONCERT« celovečemi koncert vrhunskega komomega pevske- ga /bora DRUŠTVO KRAJANOV ZG. INSPTUŠTANJA ORGANIZIRA shod oldtimerjev v Tu.štanju 1. maja 1997 ob 14. uri Prijave lahko oddate do vključno 20. aprila 1997 na na- slednje telefonske šlevilke: - dopoldne 713-611 (Štefan Svetlin) - ves dan 731-181 (Janez Mi- helčič) - ali osebno Pavlu Barliću, Zg. Tuštanj 4, Moravče. Ob prijavi navedite svoje ime in priimek, naslov in lele- fonsko številko ter vrslo in lei nik vozila, s katerim rwrtier,iv,i- tc: soddovali na shodu. VABLJENI! KS VRHPOLJE Koledar prireditev za leto 1997 - 23. marec »Materinski dan« - (RK in OŠ) - marec-april: »Za čisto okolje«, Čistilna akcija (»Natura«) - 29. april »Kresovanje z golažem« - Društvo krajanov Sp. in Zg. Tu- štanj - 1. maj »Prvomajsko srečanje na gradu Tuštanj« - Društvo krajanov Sp. in Zg. Tuštanj - 22. junij »Vesele počitnice«, zaključek sole - OŠ - 28. junij »Grajski večeri« (Peter Pirnat) - 5. julij, veselica (GD) 12. julij »Grajski večeri« (Peter Pirnat) - 30. avgust »Grajski večeri« (Peter Pirnat) -13. ali 20. september Slavnostni koncert ob 10-letnici tamburaškega orkestra Vrhpolje (KUD) -12. ali 19. oktober, prireditev ob obdaritvi starostnikov (RK in OŠ) - 22. november »Vesela jesen« (Barlič - GD) - 5. december, »Miklavževanje« (KS+OŠ) - 27 december, »Novoletni koncert« (KUD). OŠ JURIJA VEGE ORGANIZIRA Ex tempore V letu 1997 praznuje OS Jurija Vege Moravče iO-letnico dela v novi Solski stav- bi. Ob tej priložnosti borno organizirali EX TEMPORE na temo ŠOLA. Slikali bo- mo v Moravćah, na Vrhpolju in v Pecah. Povsod lam, kjer delujejo, oz. so delovale šole.Ex tempore bo predvidoma v petek, 9. maja 1997 Ustvarjali borno od 9. do 15. ure. Izdelki učencev bodo razstavljeni v avli in na hodnikih Sole ter ostanejo or- ganizatorju v trajno last. Šola - organizator poskrbi za barve, papir in drug material. Vabimo vse osnovne Sole, da v nekdanji občini Domžale prijavijo po tri učen- ce do 15. aprila 1997 na naslov: OŠ lurija Vege Moravče, Vegova 38, 1251 Moravće ZA EX TEMPORE Vse podrobnejše informacije bodo sole prejele po posti. OŠJurija Vege Moravče, kontaktna oseba: mentorica lik. krožka Inge Ivartnik, tel. 06V731-(X)'S, 061/731-210. Komunalno stanovanfsko podjetje Dom/dle obvešča prebivalce OBČINE MORAVČE, da bo kosovne odpadke odfvažalo 15. aprila 1997 po razporedu rednega odvoza komunalnih odpadkov. OBČINSKA UPRAVA Vas zanima naše delo? Iz vsakodnevnih razgovorov z našimi občani ugotav ljamo, da mnogi še ni- šo seznanjeni s pristojnostjo novih obćin in nalogami, ki jih žanje v skladu z zakonodajo opravlja Upravna enota Domžale. Veliko jih želi kar na Ob- čini vozniško dovoljenje, izpisek i/ rojstne matične knjige, gradbeno dovo- ljenje in še kaj. Ti in mnogi drugi dokumenti so Se vedno v pristojnosti države - torej jih i/daj.i upravna enota. Vsekakor pa smo vam, tako kot doslej, pripravljeni nuditi vse po- trebne informacije, vas seznaniti s področjem našega dela in pristojnostjo, ki nam jo nalaga zakonodaja in ki jo skozi naše upravne akte tuđi izvrSujemo. V prihod- njih številkah Slamnika vam borno tuđi skuhali na kratko predstaviti posamezna de- lovna področja. Prosimo pa vas, da upoStevate uradne ure: ponedeljek, sreda, pe- tek od fi. do 10. in sreda tuđi od 13. do 17 ure. Se novost: v preddverju občinske stavbe je nameSćen poStni nabiralnik, kamor lahko oddate svoje predloge, pohvale in graje - seveda podpisane, kajti le na te se borno lahko odzvali. S. V. OBČINSKI ODBOR VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Tudi v Moravčah Tuđi v Moravćah se je pred nekaj dnevi formiral Občinski odbor vete- ranov vojne za Slovenijo. Nekaj već kot dvajset naših kraja- nov - veteranov vojne za Slovenijo se je udeležilo prve slavnostne seje od- bora, kjer so vsi prisotni podpisali ustanovno listino. Uvodne besede je podal g. Bogdan Podbevšek, spregovorili pa so Se g. Cjr- mek in župan g. Kočar. Za prijetnejSe vzdušje je poskrbel g. Kokalj s svojimi ci- trami. Člani so v nadaljevanju zbora ob- likovali svoj delovni program za tekoče leto. V svoje vrste bodo vključili vse ti- šte občane Moravč, ki izpolnjujejo krite- rije in želijo v odlx>ru tudi delovati. Veterani vojne za Slovenijo so listi možje in žene, ki so v ključnih trenutkih osamosvajanja Slovenije tvegali svoja življenja in se (»stavili po robu takrat že agresorski vojski |NA. V enotah TO so skupaj z enotami policije in drugimi za- vednimi občani Sirom no naSi domovi- ni oblikovali obrambno crto. Vojna za Slovenijo je bila kratka, a kljub temu ni minila brez žrtev. Enotni smo si v ocrni, da je Slovenija imela na nek način sre- čo, kajti le malo je manjkalo, da se ni lu- di pri nas »dogodila« Bosna v najlmlj tra- gični obliki. Zveza veteranov vojne za Slovenijo je neprofitna nepolitična organizacija, ki v svojih vrstah združuje vse pripadnike različnih enot, ki so prispevali velik de- lež k osamosvojitvi Slovenije. M. K. NOVA PRIDOBITEV ŠOLSKE KNJIŽNICE Čitalnica Čeprav se novo Solsko leto naj- većkrat prićne z »novotarijami«, smo bili prijetno presenećeni, ko smo dobili novo čitalnico. Šli smo si jo ogledat: nove igre, knji- ge, revije, pohištvo, vse je sijaj- no. Takoj se nam je priljubila in postala je kotiček, kamor najra- jc zahajamo. Tako je knjižnica postala Se prija- znejSa, predvsem pa nekoliko večja, saj ni dovolj prostora za vse, ki bi se radi v njej zadrževali. Tu se odvijajo različne »drame«, največkrat pa ko- medije, polna je smeha in le malokdo se ni vsaj enkrat pošteno nasmejal. Se- veda pa tudi beremo, pišemo doma- če naloge, rišemo. Največja gneča je pri računalniku, ki je na voljo vsem učencem. Včasih kaj »zašteka«, am- pak naša knjižničarka se spozna tudi na te stvari.Nekateri učenci se kljub gneči tudi učijo, še posebno, ko jim »zaškripa«. V knjižnici in čitalnici ve- Ija red, ki se ga moramo učenci dosle- dno držati. Nekateri pa radi »pozab- Ijajo«, zato jim knjižničarka pomaga in obudi njihov spomin. Mislim, da se ne bom zmotila, če /apišem v imenu vseh učencev na na- Si soli, da sta knjižnica in čitalnica ne- kaj, česar se borno radi spominjali tu- di potem, ko borno zapustili solo. ANA BONIČ, OŠ |. Vege, Moravče FOTO: MOJICEJA PODGORŠEK OŠ JURIJA VEGE MORAVČE Izbrali smo znak sole V mesecu februarju smo izdelali znak sole. Na internem natećaju je soflelo- valo 32 učencev od 1. do 8. razreda. V končni izbor so prišli idejni osnutki treh učenk: Tadeje Kovačič (6. r), Eve Mihevc {7. r.) in kornaj 7-lelne Vesne Železnik. Vse tri učenke bodo prejele knjižne nagrade. V znaku Sole so sledeči elementi: • otrok • številke, o< ene, simbol iz i rajo matematika jurija Vego • krog - po- polnost • odprta knjiga - znanje. M Moravče /lamnik 11 Osvojena srebrna medalja Organizator 32. tradicionalnih zimskih športnih iger upravnih delavcev Corenj- ske, ki vključujejo delavce 7 upravnih enot in vseh občin na območju le-teh, so bile letos: Upravna enota Domžale in občine Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče. Letošnjega srećanja, ki je bilo v soboto, 8. marca, na SoriSki planini, so se udele- žili tuđi trije delavci moravske obćinske uprave. Milan Brodar in Marjan Brici sta dosegla solidno uvrstitev v svoji starostni skupini v veleslalomu, Brane Močilnikar pa je v teku navkreber in spustu z lopat- ko osvojil srebrno medaljo. Tovrstno dru- ženje ni le medsebojno športno tekmova- nje, ampak koristna izmenjava delovnih izkušenj iz različnih občin, za kar smo imeli čas predvsem tišti, ki smo bili samo navdušeni navijači. S.V. DRUŠTVO UPOKOJENCEV MORAVČE Program dela za Ieto1997 Prav gotovo delovanje posameznih sekcij se ni takšno, da bi ne moglo bi- ti boljše. Vsi ćutimo nekakšno nape- tost, saj se nam prihodnost vćasih zdi negotova. Vprašujemo se, kdaj se bo upočasnila inflacija, do katere visine bodo Se poskočile cene in podobno. Kakorkoli že, borno morali biti Se bolj aktivni in s prizadevanjem vseh naSih čla- nov uresničevati program in akcije, ki jih načrtujemo. Zato priporočamo, da se v naSe aktivnosti vključi čimveč naSih čla- nov, saj imamo pestro izbiro različnih športno-rekreativnih dejavnosti, družab- nih srečanj in drugih akcij. PRIDRUŽITE SE NAM, ZDRAVI IN ZA- DOVOIJNI BOSTE! POHODI: V btošnjem letu smo naćr- tovali 20 pohodov s katerimi smo pričeli že v mesecu februarju in se bodo končali v novembru. Srečevali se borno s sosed- njimi društvi, Zagorje ob Savi, Kamnik, Komenda, Bukovica-Šinkov Turn. Organi- zirani pohodi imajo odhod ob 8. uri iz- pred druStvenega doma v Moravčah, naj- večkrat ob sobotah in nedeljah. KOLESARSKI IZLETI Načrtujemo 12 kolesarskih izletov sa- mostojne ali s srečanji kolesarjev sosednjih društev. Kolesarjenje bo ob četrtkih od meseca maja, do vključno meseca no- vembra. Vse vožnje se začnejo ob 8. uri z dvoriSča DU Moravče. Ob slabem vreme- nu se vožnja preloži na naslednji dan. Če je tuđi tedaj slabo vreme, se termin izleta preloži. PLANINSKI POHODI: Bodo organizirani skupaj s PD Morav- če in Kamnik - datumi, meseci in cilji bo- do objavljeni na plakatih. Nekaj planinskih pohodov bo organiziralo DU - planinska sekcija kot prejSnja leta. SREČANIA UPOKOJENCEV: -12. tradicionalno srečanje kolesarjev v Moravčah (sodeluje 8 DU, gostitelj DU Moravče), bo v četrtek, 5. junija 1997 - Srečanje kolesarjev Corenjske, Vodi- ce pri Ljubljani, bo v nedeljo, 25. maja 1997 popoldan. - V nedeljo, 3. avgusta 1997, ob 15. uri bo tradicionalni piknik za člane in nećla- ne pri lovski koči na Križu pri Komendi. Organizator DU Komenda. - Četrtek, 4. septembra 1997 srečanje upokojencev Gorenjske. Kraj Se ni dolo- čen. - Meseca decembra 1997 - novoletno srečanje v društvenih prostorih s podelit- vijo priznanj »športnik-upokojenec«. AVTOBUSNI IZLETI: - Nedeljo, 11. maja 1997 planinski izlet s pohodom na BlegoS 97 organizator PD Kamnik in DU planinska sekcija Moravče. - V četrtek, 19. junija 1997 srečanje upo- kojencev Slovenije in obisk sejma SENIOR Celje 97 - Srečanje z borci, ki se vračajo s Trigla- va: Bled-Bohinj-Vogel-Pokljuka. Sobota 19. julij 1997 Načrtovani izleti bodo realizirani, če bo prijavljenih najmanj 45 udeležencev 14 dni pred izletom. Obveščanje samo s pla- kati na oglasnih deskah! ŠPORT: Na Sportnem področju borno sodelo- vali s sosednjimi DU, v streljanju, balina- nju in kegljanju, če borno povabljeni na srečanja ali tekmovanja. Udeleženci pohodov, planinskih tur in kolesarskih izletov bodo na novoletnem srećanju prejeli Sportno značko za dose- ženih 8 točk. Vsak kolesarski izlet Steje eno točko, pohod ali planinska tura po dve točki. Kot vsa leta doslej borno posvetili po- zornost naSim obolelim in ostarelim člani- cam in članom. Tuđi na visoke življenjske jubileje ne borno pozabili. Članarino borno pobirali v mesecu de- cembru, januarja in fpbruarjn. NE POZABITE: Uradne ure v društveni pisarni so vsak torek od 10. do 12. ure. VSE INFORMACIIE VAM NUDIJO ČLAN1 UPRAVNEGA ODBORA, PO- VER|ENIKI IN Jože NOVAK, Vrhpolje 14, telefon 731-138. PREDSEDNIK KOMISIJE: za Sport in rekreacijo JOŽE NOVAK Na srečanju rokodelcev se je zbraio osem ustvarjalcev V petek, 28. 2. letoSnjega leta se je v Kulturnem domu zbraio osem ustvarjalcev-ro- kodelcev, kakor smo poimenovali poziv na prvo srečanje. Ustvarjanje pomeni prenos ideje, zamisli preko rok v predmet, v delo. Slikarstvo, rezbarstvo, lesene miniature, pletenje iz vrbja, sedlarstvo, izde- java uporabnih predmetov iz kovine, pletenje in šivanje in druga ročna dela, je poosebilo osem ustvarjalcev. Dogovorili smo se za idejni koncept dela, ki vsebuje: redna srečanja, večeri skupnega ustvarjanja razstave in ustvarjalne kolonije z gostovanji znanih umetnikov. NaSe prihodnje srečanje bo v petek, 4. 4.1997 ob 19.30 v avli Kulturnega do- ma v Moravčah. Pridružite se nam. L. u. K. PABREZZAMERE ,-»•4 "Telefoni - želja in tuga naša - kdaj oglasiš se v logih naših? Prav pa bi bilo, če k imeniku kupi si vsakdo 5e bonton, saj uSesa moja čula so, kako se žolč izliva v slušalko. Vse imetnike pozivam, da anonimne klice z imeni opremijo, pravila lepega vedenja ponovijo! •*J5°*" Ne bodi žalosten občan, če tujega jezika ne poznaš, saj v KraScah v Spini prijazna prodajalka hrano pasjo, maćjo in drugačno po slovensko ti proda. -»ff-Ugotavljamo, da je središče kulturnega in političnega dogajanja v Mo- ravčah »ROSFREJ«. - )e tu tuđi novi press center? ."•ST" Gnoj, ta čudežni napoj ZEMLJIŠČ, prav nič prijazen ni do voznikov in CESTISČ. ,-•45"" Od UStarja do Šverka po Brdu pelje stara pot. Tu predniki v Solo so hodili, Pokojne k fari so nosili. Ob križu sredi Brda so se odpočili, za dušo ranjkega molili. Zdaj novi križ ob cesti novi se dviguje navade stare izpričuje, a stari križ ob poti stari razpadel je pod težo let. Zdaj tam- leži in obtožuje streha stara, stari les. In tujec, ki bi Sel tam mimo, rekel bi: _lahko bi starega pospravili!_________________________________________■ ŠE ENKRAT O PUSTU Trili, trili, ali veste, kdo smo mi? Ste že videli 20 miSk naenkrat? Se- veda, na-pustni torek v vrtcu v Mo- ravčah. In kako nam je to uspelo? Ker se naša skupina imenuje »mi- ške«, smo se že na 1. rod. sestanku dogovorili, da bodo vsi otroci na- Semljeni v miške. Predlogu so se vsi odzvali. Pustni sprevod mišk je krenil izpred vrtca po Moravskih ulicah. Da pa »miške« ne bi bile lačne, so poskrbeli v podjetju Resnik, kjer so nas postregli s krofi in v trgovini Napredek, kjer so »miške« pogostili s sirom, kot se za miške spodobi. Za gasitev žeje pa je poskrbela gospa Šonja, ki nam je kupila vrećo mandarin. Vsem se za pogostitev zahvaljujemo. MIŠKE IN MISKONKI KULTURNI DOGODEK Naši trije angeli V soboto, 1. marca, je v Kultur- nem domu v Moravčah gostovalo Društvo Umetnih kulturnikov iz Komende s komedijo Naši trije an- geli. Kljub maloštevilnemu občinstvu so igralci prepričljivo odigrali svo- je vloge, še posebej trije angeli, arestanti. Na sam božični večer so se s strehe spustili na Zemljo, da bi pomagali nesrečni družini ne- spretnega in poštenega trgovca, ki mu grozi polom. Ker imajo angeli zvezo z usodo, uredijo družinske zadeve tako, da družino rešijo, ko se znebijo nevarnega strica, hče- ri pa zagotovijo primemega ženi- na. Njihovo poslanstvo na Zemlji se s tem konca in po lestvi se vr- nejo v nebesa oz. na streho. Trije angeli so kot zaporniki nevar- ni, še posebej takrat, ko mimogrede povedo, da je eden iz principa ubil že- no, ki je še po smrti imela precej za- čuđen izraz. Drugi je ubil z grebljico tasta, eden je goljufal pri trgovanju. Razlika med njimi in drugimi Ijudmi je v tem, da so njih pač ujeli, medtem ko se drugi svobodno sprehajajo na- okrog. V njih se združujeta material- no in duhovno in vsak uspe pri po- moči družini na tistem področju, za- radi katerega je prišel v arest. Prepričljiva igra angelov in tuđi dru- gih dramskih oseb je vzbujala pritajen smeh, hkrati pa nas spodbujala k raz- mišljanju o globljih življenjskih proble- mih, s katerimi se srečuje vsak posa- meznik in družba v celoti. K učinko- vitosti drame je pnspcv.il.i ludi domi- selna scena in odličen izbor glasbe ter svetlobni efekti. Nagrada za neplačano delo in trud amaterskih igralcev je vedno le aplavz in čim bolj polna dvorana. Igralci iz Komende so bili tokrat v Moravčah nagrajeni z lepim aplavzom skoraj prazne dvorane. Morda je bila kriva slaba obveščenost, postni čas ali pa nezanimanje Moravčanov za tovrstne prireditve. Člani dramske sekcije KID Limbar upamo, da slednje ne drži, saj priprav- ljamo 12. aprila premierno uprizoritev komedije domaćina Frana Detele - Učenjak. To igro smo izbrali ob sedem- desetletnici njegove smrti, ki smo se je spominjali lansko leto. Većina Morav- čanov ima na policah zbirko njegovih del, le redkim jo je uspelo vsaj delno tuđi prebrati. LJčenjak je Detelova na- juspešnejša komedija, zato si jo velja ogledati, saj borno tako na najbolj sli- koviti način spoznali delo tega naSega rojaka. Poleg premierne uprizoritve na- črtujemo Se ponovitev v Moravćah za tište, ki si prve uprizoritve ne bodo mo- gli ogledati, in gostovanja v sosednjih občinah. Nasmejte se z nami. MILKA NOVAK TABORNIŠKI ROD MORAVSKE DOLINE Na Pohorju Letošnja zima se je kmalu zače- la in kot kaže tuđi kmalu končala. Taborniki rodu Moravske doline so izkoristili še zadnje možnosti za smuko na Pohorju. V zimskih počitnicah so odšli na zimovanje na Pohorje. Prijavilo se je toliko tabornikov, da je uprava rodu sklenila, da zimujejo v dveh izmenah. Prva izmena je bila sestavljena iz mlajših tabornikov. Z njimi so bili tu- đi izkušeni odrasli, ki so poskrbeli za varno in prijetno bivanje in smuko. Vse dneve so preživeli na Arehu, kjer so pod vodstvom vodnikov in smu- čarskega vaditelja Bojana, izpopolnje- vali smučarsko tehniko. Večere so preživljali v koči ob dru- žabnih igrah, imeli so tuđi noćne igre na prostem ter sprehode v bližnjo okolico. Na dan tekmovanja v slalomu, sta jih obiskala predstavnika Občine Mo- ravče ga. Vraz in g. Brodar. Ogledala sta si tekmo, poklepetala z njimi in se prepričala, da se imajo mladi lepo. Drugo izmeno so sestavljali starej- ši taborniki z otroki. Prvi dan so imeli oblačno in deževno vreme. Bali so se, da bo dež pobral še tisto malo snega na Cojzarici in Žigartu. Pregovor: Za dežjem priđe sonce, je tokrat res dr- žal. Sonce je bilo pravo spomladan- sko, sneg ni skopnel in vse dni so se lahko smucali in se sonćili. Tuđi njiho- vi večeri so bili zabavni, raznoliki in predvsem prijateljski. Vodstvo ugotavlja, da je zimovanje uspelo. K temu so pripomogli vsi ude- leženci, ki so se ravnali po zastavlje- nem programu, upoštevali so navodi- la in nasvete. Da so vsa dosedanja zimovanja ta- ko dobro uspela, pa ima veliko zaslu- go tuđi osebje iz Mariborske koće, ki za prijaznost in ustrežljivost zasluži vso pohvalo. Foto in besedilo BOJANA DORIČ PRIMOŽ PETERKA ZNOVA MED NAJBOLJŠIMI Bodo svetovna prvenstva _______neizsanjane sanje?_______ Po tolikih uspehih, ki jih je Primož Peterka nanizal v tej sezoni in o katerih sem že poročala, smo Slovenci z zanosom prićakovali tekme v smućarskih skokih na svetovnem prvenstvu v Trondheimu. Vse breme so naložili mlađemu Primožu in ga imenovali ćelo »naš paradni konj«. Toda vsak pameten gospodar svojemu paradnemu konju izkaže poseb- no skrb in pozornost. Na žalost se je Primožu zgodilo ravno obratno. Še dobro, da takšne »kuhinje« ostanejo većini prikrite. Vsemu navkljub je bolni Primož dosegel najboljše uvrstitve med slovenski- mi skakalci. Na srednji skakalnici je osvojil 31. mesto, na veliki 13. in ekipno na- črtovano 6. mesto. Primož se je na vse dobre uvrstitve s svetovnega prvenstva požvižgal in z novim elanom odšel na skandinavsko turnejo, odloćen, da ub- rani 1. mesto v svetovnem pokalu. In znova navdušuje! V Lahtiju je, 9. i., v ig- ri vetrov osvojil 44. mesto. Že 12. 3. se je zrinil na stopnićke (3. mesto). V četr- tek, 13. 3., je njegovo premoć obćudujoće priznal tuđi Thoma, saj je Primož stal na najvišji stopnićki in tako s številom zmag ujel Primož Ulago, ki je v svoji pre- cej daljši tekmovalni karieri prav tako nanizal 9 zmag na tekmah svetovnega pokala. Dvoboj z nemcem Thomo pa še ni bil odloćen, na nedeljski tekmi 16. marca, v Oslu, kjer je Primož osvojil 16. mesto. Če ste navdušen pristaš smućarskih skokov in Primoža Peterke, kot so bili naši anketiranci v - Bad Mitterendorfu, kjer je Primož debitiral na letalnici, vas bo povrnjena Primoževa samozavest gotovo ta vikend privabila v zibelko slo- venskega skakalnega Sporta, v Planico. MAL Ivan CRILJ (Polčev ata), Dole pri Krašcah C. Ivan je zagret Primožev navijač in obćudova- lec. Ob vsakem njegovem uspehu na vrtu ob svoji domačiji, ki je ob glavni cesti Želodnik - Moravće, postavi pano s Primoževo sliko in slovensko zasta- vo. Na vprašanje, zakaj navija za Primoža, je odgo- voril: »Ker ga imam rad. Primoževo športno pot po- znam od začetka in vem, koliko truda je v te uspe- he vložil. Skromen je in najboljši v ćeli Sloveniji.« MARJAN, Škofja Loka Slovenija je majhna in imamo samo zim- ske Sporte. Primož ni nič posebnega, je pa talent, ni kaj. ANA in ROK, Peče Zanj navijava, ker je dober in lušten fant. SIMON STAR- MAN, Škofja Loka Za Primoža navijam, ker je najboljši. Boljši je od Goldija in Thome. Tuđi prej sem spremljal skoke, - Fren- ka predvsem Petka. Primož ni nič posebne- ga. To je mladost! V pustni maski sem zara- di vzdušja, saj je pust- na sobota. EDO, Spodnje Stranje Ponovno imamo odličnega skakalca. )e skromen in zelo simpa- tičen fant. Tuđi prej sem spremljal skoke, toda bolj po TV, sedaj pa se većkrat odpra- vim tuđi na teren. Šel bom tuđi v Planico. Pri- mož je poseben fant, je skromen, simpatičen in odkritosrčen, kar je do- kazal z izjavo o Thomi in po padcu, ki ga so- dniki nišo upoštevali. Tedaj se je res pokazal v pravi luči. ROLANDO ŽA- GAR, Žaga pri Bov- cu Iz Bovca nas je da- nes tu već. Prišli smo z osebnimi avtomobi- li in smo se z vašimi dogovarjali o ustano vitvi fan kluba za Pe- terko. Zanj navijamo, ker Slovenijo prikazu- je v dobri luči in je ko- rekten športnik do os- talih športnikov. Peter- ka je po Ulagi šport- nik, ki si prizadeva za uspeh. V skokih uživa! Je drugačen od drugih športnikov, pove, ka- ko je skoćil, se pa ne hvali. Ni Alberto Tom- ba! Navijača z Rodice Iz našega konca je in dober. Ker je pre- prost, zanj še raje na- vijava. ANJA SLIBAR, Krti- na On mi je všeć in ker so zanj zagret i že vsi moji sorodniki iz Mo- ravć, pa še jaz navijam. Privržencev ima zato toliko, ker je »full« do- ber. Ml HA, Moravće Ker je dober in iz Moravć. Je preprost in iskren. Za moje pojme je v redu fant. Lukovica /lamnik M ©BftEHi __ IM Spomeniki 12 Ohranitev naSe kulturne dedi- ščine in reševanje propadajočih kulturnih spomenikov je ena od temeljnih nalog lokalnih skupnosti kot tuđi države oziroma vsega na- roda. Vse prevečkrat se ne zave- damo velikega pomena, ki ga ima- jo kulturni spomeniki za narodovo bit. Pa naj si bodo to objekti kot kulturni spomeniki, tehnićni spo- meniki, ki pričajo o delu in tehnič- nem razvoju naroda, etnološki spo- meniki, ki so zrasli iz Ijudskega ob- likovanja in ustvarjanja ali pa spo- meniki in obeležja, ki prićajo o po- membnih Ijudeh in dogodkih. Dovolil si bom prinierjavo. Sloven- ska kultura se lahko ponosno dviga na visoko mesto med kulturami naro- dov. Svoj ponos naslanjamo na Bri- žinske spomenike, Trubarjev Abece- darij in Katekizem, Dalmatinovo Bi- blijo, Vodnika, Prešerna... Ti pisani dokumenti so neprecenljiv zaklad in dragocena priča naše kulture. Z uni- čenjem teh dokumentov lahko izgu- binx) hrbtenieo naše biti. Naši pisme- ni kulturi bom vzporedil stavbno kul- turo oziroma kulturne spomenike. S propadom katerega koli od spomeni- kov se napravi narodu velikanska ne- popravljiva škoda. Stavbna dediščina je namreč prav tako kot pismen del zgodovine našega naroda. Resnici na ljubo se tega se vse premalo zaveda- mo, saj so bili spomeniki naše stavbar- ske kulture v preteklosti vse preveč odrinjeni oziroma so predstavljali si- nonim za nek pretekli zaostali čas. Ta- ko je bilo vsaj večkrat tolmačeno. Nasprotno pa se z vsakim od teh spo- menikov, ki so nam jih zapustili in oh- ranili naši predniki, postavimo ob bok evropski kulturi in civilizaciji. Pri tem pa smo lahko ponosni, da naša kultu- ra nosi samosvojo podobo vplivov ro- rnanskega zahoda, germanskega se- vera in slovenskega duha. Na nas pa je, da to, kar so naši predniki zgradili in nam ohranili, predamo našim zanamcem. Mar nismo le najemniki in oskrbniki tega, kar smo prejeli in dolžniki svojim potomcem? Po nepotrebnem bi bilo razlagati velik pomen naše kulture, saj se je moramo vseskozi moćno zavedati. Zato naj bo dovolj nekaj besed, ki jih je zapisal češki predsednik Vaclav Ha- vel: »Strah pred zgodovino ni pri nas samo strah pred prihodnostjo, ampak tuđi pred preteklostjo. Rekel bi, da sta dva strahova med seboj pogojena; kdor se tega boji, kar bo, ta se nava- dno boji pogledati v obraz tuđi temu, kar je bilo. Kdor pa se boji pogledati v obraz lastni pretekbsti, se nujno bo- ji tega, kar bo.« Kako je s spomeničko varstveni- mi akcijami v Občini Lukovica? Pri reševanju kulturno varstvene problematike v Občini Lukovica smo zavzeli stališče, da sodelujemo v prvi vrsti pri sanaciji najpomembnejših kulturnih spomenikov in pa seveda pri projektih, za katere namenja drza- Obnovljeno in utrjcno zidovje na jugozahodni strani Brdskega gradu va 50% delež, ki ga mora obćina po- kriti z ostalo polovico. Žal so sredstva občine omejena, saj je letos država namenila za spomen iško varstvene akcije v naši občini 5.000.000,00 SIT, občina pa je namenila v proračun 2.000.000,00 SIT. Opozoriti velja na program oziroma cilje takšnih akrij v Občini Lukovica, ki jih je treba dolo- Spoštovani učiteljice in učitelji, učenke in učenci OŠ janko Kersnik, podružnice Krašnja in centra za vzgojo zdravilnih zelišč. Danes, ko sem videla, kako grenuljica (mi smo ji rekli tuđi porojičan) pridno pogan/a vršičke v tem toplem pomladnem času, sem se spomnila na vas, na vaše vabilo takrat prve dni jeseni, ko ste odpirali Center za vzgojo zdravilnih zelišč in na svojo željo, da bi bila takrat z vami, z vašimi mamicami, dedki in babicami... učenci. Spomnim se, kako sva enkrat z mojo mamo šteli zelišča, posajena v našem vrtu, in tista, ki so rasla ob plotu, na travniku... pa sva jih našteli čez 30. Zdaj, ko prihaja pomlad, vam še enkrat čestitam za sijajno idejo, želim vam ugodnih vremenskih razmer, veliko volje in radosti ter naklonjenosti vaših ljudi, kot je tista o njivi gospoda ložeta Hrovata. Vse vas prisrčno pozdravljam. ŠTEFKA KUČAN Gospe Štefki Kučanovi smo se zahvalili za prijazno pisemce in jo povabili, naj priđe pogledat, kako učenci skupaj s starimi mamami, dedki, mamicami in sosedi plete- jo slamnate kite, kite iz ličkanja, kako delajo copate, predpražnike, papirnate rože, kako se restavrira- jo stari leseni predmeti. V prejšnji številki je z lukov- ških strani /aradi nospora/um.i izpadel prisppvek Moji e S. / na- slovom OB PRAZNIKU KUL- TURE Avtorii i pns|x-vk.i se opravi- čujemo Veselo smo bili presenečeni, ko je sredi dopoldneva stopila v našo avlo, v kateri je bilo vse polno slame in ob harmoniki prijetno delovno razpolo- ženje. Pošalila se je, da ni mogla priti prej, ker je vso noć delala za nas da- rilo - lestenec iz slame, kakršne dela- jo v Prekmurju. Prisedla je k ženskam in otrokom in se vključila v naš delov- ni utrip. Žal so jo ob 12. uri čakale ob- veznosti, da ni mogla poskusiti oreho- vih štrukljev, ki jih je za 90-ćlansko družino pripravila in skuhala Marica Gebulj. Obljubila je, da bo na štruklje prav gotovo kmalu spet prišla. Več o dopoldnevu pa borno obja- vili v naslednji številki Slamnika. VERA BEGUŠ ćiti. Ravno tako je potrebno razreši- ti tuđi lastninsko pravne odnose in vlaganje v privatno lastnino. Želja je, da se akcije osmislijo in da postane- jo ena od pomembnih komponent razvojne strategije občine. Poleg prej omejenega pomena ohranjanja kul- turne dediščine je velik pomen ohra- njanje spomenikov tuđi za razvoj tu- rizma in celostno podobo kraja. V letu 19% je Ministrstvo za kul- turo v programu financiranja kultur- nih spomenikov namenilo Gradu Br- do pri Lukovici 2.000.000,00 SIT in grajskemu parku na Brdu 1.000.000,00 SIT. Proračunski delež občine 2.000.000,00 SIT smo name- nili za nujno sanacijo temeljev p. c. Sv. Luka v Sp. Preprečah. V tem ča- su se je saniralo tuđi znamenje v Ma- lem Jelniku, ki je bilo porušeno pri gradnji ceste. Ker denarja ni dovolj, smo naleteli na težave. Zavod za var- stvo naravne In kulturne dediščine Kranj strogo zahteva delo po akcijah, ki so podprte s strani državnega pro- računa. Občina pa zastopa načelo, naj se najprej odpravijo največje in najbolj kritične napake. Pri tem nam je prisluhnilo Ministrstvo za kulturo, tako da nam je dovolilo prenos na- ših sredstev na cerkev v Spodnjih Praprećah. Prav tako je prispeval mi- nister g. Janez Dular .500.000,00 SIT v ta namen. Za Prapreće pa je tuđi še slab milijon sredstev iz leta 1995, ki so na kranjskem zavodu. Predračun za sanacijo temeljev znaša 5.000.000,00 SIT. Pri nujni sanaciji te- meljev računamo tuđi na pomoć krajanov. Na gradu Brdo je bilo v le- tu 1996 opravljenih del za 4.900.000,00 SIT. Poleg deleža mini- strstva je obćina z Extemporom zbra- la 500.000,00 SIT. 500.000,00 SIT pa je prispeval lastnik. Ministrstvo pa je z rebalansom pri- Severno zahodni del gradu grozi, da se bo podrl na cesto. spevalo še 1.600.000,00 SH". Prva tako se je v tem letu saniral grajski park s sredstvi ministrstva in g. Kersnika. V letu 1997 so do sprejetja tako ob- činskega kot državnega proračuna vse spomeniško varstvene akcije še odprte. Nujno pa je potrebno zaščititi pred propadom in rušitvijo zahodno stran Brdskega gradu. Del zahodnega ob- zidja s severno zahodnim stolpom re- sno ogroža promet in mimoidoče na lokalni cesti, ki vodi tik pod tem nevar- nim obzidjem. V letošnjem letu pa je s stoto obletnico smrti našega velike- ga moža, pisatelja Janka Kersnika, sa- nacija te strani obzidja tuđi moralna dolžnost. Pri sv. Luku v Spodnjih Praprečah pa gre nujno nadaljevati s prepotrebnimi zaćetimi deli, ki so po besedah izvajal- ca sanacije g. Pelka 50 let prepozno. Na prostoru občine Lukovica je kul- turnih spomenikov zelo veliko, kar pri- ča o visoki ravni civilizacijske kultu«' preteklega časa. Prenekateri spomenik Ijudje sami z veliko vnemo in Ijubezni- jo obnovimo. Mnogo jih še žalostno caka na pomoć in vsako leto se kateri od njih tuđi sesuje v ruševine. Le želimo si lahko, da bo letošnje le- to spomenikom naklonjeno. Tekst in foto MATEJ KOTNIK Turistično olepševalno društvo _______Brdo - Lukovica_______ Turistićno olepševalno društvo Brdo - Lukovica obnavlja in organizira PEREGRINOV SEJEM, ki je bil na tem območju Slovenije zelo znan. Prodajali so večinoma cvetje za lončnice, razno seme za vrtickarje in pa kmete, kakor tuđi vse ostalo blago, predvsem pa tuđi živino. Zato na tem sejmu prićakujemo enako ponudbo. Sejem bo 26. aprila 1997 v središtu Lukovice. Vse interesente prodaje prosimo za prijave, da borno lahko zagotovili dovolj stojnic in prostora. Hkrati pa naprošamo vse obrane in krajane, ki imate doma oziroma veste karkoli o oblac ilili rokovnj.u'ev in Francozov, da nam jih vrnete. Kajti T( )D bo lotos organiziralo većjo prireditev v poćastitev obletnice lanka Kersnika, zato nam bi vrnjena garderoba prav prišla. VSF PRIlAVr: ZA PEREGRINOV SFJLM IN VRNJENO GARDFROBO ODDAJTE V GOSTILNI PRI BEVCU, G. STANETU JLMOJ ALI NA TELEFON 735-146. TURISTIČNO DRUŠTVO SE VSFM ŽE V NAPRE) ZAHVA1JUIE. Potujoča knjižnica V potujoči knjižnici je vedno več bralcev. Tako si knjige in kasete iz- posoja že 226 bralcev, ki so obiskali knjižnico 645-krat. Izposodili pa so si 1925 enot. Zato, da knjige čim bolj približamo bralcu, je nekaj novih izposojevališć, in sicer: Krajno Brdo, Sentožbolt, Vošce, Vrh nad Krašnjo in Zgornje Loke. V tor- kih pa se ne ustavljamo več v Lukovici. Na Trojanah smo čas izposoje skrajšali za 15 minut. Tako so nastale naslednje spremembe: Torek: Krajno Brdo: od 15.15 do 15.30 Vrh nad Krašnjo: od 15.45 do 16.00 Vošce: od 16.15 do 16.30 Četrtek: Trojane: od 18. do 18.45 Sent< ižbolt: od 18.50 do 19.20 Zgornje Loke: od 19.30 do 20.00 V vseh drugih krajih ostane čas izposoje isti. DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUKOVICA VABI vse svoje ćlane na redni občni zbor, kl bo v petek 11. aprila 1997, ob 16. uri v Kulturnem domu v Lukovici. Vljudno vabljenl. Ravnanje s komunalnimi odpadki Občinski svet Obćine Lukovica je maja 1996 sprejel Odlok o rav- nanju s komunalnimi odpadki na obmoćju Občine Lukovica. S tem odlokom se doloćajo: vrsta komu- nalnih odpadkov, njihovo zbiranje, odvažanje in nadzorovano odlaga- nje ter ukrepi za preprećevanje od- laganja odpadkov na divjih odlaga- liščih. Področje ravnanja z odpadki zaje- ma ločeno zbiranje odpadkov po izvo- ru nastanka in okolju prijazno ravnanje z nenevarnimi odpadki od povzroćite- Ijev, predelavo odpadkov v obratih in napravah s čim večjo stopnjo izkorist- ka sekundarnih surovin in energije, od- laganje preostalih odpadkov na ureje- nih odlagališčih ter saniranje divjih od- lagališč. Komunalni odpadki so: 1. Trdi organski in anorganski od- padki iz stanovanjskih in poslovnih prostorov (ostanki hrane, ohlajen pe- pel, ohlajeni ogorki, konzerve, steklo, manjši tekstilni, papirni, kovinski in pla- stični odpadki) ter listje in trava, v ko likor se ne zbirata in uporabljata za kompostiranje. 2. Kosovni odpadki: pohištvo, go- spodinjski stroji, ostanki vozil in koles, hišna oziroma stanovanjska oprema. 3. Odpadni material iz zdravstve- nih in veterinarskih zavodov. 4. Odpadni gradbeni material, ka- menje, jalovina iz manjših gradbenih posegov. 5. Ohlajeni pepel in ogorki iz peči in kotlarn iz skupnih kurilnih naprav. 6. Fekalije iz greznic. 7. Trdne usedline cestne kanalizacije ter nevtralizirane in stabilizirane usedli- ne iz ćistilnih naprav. 8. Zavržena vozila in ostanki vozil na javnih površinah, brez delov, ki vse- bujejo nevarne snovi (olje, akumulator- ji, zavomo olje, hladilni sistem...). Zbiranje komunalnih odpadkov je Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale obvešča prebi valce OBČINE L UKO- VICA, da bo kosovne od- padke odvažalo 22. aprila 1997 po razporedu redne- ga odvoza komunalnih od- padkov. vezano na zbirno mesto, to je za odpad- ke ustrezno urejen prostor, na katerem povzročitelji redno odlagajo odpadke v tipizirane posode za odpadke in plastič- ne vreće. Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder jih iz- vajalci redno odvažajo. Obvezno mora biti dostopno smetarskim vozilom. Pri- poroćljivo je, da sta zbirno in odjemno mesto na istem prostoru. Ta mesta vzdr- žujejo (skrbijo za čistočo) povzročitelji, ki se lahko dogovorijo za skupno zbirno mesto z uporabo skupne posode za od- padke. Ob določevanju lokacij zbirnega in odjemnega mesta je potrebno upošte- vati funkcionalne, higienske, estetske za- hteve ter seveda požarnovarstvene za- hteve. Vse te določbe so dolžni upošte- vati naćrtovalci in projektanti pri obliko- vanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri preno vi zgradb in delov naselij. Povzročitelji so dolžni zbirati in odla- gati komunalne odpadke v tipizirane za- bojnike na kolesih, smetiščne posode (za ločeno zbiranje odpadkov: posode, ki se med seboj loćijo po barvi za posamezno vrsto odpadkov), velike zaboje (kesoni oz. kontejnerji), posode za odlaganje sor- tiranih surovin, ki jih je možno ponovno uporabiti v proizvodnji, in prisebne pla- stične vreće. Zunaj posod za odpadke na zbirnih in odjemnih mestih in zunaj od- lagališča komunalnih odpadkov je pre- povedano odlagati komunalne odpadke! V posode za odpadke je prepoveda- no odlagati većje količine gradbenega materiala, kamenja, zemlje, vejevja, od- padke v većjih kosih, usedline iz kanali- zacije in cestnih požiralnikov, tekoče od- padke, kuzen material iz zdravstvenih, veterinarskih in drugih organizacij, tleče, lahko vnetljive, gorljive eksplozivne, jed- ke, strupene in radioaktivne odpadke. Ob kioskih, slašćićarnah, trgovinah, gostinskih objektih in drugih javnih zgradbah, tržnici, parkiriščih, š|xjrtnih ig- rišćih morajo biti namesceni standardizi- rani kosi za odpadke. Prav tako so orga- nizatorji kulturnih, športnih in drugih pri- reditev in aktivnosti na prostem dolžni poskrbeti, da so prireditveni prostori med prireditvijo opremljeni z ustreznimi po- sodami za odpadke. Po končani priredil- vi pa morajo ix)skrbeti, da se prireditve- ni prostor očisti. Upravljala tržnic, sej- mišč, avtobtisnih in železniških postaj, parkov in pjrkirišć, uli«:, pločnikov ipd. morajo na tem prostoru namestiti naj- manj en tipiziran zabojnik in skrbeti za čistoćo okolice. Reden odvoz in deponiranje hišnih komunalnih odpadkov poteka skladno z letnim razporeclom odvoza. Komu- nalne odpadke odvažajo samo s |X)se- bej urejenimi komunalnimi vozili, ki omogočajo brezprašno higit^nsko na- kladanje, odvažanje in pražnjenje. Za- bojnik za odpadke ne srne biti napol- njen tako, da ga ni mogoče zapreti. Večje količine odpadkov, ki se pojavijo obćasno, se lahko hod. Ker nam je služilo tuđi vre- me smo zadovoljni sklonili, da se drugo le- to ponovno odzovemo pustnim norčijam ter prenekateremu povabilu vaščanov in ta- ko ohranimo delček kulture in običajev na- ših prodnikov. T. HABJANIČ življenja. Naučili smo se mnogo več kot lahko povemo. Prijateljstva, po- trpežljvosti, vztrajnosti, Ijubeznivosti in iskrenosti se ne moremo naučiti iz knjig. Tako je preprosto treba živeti. In mi smo tako živeli ves teden. Mar- sikdo je prvič odšel od doma in bil s tem prisiljen spoznati, kako lepo je doma, kako topla je materina roka, ki nas zvečer poboža za miren sen, kako topla je lahko beseda lahko noć, ki nam doma tako vsakdanje zveni. Ne moremo vam povedati in po- kazati vsega, kar smo doživeli. Bese- de so preskromne, da bi lahko z nji- mi opisali vse lepo, kar se nam je pri- petilo v leđnu dm skupnoga življenju. Teh spominov ne bo tako lahko izri- niti. Morda pa si boste vendarle lahko prićarali nekaj trenutkov iz naše sole življenja. URŠA IGLIČ učiteljica na OŠ »Janko Korsnik« - Brdo Ponedeljek, 20.1.1997 Danes smo odšli od staršev. Z av- tobusom smo se odpeljali na Malo Kopo. V jedilnici smo poćakali gospo, ki nas je odpeljala v sobo. V naši sobi so bili pogradi. Potem smo šli na smu- čišče, kjer smo se vozili z bobom, po- poldne pa smo se smucali. Imeli smo preizkus znanja v smučanju, da so nas učitelji lahko razaelili v skupine. Dali so me v prvo skupino k tovarišu Jože- tu. Tina Pavlić Torek, 21.1.1997 Danes, v torek, smo se tako dolgo smucali, da so druge bolele noge. Ko smo se nasmučali smo šli na kosilo. Najedli smo se in brali deset minut. Prišla je učiteljica. Rekla je, naj se ob- lečemo v kombinezone in pridemo ven. Obuli smo smučarske ćevlje in vzeli opremo. Potem smo šli s smuč- mi in palicami na smučišče. Ko smo se nasmučali, smo odšli s smućišća domov. Ko smo prišli v dom, smo šli v svoje sobe. V naše sobe je prišla to- varišica Tina in rekla, naj pridemo v jedilnico, ker ima rojstni dan. Učiteljici Tini smo zapeli pesmico. Tanja Cerar Otroci in cesta Topli pomladni dnevi vedno bolj privabljajo iz hiš ljudi, še najbolj pa so veseli otroci, da se spet lahko zunaj igrajo. In prav zato se v soli še bolj pogosto po- govarjamo o prometu, o vedenju na cesti, o spoštovanju promet- nih predpisov. Otroci pa so dobri opazovalci, zato znajo pokazati na marsikoga, ki teh ne spošluje. Zmenili smo se, da ne borno niko- ga r imenovali, ki v naselju Kraš- nja in okoliških vaseh prei/kuša moć svojega motorja ali avtomo- bila in neodgovorno vozi z veliko hitrostjo mimo sole, dvorišč in ćelo po kolovoznih poteh. Učenci prvega razreda iz Krašnje takole opozarjajo voznike, ki vozijo skozi našo vas: Prosim, vozite počasi, tuđi mi smo na cesti! Primož Prosim, da upoštevate promet- ne znake! Valerija Vozniki, ali veste, da je ornoji- tev hitrosti skozi Krašnjo 40 km na uro? Matic Prosim, da vozite mimo sole či- sto počasi! Karmen Ali zaradi važnosti vozite tako hitro? Tajda Pomislite, da je že preveč ne- sreč! Aleš Moji starši bi bili zelo žalostni, če bi me povozili! Martina Tuđi jaz bi rad zrasel, zato pro- sim, pazite name! Igor Tuđi učitelji prosimo, da prisluhnite otrokom. Pomislite, kakšno bi bilo va- še življenje v vaši, će bi bili krivi za smrt ali poškodbe katerega koli otro- ka? Tuđi vaši sosedovi, prijateljevi ot- roci so na cesti! Učenci in učitelji pa bi se radi še en- krat zahvalili gospodu Viščku, polica- ju-prometniku, ki je pogosto prihajal v našo solo in učil otroke, kako naj se varno vključujejo v promet. Ko smo se pred mesecem dni poslovili od nje- ga in mu zaželeli čim več: uspeha na novem delovnem mestu, smo začutili, da je imel resnićno rad otroke. In ra- di smo ga imeli tuđi mi. Še enkrat, is- krena hvala za vso skrb! Učenci 3. razreda iz Krašnje so ob 8. marcu o svojih mamicah ugotavljali: KDA| JE MAMICA NAJBOLJ SREČNA? Ugotovili so, da so vse mamice presrečne, ča so otroci pridni in dobi- vajo lepe ocene. Poleg tega jih osre- čuje še: Sanja:Moja mamica je srečna, ko pospravim svojo sobo. Šaša: Moja pa je najbolj srečna, kadar smo vsi doma. Tina: Moja pa, ko ji pomagam pospravljati ali pa ko ji naberem rože. Tadeja: Moja pa je najbolj srečna, ćejo kdo preseneti. Sabina: Moja pa je najbolj srečna, kadar ima rojstni dan in se vsi zbere- mo in damo darila. Grega: Moja mama je srečna ob nedeljah, ko smo vsi skupaj doma. Edi: Moja je srečna takrat, ko uspe- šno naredim kak poizkus. Mitja:Moja pa je srečna najbolj ta- krat, kadar ji pomagam. KDAJ JE MAMICA NAJBOL) ŽALOSTNA? David: Kadar se pretepam. Marko: Kadar jo boli trebuh. Luka: Kadar jo ne ubogam. Tadeja: Ko ji z Anko nagajava. Šaša: Čeočija ni doma. Tea: Ko ne pišem petke, ker se premalo potrudim. Edi: Ko pišem cvek. Urška: Kadar dobi Barbara slabo oceno. Andrej: Kadar ji nagajam. Šonja: če jo Špela razjezi. KAJ TE PRI MAMICI NAJBOLJ MOTI? Većino otrok pri mamicah nič ne moti, všeč so jim prav take, kot so. Pa vendarle: Andrej: Moti me, će je sitna. Tea: Najbolj me moti, ko kriči. Klemen: Moti me, ko kadi. David: Moti me, ko me krega. PRI POUKU SD SO UČENCI 4. RAZREDA V KRASNI RAZMIŠLJALI, KAJ SI ŽELJO V NAŠI KS (Pa bo ostalo vse samo pri željah?): - asfaltirane vse ceste - pločnike ob cesti kolesarsko stezo - telefone v vsako hišo - urejeno kanalizacijo s ćtstilno na- pravo - več raznovrstnih trgovin s parki- rišči - nogometno igrišče - većjo telovadrtico in Solsko igri- šče - pošto in banko - obnovljeno župnišče - dvorano za predstave - bazen in park v središču Krašnje. Po skoraj dveh desetletjih smo bili ■etos ponovno priče pohoda pustnih maSkerad v Zlatem polju. Staro ustno kročilo pravi, da pust preganja zimo, s seboj pa prinaSa toplejše obdobje - "OMLAD - ler srećo v domove. Prav ?ato smo bili pri vsaki hisi dobrodošli ■•> so nas toplo sprejeli. „ Na pustni torek smo se zbrali v ZRod- "lih popoldanskih urah in se našernili z ob- lačili, katera smo ze predhodno skrbno pri- Domžale /lamnik 14 Kaj lahko storimo, ko droga potrka v naš dom Življenje se le malokrat drži po- ti naših načrtov. Preizkuša nas na vsemogoče načine. S cepljenji se lahko zavarujemo pred mnogimi boleznimi, vedno pa se znova po- javljajo nove, nepoznane in zato neobvladljive. Ena izmed teh bo- lezni je tuđi odvisnost od drog. Ker ne želimo teoretizirati, ne bom pisala, da imunost v odnosu do drog pogujejo zdravi odnosi v dru- žini. To je seveda res, toda današnja družina ni bila še nikoli tako ranljiva, kot je prav v zadnjem času, ko smo na pragu enaindvajsetega stoletja. Medijska odprtost v svet vključno s tehničnim razvojem odpira vrata tu- đi drogi, pa čeprav je ta v vseh civi- lizacijah poznana že tisočletja. Vsi, pa naj igramo vloge staršev, vzgoji- teljev ali učiteljev, se sprašujemo, ka- ko obvarovati naše otroke, naše mlade. Recepture seveda ni, sicer bi bolezni odvisnosti kaj hitro izko- reninili. Zbrala sem nekaj nasve- tov in morda izkušenj o ravnanju za čas in trenutke, ko droga po- trka na naša vrata ali sosedova. Na okrogli mizi, ki je bila v Cankar- jevem domu leta 1991, je na vprašanja, kako se z drogo srečajo starši, kako jo spoznajo, kdaj sprevidijo, da njihov ot- rok eksperimentira z drogo in ali je že zasvojen, je mati heroinista odgovori- la takole: »Če bi starši o problemu več vedeli, če bi imeli boljšo podlago o tem, kaj pomeni droga, bi jim vsa ta znanja olajšala situacijo. Človek potre- buje zelo veliko časa, preden končno sprevidi, da je njegov otrok zasvojen. In tuđi, ko mu je to jasno, še vedno raz- mišlja, da se »jutri« to ne bo ponovilo in nadaljevalo, da se bo pač odloćil za abstinenco in bo potem vse dobro in prav. Tuđi pri nas je tako, da mora mlad človek najprej zabresti v kriminal, pre- den se začne kaj urejati. Težko je opi- sati grozo, ki jo doživljaš, ko ti otrok pred očmi propada, tavaš od policije do zdravnikov....« Če starši ohranijo stik s svojim otro- kom tuđi v najbolj občutljivem obdob- ju odraščanja, potem jim ne bo težko opaziti določene spremembe svojega mladostnika. Potrebno je postati še po- zornejši na odnose. Starši navadno opazijo spremembe, »Vesele počitnice« V CENTRU ZA MLADE smo od ponedeljka, 24. 2., do petka, 28. 2., z mladimi počitnikarji za- polnili zimske počitnice z razni- mi dejavnostmi. S Sašo Roškar smo vozlali za- pestnice, različne okrasne pred- mete pa smo izdelovali pod vod- stvom mentorice likovne delavni- ce v Centru za mlade, ge. Estele Podgoršek. Ker je bilo časa na pretek, smo se z veseljem lotili družabnih iger, ogledali smo si tuđi nekaj otroških filmov. Počitniški program smo si pope- strili z obiskom PRIRODOSLOVNE- GA MUZEIA v Ljubljani, kjer smo si ogledali različne predmete in okost- ja dinozavrov. Svojo ustvarjalnost pa smo potrdili v muzeju s slikanjem na plastično maso. Zabavali smo se tu- đi v DOMŽALSKI KNJIŽNICI, kjer smo imeli na voljo dovolj knjig in raznih igrač. Za svoje dobro počutje smo po- skrbeli tako, da smo se vsak dan od- pravili na krajše sprehode, sem ter tja pa smo si privoščili tuđi kakšen posladek. Čas zimskih počitnic je minil in naši počitnikarji: Mark, Špela, Sašo, Anja, Tevž in drugi, ki so preživeli te- den skupaj z nami v CENTRU ZA MLADE, sedaj že vestno prebirajo šol- ske knjige. Vse skupaj lepo pozdrav- ljam in jim želim veliko uspeha v šol- skih klopeh. NATAŠA PAVLIC vendar si po pripovedovanju tistih, ki so vse to doživeli na lastni koži, pove- dali, da potrebuješ veliko časa in moči za soočenje z realnostjo. Čas pa je po- memben. Droge stiske pri mlađem človeku še poglabljajo, saj postajajo odmerki iz tedna v teden večji, za kar pa je potreben denar. Kot je rekla ma- ti, ki smo jo citirali, pa za mlađega od- visnika prej izvemo preko policije, kot da bi zadevo prepoznali sami. Soočenje z dejstvom, da naš otrok eksperimentira z drogo ali je od nje že odvisen, pomeni, da borno za reševa- nje potrebovali ogromno moči v ob- liki energije, pogovorov, vztrajnosti. potrpljenja in še marsičesa. Da bi se odvisnika pripravilo do odločitve za zdravljenje, je potrebna velika moč. Obstoja velika nevarnost, da družina pade v zanko medseboj- nega obtoževanja, ki ne vodi nikamor. V tem trenutku ni pomembno, kdo je manj in kdo bolj kriv. To sedaj ni važ- no. NE gre za to, kdo bo nosil križ krivde, pač pa, kdo bo in kako poma- gal tistemu, ki je na »križu«. Zdi se mi, da uspejo tište družine, ki se poeno- tijo, homogenizirajo, ki se posvečajo temu edinemu, najvažnejšemu pro- blemu brez razsipanja energije na ne- važne stvari. Bolezen enega člana družine je problem ćele družine, ki mora najti moći in motive, da se žrt- vuje. Najprej je potrebno žrtvovati svoje egoizme, svojo potrebo za eski- viranjem, svoj prizadeti očetovski in materinski ponos, ter stisniti zobe in poiskati specialistično medicinsko po- moč. Dejstvo je, da morate svojega bol- nega otroka z vsemi, častnimi in ne- častnimi sredstvi, pripeljati do tega, da dojame, da je bolan in da se mora zdraviti. V to ga ne smemo prisiliti, ker od tega ne bo trajnih koristi, saj bo izstopil ob prvi priliki. Od vašega pristopa je odvisno, ali si bo želei ozdravitve. Mnoge družine, ki so uspele v bor- bi z drogo, so morale korenito spre- meniti svoj način življenja. Nekateri so zamenjali delovna mesta, nekate- ri so zamenjali stanovanje in se za ve- dno preselili v drugo mesto, nekateri so poslali svojega otroka v tujino, ne- katere matere so pustile službo in za- čele od začetka. Okolje, ki pozna od- visnika, posebno v manjših mestih, ne spusti tako zlahka. Nič bolje ni v ve- likih mestih, saj ima skoraj vsaka će- trt svojega dilerja. V vsakem primeru mora skupaj z odvisnikom na terapijo k resnemu te- rapevtu oditi ćela družina. Ni toliko važno, ali je to psiholog ali psihiater. Družinska terapija bo pomagala odvi- sniku in njegovim najbližjim, da po- novno najdejo nekdaj davno preki- njeno nit komunikacije, medsebojne Ijubezni in sprejemanja. Prihod droge v naš dom pomeni znak »splošne nevarnosti«. Poizkusi- mo si odgovoriti na vprašanja, ki nam bodo pomagala najti odgovore za premagovanje najtežjega časa, ko se soočamo s posledicami alkohola, ma- rihuane, LSD-ja, heroina, ecstazvja, kokaina.... • Ali je naš izbor v »splošni nevar- nosti« potiskanje glave v pesek ali me- tanje naših najdražjih na cesto? • Ali je naša izbira »razhod z dru- žino, ki se ji je posrećilo ustvariti od- visnika« ali borno poskušali definirati in priznati skupni problem? • Ali se borno v primeru »splošne nevarnosti« obrnili na zdravnike ali borno prav na njih žvalili vso odgo- vornost? • Ali borno izbrali komuno, kliniko, svetovalni center, zdravljenje v tujini, selitev v drug kraj, družinsko terapijo, ali borno čakali »usodo«? • Ali želimo v svojem življenju ime- ti glavno vlogo ali samo vlogo statista? • Ali se borno odločili, da borno svojo Ijubezen do otroka naredili de- javno in zdravilno, ali jo borno zadu- šili in večno jokali za njo, ko je ne bo več? To vse je samo nekaj vprašanj, ki si jih mora družina postaviti danes, pre- den bo prekasno. Od odgovorov na ta vprašanja, od izbora našega vede- nja pri »splošni nevarnosti zaradi dro- ge« je odvisno, ali se nam bo posreći- lo, da borno svoje otroke zaščitili pred to pogubo. Zasvojenost z drogo je bolezen, zato jo je potrebno zdraviti. Zanika- nje te bolezni v družini in odlaganje priznanja, da je otrok bolan, ne vo- di k nićemur, samo še k večji odvi- snosti. Ta članek ne bo ozdravil nikogar, upam pa, da bo starše spodbudil k razmišljanju. Naj zaključim temeljna vprašanja starševstva. • Kakšen starš sem? • Kakšen starš želim biti? • Kakšnega starša bi si moj otrok želei, će bi mogel izbrati? • Ali sem lahko tak starš, kakršne- ga moj otrok potrebuje? • Ali vem, kakšne so potrebe mo- jega otroka? • Zakaj je moj otrok posegel po drogi? • Kolikšen je moj delež pri tem? • Kaj sem storil, da bi to preprečil? • Ali želim pomagati svojemu otro- ku? • Ali želim pomagati sebi, da bi lahko pomagal njemu? • Ali želim njemu odvzeti status žrtve in sam postati žrtev v lastnih očeh? • Ali imam pravico biti neodgovo- ren, šibek, nemočen ali jezen, kadar gre za zdravje mojega otroka? Lili Jazbec, prof. Studentski Servis DOMŽALE Ljubljanska 70,tel.:711 -790 Nekaj osnovnih informacij glede napovedi za odmero dohodnine za studente in dijake za leto 1996 Komu ni treba oddati napovedi dohodnine: Če je student ali dijak v lanskem le- tu 1996 prejemal zaslužke preko stu- dentskih servisov - kot osnova za do- hodnino, se šteje seštevek vseh za- služkov (če je na primer delal preko razlićnih studentskih ali mladinskih servisov) in če v lanskem letu ni pre- jemal drugih obdavćljivih prejemkov - (na primer: dividende, katastrski do- hodek, prejemek od pogodbe o de- lu...) MU NAPOVEDI ZA DOHODNI- NO NI POTREBNO ODDAJATI, ČE JE ZASLUŽIL MANI OD 51'/,, POVPREČ- NE BRUTO PLAČE V RS ZA LET019% - TO JE MANJ OD = 790.245,00 SIT. Kdo mora oddati napoved doho- dnine: V primeru, da je student ali dijak v lanskem letu za delo preko student- skih oz. mladinskih servisov zaslužil VEČ KOT 790.245,00 SIT, MORA DAVČNO NAPOVED ODDATI DO 31. 03. 1997! Znesek vpiše v davčno napoved v vrstico 20, stolpec 8. V tem primeru lahko v davčni na- povedi (vrstica 20, stolpec 9) vpiše in uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za 10% normiranih stroškov od zne- ska v stolpcu 8 - ob tem mora v po- glavju B.ll. vrsta 3 obvezno obkrožiti besedo DA!. Davčno osnovo pa si lah- ko pod pogoji, ki so navedeni v po- glavju B.I., dodatno zmanjša še za 3%. V vrstico 20, stolpec 10a mora Stu- dent oz. dijak vpisati tuđi znesek ob- računane akontacije dohodnine - če mu je bila ta med letom obračunana in odšteta od njegovih prejemkov. Izračun pokaže, da student, ki je v lanskem letu zaslužil skupaj do 878.0.50,00 SIT, napoved za dohodni- no sicer mora oddati (ker je presegel 790.245,00 SIT), vendar dohodnine zaradi zmanjšanja osnove za 10% normiranih stroškov NE BO PLAČAL. Kdo lahko odda napoved doho- dnine (če želi dobiti povrnjeno med letom plaćano akontacijo do- hodnine): Student ali dijak LAHKO ODDA DOHODNINSKO NAPOVED, tuđi če v lanskem letu ni presegel limita 790.245,00 SIT, VENDAR PA MU JE BI- LA MED LETOM OBRAČUNANA AKONTACIJA DOHODNINE (v pri- meru ko je bil znesek na posamezni napotnici većji od mesećnega limita) »Bus veselja« tuđi v Domžalah »Kako pomagati mladim, ki imajo težave? Kako naj gradijo svojo oseb- nost? Vas zanimajo razmišljanja, konkretni odgovori in oblike al- ternativne pomoći mladim? Bi radi spoznali projekt 'Bus veselja' in morda tuđi sami sode- lovali pri njem?« To je del vabila, ki je pljuskalo po valovih Radia Hit. Slišali so ga mno- gi, ki jim današnji tempo življenja še ni s prahom pozabe prekril občutlji- vost za sočloveka. Nekateri od njih so 13. februarja zvečer prišli v dom- žalsko knjižnico. informacije NASLOV SKALA skupina /a preventivno cW<> /. mladinu' Rjkovniska b p.p. 2404 XX) I Ljubljana tel.: 001/127-30-39 fax: 061/127-1342 Žiro račun: 5010 Mi7H-H 1066+150 Srečanje skupine v |x>neddiek ob 19. uri na Rakovniku (v »Ernavsu«) Kontaktni osebi Bt'rnjrdn Vindišar Martin Lisec Skupina SKALA dciuic samostojno v okviru društva Mladinski ceh. Okroglo mizo o mladinski proble- matiki, h kateri je klicalo vabilo, smo pripravili Center za socialno delo Dom- žale, Center za mlade, Mladinski infor- mativni center Luka, Karitas Domžale in skupina SKALA. Najprej smo predstavili svoje delo, naše izkušnje ob srečevanjih z mladimi, nato pa smo z vsemi udeleženci nače- li prav zanimiv pogovor, ki se bo, upa- mo, še nadaljeval in pripeljal do uresni- čevanja nekaterih zamisli. Gospa Maksimiljana Mali iz Centra za socialno delo je med drugim pove- dala, da je v Domžalah in bližnji oko- lici do 35 mladoletnih storilcev kazni- vih dejanj, ki so stari od petnajst do osemnajst let. Opazno je tuđi poveća- no uživanje drog. Gospa Lili Jazbec iz Centra za mla- de dobiva vedno već prošenj za soci- alizacijsko spremljanje osnovnošol- cev. Vse već je otrok in mladih, ki ne znajo ustvarjalno preživljati svojega prostega časa. Primož Verbič (na civilnem služe- nju vojaškega roka v MIC Luka) in go- spod Franci Herle (Karitas Domžale) sta opisala začetke in današnje življe- nje MIC Luka. Na začetku so zahajali (in tuđi pripravljali program) v MIC mladi z veliko zanimanja, sledilo je mrtvo obdobje, sedaj pa prihajajo mladi iz blokovskih naselij, program pa pripravljajo animatorji. SKALA, skupina za preventivno de- lo z mladimi, je predstavila svoja pod- ročja dela in vizijo sodelovanja z domžalsko obćino. SKALA namenja lUSVEtttM/ ■^^^ ft, 50IO3-6W-8W46 + 5Oso *■«§ ^■Hj^^ Rikmiilti 6, ??. 2404 -'^šj/KM svojo prednostno skrb mladim, ki ve- čino svojega prostega časa preživijo z vrstniki pred bloki, na dvorišćih, v lo- kalih. SKALA, ki združuje triintrideset animatorjev, deluje na več področjih. Sem sodijo teritorialna preventiva, in- dividualno ućno in socializacijsko spremljanje mladih, studij socialne problematike, mednarodno sodelo- vanje (z znanstvenimi in socialnimi ustanovami; animatorji imajo mož- nost opravljanja studijske prakse v tu- jini). V Domžalah je nujno potrebno razvijati preventivno in prostovoljno delo. To so besede gospe Mali in z njimi smo se vsi strinjali. Ena od konkretnih možnosti je pro- jekt »Bus veselja«, ki ga razvija SKALA. »Bus veselja« je zamišljen kot potujo- ča igralnica, ućilnica, svetovainic.i in info točka. SKALA s sodelovanjem med drugim tuđi Karitas Domžale in AS Remonta pripravljajo avtobus, ki bo v poletnih mesecih že na voljo mladim Ljubljanćanom in Domžalča- nom. Dragi Domžalčani, tuđi vi lahko so- delujete pri tej pobudi (obrnite se na skupino SKALA), vsekakor pa se vidi- mo in slišimo ob avtobusu, ko se bo ustavil v Domžalah! Bernarda Vindisar, skupina SKALA P5. Uporabljam to priložnost za zahvalo skupini domžalskih podjetni- kov (Nagelj d.o.o., Optika Jelovćan, Zidarstvo Peterlin, Fotostudio Majhe- nić, Usnjena galanterija Tijan, Usnje- na galanterija Okršlar, Biro Karlovšek), ki je prevzela pokroviteljstvo nad do- brodelnim koncertom skupine SKALA 12. januarja 1997 na Rakovniku v Ljub- ljani. Skupina SKALA Rakovniška 6, Ljubljana KO ŽEPMNA NI 00V0U-. IN ŽELI DOBITI VRNJENO MED LE- TOM OBRAČUNANO AKONTACI- JO DOHODNINE. Olajšave za vzdrževane družin- ske člane: Starši in skrbniki, ki svoje vzdrževa- ne družinske člane (učence, studente in dijake) v svoji dohodninski napove- di uveljavljajo kot olajšavo (poglavje obrazea davčne napovedi pod št B.lll. - stolpec 8: »znesek lastnih sredstev« vzdrževanega družinskega člana) NE VPISUIEJO ZASLUŽKA PREKO STU- DENTSKECA SERVISA SVOJEGA VZDRŽEVANEGA DRUŽINSKEGA ČLANA, ČE TA NE PRESEGA LETNE- GA LIMITA = 790.245,00 SIT. Če pa je vzdrževani družinski član preko stu- dentskih ali mladinskih servisov v lan- skem letu zaslužil već od omenjene- ga limita, pa morajo njegovi starši oz. skrbniki v svojo dohodninsko napo- ved v stolpec 8 (poglavje B.lll.) vpisa- ti razliko nad omenjenim limitom. V stolpec 8 (poglavje B.lll.) staršem oz.skrbnikom tuđi ni potrebno vpiso- vati prejemkov od štipendij in otro- ških dodatkov svojih vzdrževanih dru- žinskih ćlanov! Vse dodatne informacije lahko dobite na študentskem servisu v Domžalah, Ljubljanska 70 (nas- proti blagovnice Vele), Tel. 711- 790. U radne ure so vsak delavnik od 8.-16. ure, ob petkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8.-18. ure, odprto pa imamo tuđi ob sobotah od 9.-12. ure! Studentski servis Domžale KONTO - računovodskl servis Nared Olga s.p. tel.: 061/712-913 - Za vas opravljamo vse računovodske in knjlgovodske storltve. - Izračunavamo dohodnlno za leto 1996 in jo odpošljemo namesto vas. MAJČEV DVOR d.o.o. Industrijska c. 3 1235 Radomlje Tel.: 721-476 zaposli dva kuharja Nastop dela lahko takoj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne prijave sprejemamo 8 dni na gornji naslov. Domžale /lamnik 15 VEČER KULTURE PRI SPORNU Zenskam za 8. marec - glasba Rožmarink Eni ga odklanjajo, drugi pozab- Ijajo, nekateri pa praznujejo. Mi smo ga praznovali pri Spor- nu v Radomljah v prijetnem ambi- entu, ob svečah in ob poslusanju čudovite ter profesionalno izvede- ne glasbe mladih umetnic, ki so se poimenovale z imenom Rožmarin. Takšno kot ime je tuđi njihova glasba: prijetna, vedno dišeča, ni- koli pozabljena in vcdno z užit- kom poslušana ter navdušeno sprejeta. Oekleta so združila svoje glasbeno znanje in nastal je godalni kvartet ROŽMARIN; sestavljajo ga Tina Kraj- nik - violina, Momka Redenšek - vio- lina, Karja Krajnik - viola in Petra Gač- nik - violončelo. Vse so zelo zaposlene s studijem in s pripravami na nastope, na katerih iz- vajajo klasično glasbo. Najdejo pa tuđi čas za nastope pred različno zahtevnimi poslušalci, torej takinti, ki jim ni pri srcu le klasič- na glasba, ampak radi prisluhnejo evergreenom ali izvirni slovenski ljud- ski glasbi. Priredbe za izvajanje te glasbe v ta- ki sestavi so napisali znani slovenski glasbeniki, kot so Bojan Adamič, Jani Golob in drugi. Prav to glasbo so dekleta izvajala na sobotni večer za dan žena. Obi- skovald Sporna so bili nadvse navdu- šeni, nekateri so se ob slovenskih Ne ouri, ne sejaj in Potrkanem plesu prav veselo zavrteli, sledili so vedno žele- Odlična predstava: »Štirje letni čaši« v Radomljah Kulturno društvo Mlin Radomlje otiranja tadicijo, vsako leto zaigra- jo novo glcdališko igro. Člani društva Irena Kržičnik, Marko Hrovat, Katja Paladin, Igor Jereti- na, Vine Hacin, Rajko Horvat, Ja- no Grat, Franc Barle, Valerija Po- gačar in Nina Mav so pet mesecev vadili pod vodstvom režiserskega tima Mije Paladin in Justina Hor- vata. Koliko odrekanja in truda je potrebno, da lahko amaterji kvali- tetno uprizorijo zahtevno gledali- sko predstavo. Nekateri krajani pa si ne vzamcjo niti tište dobre ene ure, da bi jih prišli pogledat in za- ploskat za dobro (»pravljeno dolgo- trajno delo. Letos so nas na premieri v soboto, 22. 2.199? v Kulturnem domu v Ra- Slika iz premiere Štirje letni čaši domljah prijetno presenetili z odlič- no, besedno bogato in aktualno ko- medijo Vinka Moderndorferja »Štirje letni čaši«. Govori o nevarnem življe- nju gospoda poslanca, ki se trudi za narodov blagor, in njegovi ženi, več- ni gospodinji, ki je seveda neoprede- Ijena, pa preveč zgovorna, o sinu z večvrednostnim kompleksom in pre- danega razvadam ter razvratništvu in končno o sramežljivi, sesljajoči in od brihtnosti rahlo skisani hčeri. Kome- dija se lahkotno zapleta, pa brutalno razplete, vendar so ji igralci vseskozi kos. Vsi zaslužijo vso pohvalo. Gleda- lec se sprosti in nasmeji. Kulturno društvo Mlin je s to pred- stavo gostovalo tuđi že v Šentjakobu in v Lazah v Tuhinjski dolini. Priprav- Ijajo ponovitev predstave v Kultur- nem domu v Radomljah v soboto, 19. 4. 1997 za vse tište, ki so premiero zamudili. Vabljeni na reprizo, lepo vam bo. -Sončen pozdrav iz Radomelj ZLATKA LEVSTEK Koncert ob desetletnici Domžalskega komornega zbora Domžalski komorni zbor pra- znuje letos desetletnico delovanja. V počastitev tega jubileja so pri- pravili za letošnje leto ciklus šestih koncertov. Poleg drugih nastopov v tem letu doma in v tujini (mor- da tuđi pri slovenskih izseljencih v Argentini) je to zelo lep poklon nam, ki imamo radi slovensko pe- sem. Vsekakor bi letošnji jubilejni kon- cert tega zbora radi slišali tuđi Meng- šani v svojem kulturnem domu. Za stroške tega gostovanja bi nedvomno imela nekaj »posluha« tuđi Občina Mengeš, saj je njen župan janez Per znani glasbenik ansambla »Alpski kvintet«. To bi bilo primerno tuđi za- to, ker nekaj Mengšanov poje pri tem komornem zboru. Kot je že splošno znano, je Dom- žalski komorni zbor dosegel v desetih letih s svojimi nastopi uvrstitev med najboljše zbore v Sloveniji. Zelo lepo in glasovno usklajeno je izvajal tuđi ta jubilejni koncert v avli Osnovne sole v Domžalah 21. februarja ob 8. uri zvečer. Prepričan sem, da je vsak lju- bitelj lepega zborovskega petja doži- vel ob tem zares »en lep večer«. Izjemna glasovna usklajenost zbo- ra dokazuje veliko glasbeno strokov- nost dirigenta Karla Leskovca. Opa- zno je tuđi to, da se vsi pevci zelo po- zorno odzivajo dirigentu, kar seveda zagotavlja kvaliteto petja. Prelepe so bile narodne pesmi ob spremljavi To- maza Plahutnika na citrah. Nastopi solistov v posameznih pesmih so bili vsi zelo suvereni in povsem na kvali- tetni ravni zbora. Verjetno mora biti »solo« odstavek pesmi solistu nekoli- ko »na kožo napisan«, da ga lahko za- poje res s pravim občutkom? Ta koncert je bil po mojem res pra- va »poslastica« za vse ljubitelje lepe- ga petja. Šolska avla je bila kar prete- sna za vse, ki so prišli na ta koncert. Povabljeni so bili tuđi vsi župani ob- čin, nastalih iz nekdanje Občine Domžale. Županja Občine Domžale se je op- ravičila, ker se zaradi drugih obvezno- sti ni mogla udeležiti koncerta, in zbo- ru čestitala ob jubileju. Ob koncu koncerta so Domžalske- mu komornemu zboru čestitali za de- setletno zelo uspešno kulturno delo- vanje doma in v drugih državah Evro- pe in ZDA predstavniki: Pevskega zbora društva upokojencev Domžale, Mešanega pevskega zbora Svoboda Mengeš, Zveze kulturnih organizacij Domžale in predstavnik Stobljanske- ga okteta. Razšli smo se z zadovoljstvom in hvaležnostjo za tako lep večer, z že- ljo, da bi ta zbor kvalitetno še napre- doval. Z veseljem se borno še udele- ževali takih koncertov. Ohranjajte, pevci, slovensko narodno pesem, saj je ta dokaz, kako »globoke so naše slovenske korenine«! JOŽE KUNSTELJ S SOPRANISTKO ANO PUSAR JERIČ O glasbi, lepoti, življenju, Ijubezni, o stvareh, ki jih ima rada Po čudnih, ovinkastih poteh vča- sih človek le priđe do tistega, kar si najbolj želi, do tistega, v čemer naj- lažje uresničuje sam sebe, razmišlja sopranistka Ana Pusar Jerič. Prizna- va, da šteje samo tisto, kar je človek dosegel v življenju, in ni večje sreče, kot je ta, da človek najde in zaživi v tistem, kar si želi. Dobro opravljeno delo jo izpolnjuje in razveseli. V njem najde smisel vsega, zaradi česar živi. Ko poje, najde svoj vće- raj, danes in jutri, svojo veliko Ijubezen do glasbe, ki jo spremlja od otroštva. Otroštvo, mladost Sopranistka Ana Pusar Jerič se je rodi- la v Kalobjem pri Šentjurju. Spomini na- ju nežno ponesejo v njena zgodnja otro- ška leta na Kalobje, h glasbeno Ijubitelj- ski družini, k babici Ani, »moji Ani«, pravi in oči ji posebej žarijo, ko se spomni mehkobe Zagorskih zvonov, pesmi, ki sta jo posebej radi zapeli. Čaši so bili tedaj drugačni, narodna pesem je bila nekaj vsakdanjega, nekaj, brez česar je bilo težko živeti. Moja sogovornica jo je ime- la rada. Glasba, ki jo le leta kasneje po- peljala v širni svet, kjer se je razvila v iz- vrstno operno in koncertno umetnico, ji je pomenila vse. Rada je pela in veliko: na prireditvah ali le zato, da je bil lepši dan. Tedaj še ni vedela, da v sebi nosi poseben dar— posluh, Ijubezen do glas- be, dar, brez katerega bi bilo njeno živ- ljenje prazno in nično. Ampak to je pri- šlo kasneje, pri petnajstih, ko se je vpisala na učiteljišće in pri preizkusu posluha so ugotovili, da dekle lepo, nenavadno le- po poje. Ko so ji pri 15 letih zaradi odlič- nega posluha dali v roke violino, sama pa si je nadvse želela igrati klavir, se ji je podiral svet, pri 17 letih je začela spozna- vati klavir in bila srečna. Instrument, pravi, je pomemben. Tu- đi človek je instrument. Vsak zveni mal- ce drugače, in to je še posebej očarljivo. Ampak zven mora biti avtentičen, iz du- še, saj poslušalci občutijo direktno pove- zavo, ki je, ali je ni in je nikoli ne bo mo- gla nadomestiti še tako dobro narejena plošča. Ampak to je prišlo kasneje... Pevka z izrednim muzikalnim čutom Ućiteljišće je bilo velik mejnik, prav tako čas po njem. Ko je tedaj najbolj znana profesorica glasbe ni sprejela, se je gospa Ana naučila nečesa, kar nikoli ne pozabi: preveč dobrega je slabo; mora biti ravno prav dobro, da je dobro, kot je bila dobra šola gospe Kovaćičeve, ki jo je povabila v Celje. Se sedaj se spominja sreče, ki jo je doživljala ob tem povabi- lu. Spominja se, da je na njeno delo po- zitivno in naklonjeno gledala vsa njena okolica. To je bilo srečno obdobje, brez najmanjše sledi zavisti. Srečno tuđi zato, ker ji kasneje profesorica, Jelka Strgar, ni obljubljala ničesar, pa je vendarle nare- dila vse, da je gospa Ana iz lirske mez- zosopranistke postala sopranistka. To je bilo dragoceno obdobje, v katerem so ji prav vsi želeli srečo. Iz njega je črpala moč za prve nastope, kjer ni manjkalo treme. Tuđi danes jo je še nekaj, ampak to ni nič izjemnega, saj imajo tremo vsi veliki umetniki, se smeji, ko opisuje to obdobje. Njene misli pohitijo v preteklost in jo povežejo s sedanjostjo, za katero pravi, da se operni pevci razdajajo tišti trenu- tek, tišti večer, drugega večera ni. Na za- četku glasbene poti je bila odvisna od motivacije, ki ji je pomagala, da je lahko dala vse od sebe. Kot popolna profesi- onalka, povsem predana glasbi, vedno da od sebe vse in poslušalci to čutijo in so z njo. Uspeh Njena pot do uspeha je vodila preko številnih tekrnovanj, saj se je želela ve- dno znova potrditi. Številna mednaro- dna in domača priznanja z različnih te- kmovanj kažejo na uspešnost poti, ki se je nadaljevala s studijem v Ljubljani, kjer je postala stalna članica ljubljanske Ope- re že po končani srednji soli. Veliko vlog je iz tega obdobja, ki se jih rada spomi- nja, za interpretacijo Poppeje pa je leta 1979 prejela nagrado Prešernovega skla- da. Prav iz tega leta je tuđi angažma v berlinski Komični operi, kjer je ustvarja- la šest let - tuđi pod vodstvom slavnega opernega režiserja Joachima Herza, ki jo je kot stalno gostjo popeljal še v dres- densko opero, delovala pa je tuđi v Dr- žavni operi v Berlinu in za vlogo Uze v tej operni hiši dobila nagrado za najbolj- šo pevko sezone. Iz tega obdobja so tu- đi številni posnetki, zgoščenke in video posnetki. Ana Pusar Jerič je v tem ob- dobju postala izvrstna operna in koncert- na umetnica. Veliko drobnih, obrobnih uspehov spremlja njeno zmagovito operno pot, vendar se najraje vrača v mladost, ki je zanjo fenomen: vsi jo ohranjamo, in će- prav je omejena z leti, je nekaj junaške- ga, nekaj prešernega, osvobojenega, ne- kaj, kar daje velike sadove. Kot vsak mlad človek tuđi sama ni poznala ovir. Bila je srćna, neustrašna, in to jo je pripe- Ijalo do uspeha. Zato svojo mladost spo- štuje in ve, da so uspehi različni. Njen us- peh je, če Ijudje vzamejo s seboj v bol- nico njeno glasbo, ki jih ustavi za trenu- tek, jim da moč za naslednji trenutek. Tuđi sama namreč zelo dobro ve, kaj po- meni premagovati ovire, pa čeprav ni bi- lo veliko vrat, ki bi se ji zapirala. Ve, da človek zase največ naredi sam. Veronika Rojslvo hčerke je pomenilo zanjo či- sto nekaj posebnega, neko novo življe- nje. Od prvega dne, ko se je začela za- vedati novega življenja, ni nikoli pozabi- la nanj. Vsak trenutek je razmišljala o ve- liki odgovornosti, o radosti in strahu, ali bo zmogla opravljati tako pomembno vlogo. Danes je srečna, da je s hčerko Veroniko, ki na Munchenski univerzi stu- dira zgodovino in dramaturgijo, našla stik, da je hči njena prijateljica, s katero se lahko vselej pogovori, najde razume- vanje in srečo. Ni je cene, ki je ne bi pla- ćala za obćutek pripadnosti, za tesno povezanost s hčerko. »Mirna sem in do- bro mi je,« nežno pravi in je taka kot vse mame. To je eden izmed njenih največ- jih uspehov, v spominu pa ostajajo do- godki, ko sta se pogrešali, v sedanjosti pa lep dom in mož tenorist Karei Jerič, pri katerem je vselej našla zaupanje in razu- mevanje... Glasba Z glasbo bi se ukvarjala tako ali tako, saj je »bil to edini talent, ki ga imam.« S svojim »čudnim« življenjem je zelo za- dovoljna. Ne hlasta po tistem, česar ni- ma. Predana je svoji profesionalnosti, svoji glasbi, ki jo navdaja z lepoto in har- monijo. Sreća in zadovoljstvo je zanjo, če so srečni in zadovoljni tuđi Ijudje oko- li nje in će ima sama nekaj lepega, je to res lepo, če imajo tuđi drugi. Leta 1986 je postala svobodna umet- nica in začela gostovati po svetovnih opernih hišah. Njen repertoar je zelo ši- rok, saj je na svoji glasbeni poti pela šte- vilne vloge in z njimi gostovala v števil- nih opernih hišah v Evropi in Ameriki (Dunaj, Munchen, Barcelona, Hamburg, Montreal, Benetke, Ženeva, Zurich, To- kio, Sao Paulo, Moskva, Praga, Madrid in številne druge). Njen repertoar je podob- no kot življenje ornejen z nekaterimi pre- prekami, ki jih Ana Pusar jerić želi od- straniti. Zadovoljna je, da je tehnićno iz- koristila možnosti za upodabljanje širo- ke palete vlog in dosegla vrhunsko toč- ko v tehnični pripravljenosti, v vsebinski pa se kažejo bele liše, ki jih še ni pobar- vala, pa ne bodo već bele, ko bo zapela Jenufo in La Boheme, ko se bo lotila ne- katerih melodij iz »belcanta« in dramsko koloraturnega podroćja. Nastopa v Grobljah se veselim Njeni nastopi, njene operne vloge so eno samo odpiranje in zapiranje in jih je moć primerjati s školjko in njenim bise- rom. Srečna je, ker ni okostenela, ker v vsako, še tako majhno melodijo lahko vloži delćek svojega srca, delćek svoje duše, tako kot tedaj, ko sta skupaj z »mojo Ano« zapeli Zagorske zvonove. In ko sedaj s hčerko zapojeta katero od na- rodnih pesmi, še posebej tistih melanho- lićnih, sta popolnoma drugi osebi, sta »tanki, drobceni in zveneći« kot drobni glasilki, iz katerih prihaja tako čudovito petje sopranistke Ane Pusar Jerić. Pred njo je se veliko nastopov, pose- bej se veseli letošnjega nastopa v Grob- ljah, ko nam bo predstavila jubilanta Schuberta in Brahmsa. Trzin Ko se je pred mnogimi leti poročila v Trzinu, ni mislila, da jo bo prav v Trzin za- nesla usoda. Prvi spomin na Trzin je pri- jeten. Ko se je vozila z vlakom in i/sto- pala na postaji Mlake, je bilo, kot da je usojeno, da se njeno življenje ustali na Mlakah, saj se je njeni rodni domaćiji tu- đi reklo na Mlakah. Trzin je postal njena oaza, po kateri je hrepenela in njen dom ni mogoće primerjati s hoteli, katerih gostja je bila. Tu, blizu opere, delovnega mesta, je našla košček narave, zelenja in miru, je našla prijetno urbano naselje, kjer vsak oskrbuje svoj košćek zemlje, kjer je življenje prijet no in kjer vedo drug za drugega in kjer vedo tuđi to, da je prav vsak pripravljen v stiski pomagati drugemu. To se ćuti in ta obćutek je še posebej prijeten. Slovo Nobenih vprašanj ni bilo treba po- stavljati, najin razgovor je nizal spomine, obćutja in lepe misli in se sklenil v čudo- vito ugotovitev, ki jo podarjava vsem bralcem »SLAMNIKA«: Življenje je res le- pa stvar, ampak ne pozabite, da je veli- ko vsega, kar je del tega življenja, odvi- sno od nas. Do življenja moramo čutiti odgovornost, kot jo ćuti gospa Ana Pu- sar Jerič, odgovornost, kot jo ćuti tuđi do glasbe, saj je to zanjo najvećji dar, ki ga je bila deležna v življenju. Hvala, gospa Ana, to je bil dober dan tuđi zame! VERA VOJSKA Dramska skupine BEGANOS V Domžalah je bila novembra lani ustanovljena dramska skupina BEGANOS. Skupino sestavljajo predvsem mladi ustvarjalni štu- dentje iz Domžal, Ljubljane in Vrhnike. Kratka zgodovina skupine se glasi nekako takole: Vse skupaj se je zače- lo v Grčiji, na otoku Krfu, kjer so bili ravno v času, ko je tam potekalo te- kmovanje v skećih. Po kratkem pre- misleku so se prijavili in v enem veče- ru pripravili kar nekaj kratkih skećev, opremljenih z glasbo. Deležni smo bili največ smeha, in to jih je spodbudilo k razmišljanju o skupnern sodelova- nju na tem podroćju. Od takrat se do bivajo vsako sredo v Gsntru za mlade ali pa v Kulturnem domu Domžale. Ime Beganos so si nadeli zato, ker diši po Grćiji in jih spominja na njihov prvi skupni nastop. V skupini pa je tu- đi nekaj novih ćlanov (Julija in Sabina), ki sicer ništa bili v Grćiji, sta se pa vse- eno krasno vklopili in že sodelujeta pri novih stvaritvah. Prvič so nastopi- li na slovenskih tleh za pusta v Majče vem dvoru v sklopu prireditve, ki jo je organiziral Gsnter za mlade. Pri tej predstavi še nišo sodelovali vsi člani skupine, prićakujemo pa njihovo no- vo predstavo (v polni zasedbi) še pred poletjem. Tuđi ta predstava bo op- remljena z glasbo in veliko dobrega hurnorja. Člani skupine bi se ob tej priložno- sti radi zahvalili za podporo in po- moč: g. Pavlu Pevcu, g. Klemenćiću, Centru za mlade (ga Lili Jazbec) in Kulturnemu domu Domžale. LJUBIMKA PAVASOVIČ ni Hev Jude, Yesterday, Mrtvo list je in mnoge druge, za najmlajše obiskoval- ce pa je bila najbolj zanimiva izved- ba glasbe iz risanke Pink Panther. Na koncu večera pa, kot se za to prilož- nost spodobi, še večna Love storv in zares lepega kulturnega večera je bi- lo konec. Ta večer je dokaz, kako je mogoče Ijudem prijetno približati kvalitetno glasbo. Ce je ta domiselno in zanosno izvedena, je tuđi z navdušenjem spre- jeta. Take večere z »Rožmarinkami« bo- rno še organizirali v domžalskem pro- storu v različnih ambientih in ob raz- ličnih priložnostih in tedaj vabimo tu- đi bralce Slamnika, naj bodo tedaj med poslušalci. MARIJA PUKL VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! / ^k ' 0(3 Bž7o (3© NAPREDEK jajca 10 kos Napredkova orehova potica 1 kg .1.500.-) M20,- 350, - pomarance 99^ Ementalec Jazon 1 kg rorehi 1 kgj 650,- W*pirnati / H 260, - 132, - ^suhi vran^Wi brez kosti ' k9 1.075,- 1312,- ^207^! 150, - ^IO,-! Cene veljajo do prodaje zalog! Domžale /lamnik 17 OB MATERINSKEM DNEVU »Kclor časti svojo mater, si zbira zaklade v nebesih« Po kršćanski misli življenje v svojem načelu izhaja od Boga Stvarnika in ni posledica kaotič- nega premešavanja atomov in le- ta (kršćanska misel) postavlja »naključje« na mrtvaški oder. Po evolucijski teoriji je človek nastal iz živalskih prednikov. Ker pa je evolucija progresivne narave, ji mora kdo jamčiti oziroma biti njen avtor. Po krščanskem nazi- ranju je njen avtor Bog, ki je v pramaterijo iz najbolj oddaljene preteklosti vesoljstva »položil« klične sile z »naročitom,« naj ob primernem času »prikličejo« v življenje prvega človeka. Neposredno pa smo življenje pre- jeli otl staršev, pri lem ima mati naj- pomembnejšo vlogo. Z,ilo materam toliko bolj dolgujemo hvaležnost za svoja življenja, ker njihovo srce ne- (iz Sv. pisma) nehno bije za nas, tako rekoč do zadnjega diha. Za vse nas, za naše starše pa še toliko bolj ali morda to- liko prej veljajo besede pesnika Oto- na Župančiča: »Usodi nisi sam go- spod, (»spravi vse, pripravi se, ne veš, kdaj treba bo na pot.« Kaj sem s tem hotel reći? To, naj ne odlašamo s svojo pozornostjo do staršev in po- sebej do mater, seveda ne samo ob materinskom dnevu. Ob materinskom dnevu vsak na poselx>n način fxxloživljamo spomi- ne na svoje matere, žive in pokojne. Imam posebno žive spomine na ma- ter, preden je zbolela; to je bilo pred skoraj petimi leti. Gotovo jo je pre- ganjala slutnja, da z njo ne bo nekaj v redu, ker mi je ob vsaki možni pri- ložnosti dajala nauke, ki so mi bili, kadar sem bil utrujen od službe in sestankov, odvečni in jih nisem jemal zares. Če danes odvrtim film, mo- Mami, dobra si kot kruh! Sredi marca smo povabili mamice v vrlet ter našo igralnico spremenili v koncertno dvorano. Razpoloženjo je postalo drugačno, bolj praznično. Pripravili smo koncert slovenskih narodnih pesmi. Pesmice smo pove- zali v šopek ter / njim obdarili mami- ce za njihov praznik. I Ja pa bi jih Se bolj razveselili in presenelili, smo v dopoldanskem času spekli kruh, da smo jih kasneje pogostili. Na koncu smo Se skupaj zaplesali ter se poveselili. Otroci so s svojo ig- rivo razposajenostjo in iskrenostjo dokazali, kako znajo vračali Ijubezen z Ijubeznijo. Nekdo od njih je dejal: »Mami, dobra si kol kruh!« MARTA COSTIČ Prometna ne-varnost otrok v mestu Domžale Domžale, mesto na deželi, ka- ko lepo, kadar to slišimo, lepo, kadar besede preberemo. Kako pa oblast v tem mestu skrbi za prometno varnost osnovnošolcev, ki obiskujejo osnovno solo v Oomžalah in bližnji okolici? Uihko smo probrali prometno šlu- dijo, ki |X)ve, za koliko so se znižale hitrosti na cestah, kjer so položeni »ležeći policaji«. Kaj pa slrogi center Domžal, pre- hodi za peSce preko Ljubljanske ce- ste, Savske ceste kjer ni semaforjev? Otroci hitijo iz enega dela mesta v drugega v knjižnico, glaslx>no Solo, k verouku. Prečkali ljubljansko cesto, Savsko cesto, (isto n.i Rodico pri že- lezniški postaji, je za osnovnoSolca v nižjih razredih vsakokratna nerešljiva uganka, saj ne ve, ali bo ali ne bo pri- šel »cei« čez mesto. SliSimo hvale, da so Domžale že pravi trgovski center, da bo š(x>rtno dvorano odkupilo Trgovsko podjot- je N.ipredok, toda ali kdo pomisli na to, da trgovina pri|>eljc k sebi in od- pelje od sebe material in ljudi, ki pa za lovrstne prevoze potrebujejo osebne avtomobile. Kje bodo parki- rali? Prometna gnoča po mestu je za- skrbljujoča; (X)dhod namosto preho- da za peSce pri Bar Bleclu je nujno potreben, otroci, invalidi, starejši Ijudje, samo pomislimo, kolikokrat moramo ili rio zdravnika. lekarna je za vse, ki stanujejo na vzhodni, se- verni in južni strani Domžal doseglji- va le tako, da prečkajo Ljubljansko cesto. Ob sobotah promet zastane, prav tako v popoldanskem času med te- dnom, vozniki vozijo »trdo na rde- čo« in se vrivajo, kjer je le mogoče. Pa tako lep rondo smo imeli včasih. Mene skrbijo v tem prometnem kaosu najbolj otroci. Olroci so hitri, impulzivni, po glavi jim roji tisoč mi- sli, najbolj tiha je tista o varnem vključevanju v promet. Zdravniki, učitelji, vzgojitelji in pa žal le tišti starši, ki so se že soočili s poškodbo otroka v prometu, vedo, koliko skrbi, potrpljenja, terapije in dobre volje v družini in širšem oko- Iju je potrebno, da »otrokova bučka« zopet začne pravilno in dobro funk- cionirati. Ko hodim z vnukinjama (X) našem mestu na deželi, opažam, da so prav starši otrok svojim laslnim otrokom najslašbi zgled v prometnem vođe- nju. V vrrcih in Solah otroci pridobiva- jo znanje in vođenje o prometu. To- da, po[X)ldne je vse drugače; ceste ni potrebno prečkati na prehodu za peSce, tuđi hitrosti, predpisane za vožnjo |x> mestu, ni potrebno upo- Slevati; razumeti nekoga drugega — Bog ne daj, jaz imam vodno prav, si misli hiteči mladoc v lepo s(x>liranem avtomobilu. In nazadnje, dobro da so pred le- ti v mostu podrli lako imenovani »Al- ko«, kam bi pa sicer lahko spravili vso to pločcvino, ki se pripelje »zaprav- Ijat« v naše Domžale. In kaj bo, ko bodo veleučenja- ki z »DARSA«, naj mi bo oprošče- no, če ne mislim prav, zaprli cesto preko Trojan. Na Štajersko bo vseeno treba priti, pri Bar Bledu pa tuđi čez Ljubljansko teslo v Domžalah. V šolah in vrlcih borno Se naprej skrbeli za kvalitetno prometno vzgojo, starši, ki pa so svojim otro- kom večen zglod, jo bodo pa po- poldne, seveda pa ne čisto vsi, ma- lo priredili po svoje. MICA KAVKA ram reci, da so bili ti nauki izredno življenjski. Nemci bi rekli »zum An- fassen«. Povečini sva vsak večer mo- lila in se pogovarjala. Rada je tuđi zapela, predvsem cerkvene pesmi, pa tuđi posvetne. Nadškof dr. Aloj- zij Šuštar se zelo rad spominja njenih besed, ko je bil pri nas na priložnost- nem obisku: »Gospod nadškof, ker ste se odkrekli vinu, kavi, prav tako tuđi soku..., bom pa zapela Vam v čast cerkveno pesem Ko zarja zjutraj se razgrinja, si moja misel Ti, Marija.« Pesem je zapela tako doživeto, da se je nadškofu in njegovemu spremlje- valcu skoraj nehalo muditi... Večer, preden jo je možganska kap, je bila naravnost preroška. »Ali bova kaj molila?« me je pobarala. »Oh, bova pa jutri već.« »Kar dajva danes, kaj veš, kaj bo jutri?« Pristal sem, a pogovarjati se nisem bil pri- pravljen, ker sem na nekem politič- nom sestanku spoznal, da je za slo- venski narod kot narod prostora le še v preddverju »palače« samoljub- ja. Danes sem srečen in hvaležen za vsako besedo, ki jo spregovori in marsikaj obžalujem iz preteklosti. Naj bo prićujoči zapis v prijazen opomin vsem, ki imajo še žive in zdrave matere, naj bo njihov odnos do njih takšen, da jim nikoli ne bo treba ničesarobžalovati. Po materinem odhodu v bolnišni- co in nato v dom zaradi nepokret- nosti sem se počutil neznansko sam. In še danes mi prihajajo na misel Gregorčičevi stihi: »Gorje mu, kdor v nesreći biva sam, a srečen ni, kdor srećo uživa sam.« Naposled pa tuđi velja ugotovitev: »Cetudi nas je mnogo, je vendar vsak sam s svojo bolečino.« Vsem materam priporočam knji- go Lepo je biti ženska in jim iskreno čestitam ob 25. marcu, ob katerem se bodo še posebej zavedele svoje- ga materinstva. Želim, da bi jim bil Bog blizu v njihovih stiskah in vsako- dnevnih skrbeh. Ker smo srećno prestali valentino- vo in se morda ob izročanju sv. Va- lentinu za zdravje spomnili tucii svo- jih zaljubljenosti, hočem dati tuđi 8. marcu - Dnevu žena, vidno zna- menje z najboljšimi željami vsem ženskam, ženam in dekletom ter po- sebej redovnicam, ki z molitvijo skr- bijo za našo usodo. Dekletom — ni lepše je mladenke, kot naše je krvi dekle — pa priporočam v branje knjigo Bog varuje zaljubljence in jim želim veliko sreće v zvesti Ijubezni, ki ni muha enodnevnica. Vsem imenovanim prisrćna vošći- la ob minulih praznikih. IVAN KEPIC Materinstvo — simbol Ijubezni in darovanja V srca vseh ljudi je položena Ijubezen, ki nam pomaga, da se zmoremo darovati, odpuščati, sprejemati ponižanja in nesebično ljubiti. Posebno veli- ko Ijubezni je darovane materam, da zmorejo sprejemati težo dneva, najti optimizem in upanje v dobro. Samo z nadćloveško Ijubeznijo zmorejo po~ trpežljivo premagovati probleme življenja, posebno še tište, ki so bodisi za- radi vojne, bodisi zaradi nesreće, lx>lezni .ili loćitve ostale same z otroci. Kako nesebično se darujejo, brez velikih besed dajejo otrokom vse kar zmorejo. Otroci so njihovo veliko upanje. Vzgajajo jih, kakor najbolje znajo in zrno rejo. Njihov pogled se ustavi na otrocih in vidimo, da se jim ni hudo daro- vati za njih. One so nam svetal vzgled darovanja. Na veliko srećo ima većina mater ob sebi še skrbnega očeta in s skupni- mi močmi lažje vzgajata otroke, kajli na njih prežijo številne pasti življenja. Otroci se v okolju srečajo z mnogimi negativnimi vpljivi, ko jih drugi, ki so že zašli na stranpota želijo pritegniti. Pogosto je popivanje med mladimi, ki je že lahko začetek alkoholizma ene od najtežjih in moćno razširjenih bole- zni v Sloveniji. Vse bolj se širi narkomanija, nasilje, kraja. Potrebna je trdna, osebna vzgoja otrok v osobnosti, ki se bodo sposobne upreti navideznim do brinam, kipa nosijo v sebi za< otok n,i|j,i("ri<- rxiti. Da nos smo v ('asu, ko mnogi postajajo samemu sebi zadostni, ko je veliko ljudi [*)p,i''ilo vso vrednote, da jih tišti, ki jih iščejo še težje spoznajo. V takem okolju st,i šo [josebej [x>treb- na neizmerna Ijubezen in skrb staršev, ki vzgajaM olrok.i v zrelo osebnost. Žal se većkrat zgodi, da mladi zaidejo. Vend.ir siarši nikoli no obučimo, ker nas vodi Božja ljulxjzen, ki nikoli ne mine. Pri vzgoji nam lahko veliko po- magajo vzgojilelji, učitelji in vsi dobri Ijudje. To je tuđi njihovo materinsko po- slanstvo. Ni |jolrebno, da imamo svojega otroka, dovolj je da imamo sreo pol- no Ijubezni pa borno prav tako do popolnosti izpolnili materinstvo, ki ga no- simo v sebi. Ob materinskom dnevu, ki ga praznujemo 25. marca, na praznik Gospo- dovega oznanenju se bi zato radi iz srca zahvalili vsem, ki se darujejo za dru- ge, zakaj to je materinstvo. VSE, Kl ŽELITE POČASTITI MATf RINSKII )AN, VABIMO V ČFrREK 10. AP- RILA OB 19. URI NA PRIREDITEV Kl KO V OSNOVNI SOLI VENC1JA PER- KA V LX)MŽAIAH. PRIPRAVILI j() BODO OTR(X.I VRTCEV, OSNOVNIH ŠOI, VLR( )lJĆNII-1 SKUPIN IN SKAVTOVTER ŽUPNIJSKA KARrTAS DOM- ŽALL. PRISRČNO VABLJENI. župnijska KarHas Domža|e v EMANCIPACIJA, DVOREZEN MEČ Žena v Svetem pismu Kako spoštovana in cenjena je žena v Svetem pismu pove že sa- mo dejstvo, da je žena deležna vseh velikih Božjih del. Že povr- šen pogled nam pokaže ženino širino in globino. Ustavil bi se sa- mo ob treh ključnih dogodkih, ki so oblikovali odrešenjsko zgodo- Prvi tak dogodek je greh prvih star- šev. Eva je na prigovarjanje kace utr- gala prepovedan sad. Drugič: Marija je prva zvedela za rojstvo Božjega Si- na. Tretji: Marija Magdalena je prva videla od mrtvih vstalega jezusa. Sa- mo ta bežen pogled v resničnega bralca vtisne strah in spoštovanje do tega bit ja. Žena je pred Bogom popol- noma enakovrodna možu. Z vsem svojim bitjem je poklicana, da kot de- lujoči subjekt sodeluje v odrešenjski zgodovini. To se najjasneje izraza v nauku apostola Pavla, saj ženo izrec- ito včlenja v odrešenjsko delovanje lezusa Krist usa. Žena v patriarhalni družbi V patriarhat usmerjene družbe so skozi stoletja potiskale ženo v ozad- je. Predvsem v helenistično usmerje- nih družbah je žena v javnosti veljala za odvisno od moža. Žena je postala drugorazredno bitje. To dejstvo pa je v 1(). in 20. stoletju vplivalo na spre- membe, ki jih označujemo kot ženska emancipacija. S tem pa je bila ženi odvzeta pravica biti ona sama. Odvi- snost od moža, negativna svoboda, je v sedanjem načinu življenja potisnje- na na psihični nivo. Postala je neke vr- ste psihična nervoza, ki se kaže v libe- ralistićno usmerjenem feminizmu. Emancipacija kot odsev spoštovanja Ruski filozof in disident Solženicin je v svojem delu V interesu stvari na- pisal zgodbo z naslovom Šarik. V zgodbi opisuje avtor majhnega dečka, ki na domaćem dvorišču sredi zime izpusti psička z verige. Pri tem mu je preci gobček vrgel toplo in dišećo kur- jo tost. Pes je kost povohal, jo presko- ćil in stekel po dvorišču. Pisateij zgod- bo zaključuje s stavkom: »Vaših kosti jaz ne potrebujem, dajte mi svobo- do«. V rimskem pravu je emancipacija pomenila osvoboditev izpod oblasti očetov. S tem ko je oče položil roko na sinovo ramo in ga razglasil za pol- noletnega, je polrdil, da je sin sposo ben za sklepanje poslov. S tem deja- njem je bil sin postavljen pred visoko stopnjo odgovornosti. Razglasitev emancipacije — enakopravnosti predpostavlja osveščenost na ravni norm in morale. Vaših kosti jaz ne potrebujem, dajte mi svobodo Zgodovinsko gledano je bila eman- cipacija konec 19. in v začetku 20. sto- letja res gibanje za osvoboditev izpod moževe oblasti. To gibanje je imelo še drug vzrok. Žene in otroci so bili predmet patriarhalne manipulacije. Dejansko je bila žena ujeta v nera- zrešljivo dialektiko med manipulacijo in emancipacijo. Izhod iz tega zaćara- nega kroga pa je v svolx.>di. Se preden pa je emancipacija po- kazala svoje prve uspehe, je bila spe- Ijana na icieološka tla. S tem pa je bi- la narejena ženi medvedja usluga. Cilj emancipacije ni već v razglasitvi ena- kopravnosti in s tem tuđi polnoletno- sti, ampak obratno, povećuje se krog ljudi, ki so odvisni in nepolnoletni. Po većuje se krog neodgovornih ljudi. Emancipacija, če se pravilno razvija, mora nujno na svoji poti naleteti na zid samostojne odgovornosti. Samostojna odgovornost Samostojna odgovornost je veliko već kot samo gola pokoršćina zako- nu. Samostojna odgovornost pomeni sprejeti odgovornost za nekaj, svobo- da za nekaj. Dejansko pa se samostoj- na odgovornost ujema s ćlovekovo moralnostjo, ki jo svoboda predpo- stavlja. Svoboda je pritrditev posame- znika ne pa njegov beg. Topla in dišeča kurja kost, ki jo je pes povohal, je zanj predstavljala naj- višjo vrednoto, vendar si je raje izbral svobodo. Kajti kdor pojmuje svobodo kot potešitev malorialnih potrefo, ta je svobodo zaigral. ŠTEFAN ROZMAN Projekt — šola nekoč Učcnci radi raziskujejo, »brska- jo« po podstrešju, sprašujejo in poslušajo babice in dedke, kakšno je bilo življenje nekoč. Zaradi njih, njihove žilice po raziskovanju in ohranjanju naše preteklosti, smo se tretji razred Osnovne sole Domžale odločili, da borno izdela- li projekt ŠOLA NEKOČ. Namen in cilji projekta so bili: — natanćneje spoznati življenje in delo v soli v preteklosti — razvijati pozitiven odnos do kul- turne dediščine — zbirati staro etnološko gradivo (šolske potrebSčine, pesmi, igre, ugan- ke, izStevanke...) — urediti razstavo zbranega gradi- va in izdelkov — predstaviti projekt staršem Učene i so bili predlaganega veseli in so začeli prinašati stvari v solo. Najproj so bilo to razne napisane ali posnete pesmi, ki so jih po spominu povedali ali zapeli starejsi sorodniki otrok, prijatelji, sosedje in znanci. Po pogovorih z njimi so učenci napisali spis Šola nekoč. Pesmi in spise so učenci ilustrirali, nato smo jih nalo- pili in nastali so lepi plakati. Kasneje so učenci prinesli razne1 stare knjige, učbenike, zvezke z lepopisno pisavo, spominske knji- ge, molitvenike, računala, držala s peresi, spričevala, tablico, držalo za pivnik,... Najstarejša knjiga je bila iz leta 1835. Vse smo lepo shra- nili za poznejšo razstavo. Nato smo obiskali Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Tam smo si ogledali opre- mo učilnic v starih časih. Najbolj je bil za učence zanimiv ogled filma, ki je prikazoval učno uro nekoč. To je bila dobra motivacija za na- še nadaljnje delo. Pri uri slovenskega jezika smo začeli sestavljati vpraša- nja za dva upokojena učitelja, ki smo ju povabili na našo solo. Prišel naj bi 87-letni gospod Ciril Merčun iz Kamnika in gospa lozica Končina iz Domžal, nekdanja učiteljica naše so- le. Ko sta prišla, sem vodila intervju z njima, učenci pa so si odgovore za- pisovali. Na koncu so ju še ućenci marsikaj vprašali. Vprašanj kar ni zmanjkalo, saj so oba zelo dobro sprejeli in so ju z velikim zanimanjem poslušati. Velik vtis je naredil nanje podatek, da bodo učenci g. Merćuna letos stari 80 let, ućenci ga. Konćine pa 50 let. Doma so iz svojih zapisov sestavili povzetek povedanega. Najboljše spise; smo naslednji dan na- lepili in nastali so novi plakati. Na- to smo se zaćeli pripravljati, da bi projekt predstavili staršem. Pri glasbeni vzgoji smo se naučili nekaj starih pesmi in izštevank, pri sloven- skem jeziku stare recitacije in uganke, pri športni vzgoji razne igre, pri likovni vzgoji smo risali in slikali prizore iz stare sole in igre nekoć, pri urah spoz. narave in družbe smo uredili razstavo iz prinešenega materiala in svojih iz- delkov. Z razstavo in kulturnim progra- mom smo svoje delo predstavili dru- gim učencem in staršem. Prispevek iz našega dola pa je predstavljen tuđi v Slovenskem Sol- skem muzeju v Ljubljani na njiho- vi ra/stavi Spomin na Solo. Ućenci so pri projektu radi sodelo- vali. Pokazali so veliko zanimanja za preteklost. Radi so se učili in peli sta- re pesmi in so se besed i I mimogrede naučili. Pokazali so tuđi veliko spošto- vanja do starejših ljudi. Mislim, da bodo po tem projektu še bolj cenili staro knjige in našo kul- turno dedišćino. MIRA SMRKOLJ Foto: BRANKO SMRKOLJ Domžale /lamnik 18 ČLOVEK ZA SVOJ KRAJ Stane Stražar: Župnija Dob skozi stoletja Zgodovina je priča časa, luč resnice, življenje spomina, učite- ljica življenja, glasnica stare do- be. V zgodovinskih knjigah oživi* jo tuđi tište osebe, pa ne samo osebe, tuđi kraji, predmeti in na- vade, katerih spomin je bil obso- jen na pozabo. Človek ni na sve- tu kot nekakšen katalizator, am- pak mora pustiti svojo sled. Z letnico lanskega leta je pri Od- boru krajevne skupnosti Dob izšla knjiga velikega formata z naslovom Župnija Dob skozi stoletja. Na 686 straneh je zbrano toliko gradiva, da bo zadovoljen tuđi najbolj izbirčen zgodovinarski petičnež. Knjiga Župnija Dob skozi stoletja je v prvi vrsti kronika, saj je poleg obilice besedila tuđi veliko število dokumentarnih fotografij, črno-belih in barvnih, opomb, povzetkov v an- gleškem in nemškem jeziku ter bi- bliografija in kazalo. Z drugega zor- nega kota pa je ta kronika narodo- pisno bogastvo. V knjigi je moč najti mnogo običajev in pesmi, ki so imeli v Dobu domovinsko pravico. Poćasi a vztrajno so te navade in pesmi dr- sele v pozabo, Stražar pa je kot jez ustavil to drsenje. Knjiga Župnija Dob skozi stoletja nadaljuje knjigo, ki jo je pisatelj spi- sa! ob 750-letnici Doba. Pričujoča knjiga je njena mlajša sestra, je raz- širjena, dopolnjena in zabeljena z raznovrstnimi ocvirki. Knjiga obsega 15 poglavij. V prvem poglavju nas pisec se- znanja z geološko sestavo tal dob- skega območja. Temu poglavju je botroval Anton Ramovš. Dr. Zmaga Kumer je dopolnila in obogatila po- glavje o glasbenem in pesemskem izročilu na dobskem območju. Tu- đi Institut za glasbeno umetnost je prispeval svoj delež. Dr. Bozo Oto- repec je prispeval prevode srednje- veških listin. Vse drugo gradivo pa je Stražar zbral na terenu. Pri tako obsežnem delu pa ne manjka br- skanja po arhivih in literaturi, kar se vidi iz obsežnih opomb. V uvodni besedi Stražar pove, da sta Škocjan in Krtina že leta 1911 do- bila svojo pisno kroniko. To ga je na- vdušilo, da je zaćel zapisovati po- membnejše krajevne dogodke. Stražar se zaveda resnosti dela, ki ga je začel, saj prizna, da se »pri na- stajanju knjige« naslanja na župnij- sko kroniko, ki jo je spisal tamkajš- nji kaplan Ivan Vrhovnik. V svojem bogatem knjižno- kroniškem opusu pa ima Stražar na vesti kar nekaj kronik. Z njimi je označil ne samo naš čas, segel je precej nazaj in iz rok pozahe iztrgal marsikatero resnico. Prvič se je širšemu krogu bralcev pred- stavit leta 1960 s knjižico 80 let gasilstva, nadaljeval je z že ome- njeno Kroniko Doba 1970, Svet pod Taborom (zgodovina župni- je Ihan) 1974, Moravska dolina 1979, Na pomoć (zgodovina ga- silstva v Domžalski občini) 1980, Crni graben 1985, Ob bregovih Bistrice 1988, Trzin in Mengeš skozi čas 1993, Oj ta Slamnik 1994, Poslednji let in Ljudje ob rad 1995. Posebna vrednost knjige je v nje- ni bogati predstavitvi. Pisatelj se pro- sto in svobodno sprehaja po Dobski župniji in predstavi vsak, za naključ- nega bralca še tako nepomemben drobec življenja. Tu bralec najde raz- novrstne sezname. Od popisa po- membnih oseb do popisa obrti v dobski fari. S poznavanjem zgodovine pisa- telj prikazuje, koliko mu je do do- maćega kraja in do domovine. Saj omenja vse poraze in vse zmage. Iz teh zapisov veje veter zanosnega in ponosnega Slovenca. Saj kronike konec koncev ne moremo pisati za denar. Kroniko piše vsak posame- znik. V zadnjem, petnajstem poglavju, pa nam pisatelj prikazuje tište temne strani življenja, ki se ga tako radi ogi- bamo. Zaradi tega ima ta kronika se posebno vrednost. Iz pozabe je iztr- gan marsikateri domaćin, ki je tra- gično preminul tako ali drugaće. Za ta žalostni del se je avtor sprehodil po »župnijski mrliški knjigi«. »Postavil sem si spomenik, trajnejši od brona,« je zapisa! Horac. To pa lahko rečem tuđi o Stanetu Stražarju. Stane je kre- nil na Ijubiteljsko pot. Ni raču- na! na slavo ne na denar, ampak na živo resnico, ki pravi: »Če ne ljubiš svojega kraja, tuđi kraj ne ljubi tebe«. Kdor bo sedaj študi- ral ali pa pisal zgodovino Doba, ne ho mogel mimo Stražarjeve knjige. ŠTEFAN ROZMAN IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV »Kar naslika narava, nikoli nezbledi« Okoli nas spet »pomlad razkla- da svoja čuda« (Prešeren). Prebu- janje narave je verujočim podoba se neke druge, neizmerno veli- častnejše zmage življenja nad smrtjo - Kristusovega vstajenja, ki ga praznujemo na Veliko noč. Nismo lastniki narave, ampak nje- ni oskrbniki. Odgovorni smo, da jo ohranimo neokrnjeno tuđi prihodnjim rodovom. Storimo nekaj, da bo lepša in manj onesnažena. lezus je većino svojih prilik vzel iz narave in ob njih odkrival skrivnosti božjega kraljestva. Učil je ljudi brati iz najbogatejše in vsem dostopne knjige, iz knjige narave. »Poglejte ptice pod nebom in lilije na polju«, je govoril in opazoval trud sejalca na kamniti in tr- di zemlji. V prejšnjih stoletjih so bili ljudje te- sneje povezani z naravo. S prispodo- bami, vzetimi iz narave, so opisovali človeške posebnosti. Številni pregovori človeka primerja- jo z drevesom: Doklerje drevo mlado, ga lahko pripogneš, kamor hoćeš. Starih dreves ne presajaj. Ko enkrat drevo pade, si vsak od njega nabira drva (vsak pobira iveri). Drevo ne pade od enega udarca. Prikloni se drevesu, v čigar sen- ci si počiva/. Drevo se na drevo naslanja, člo- vek na človeka. Iz vsakega lesa ni mogoče zrez- Ijati boga (upoštevati je treba na- ravne zakonitosti). V visoka drevesa rado treska. Ljudsko pripovedništvo pozna ba- sni in pripovedke, v katerih nastopa- jo poosebljene rastline in živali. Nekaj podobnega velja za pregovore. Nekaj primerov: Čim manjša žaba, bolj kriči. Videla konja kovati, vzdignila žaba nogo. Na nizkega osla se vsakdo lahko povzpne. Človek se je naučil, da mora upo- števati lastno naravo vsake stvari. To izkustvo mu je narekovalo previ- dnost, ko je videl, kako se ljudje ob- račajo po vetru: Volka krsti ali ne krsti, vendar ho ovce klal. Svinja ostane svinja, čeprav bi nosila zlato ogrlico. Osat ne bo nikoli rodi I vrt ni c, četudi bi ga presadili v paradiž. Narava je naša velika učiteljica in zdravnica. Česa vsega nas uči? Zmernosti: Žival ve, kdaj ima do- volj, (požeruh pa ne). Zadovoljnosti: Narava je z malim zadovoljna. Postopnosti: Narava ne dela sko- kov. Modrosti: Bog in narava ničesar ne napravita zaman. Zdravega načina življenja: Kdor upošteva ukaze narave, ne potre- buje receptov. Med drugim nas tuđi zdravi: Nara- va, čas in potrpežljivost so trije ve- liki zdravniki. Prave pot i: Kdor sledi naravi, ni nikoli na napačni poti. Samokritičnosti: Vsakdo ima do- volj pleti v lastnem vrtu. Tišti, ki se spoznajo na ekologijo, zatrjujejo, da je človek edina »žival«, ki resno ogroža naravo. Medtem ko se živali hranijo pri božji mizi, ćlo- vek pozna grabežljivost in nezmer- nost brez primere. Ljudska modrost pravi: Ne volk, ampak človek je pravi požeruh. Div ja narava leva je dobro vi- dna, človekova divja narava pa ni. Če se je treba vseh živali bati, potem se je treba še bolj bati člo- veka. Naslednji francoski rek je nadvse sodoben in zveni kot svarilo: Ko umre gozd, tedaj umre tuđi ljudstvo. Umetniki se učijo od narave in jo posnemajo, saj je neprekosljiva umet- nica: Narava prekaša umetnost. To, kar naslika narava, nikoli ne zbledi. Vememu človeku govori narava tu- đi o Bogu Stvarniku. Vsepovsod, v vsakem atomu in v galaksijah vesolja, odkrivamo božje sledi: Ceh v najmanjši mlaki se zrca- li nebo. BOGDAN DOLENC PREMIERA KULTURNEGA DRUŠTVA MLIN RADOMLJE Štirje letni čaši Režiserja Justin Hrovat in Mi- ja Paladin sta z igralci Ireno Kr- žičnik, gospo poslančevo, Mar- kom Hrovatom, gospodom po- slancem, Katjo Paladin in I gor- jem jeretino, kot njunima otroko- ma, ter Vinetom Hacinom, Raj- kom Hrovatom, Janom Gratom ter Francetom Barletom v ostalih vlogah ter ob pomoći šepetalk Valerije Pogačar in Nine Mav pri- pravila premiero komedije Vinka Moderndorferja ŠTIRJE LETNI ČAŠI. Ljubitelji komedij smo si jo lahko ogledali v izvedbi Kultur- nega društva Mlin Radomlje ko- nec februarja 1997 Kaj zapisati o predstavi, ki nam kaže, kako nevarno je danes življe- nje gospoda poslanca, ki se trudi za narodov blagor; komedije, ki vsesko- zi poudarja pomembno vlogo neop- redeljene zveste žene in veliko neh- valežnosti malopridnega sina edin- ca, zaradi katerega se dogajanja v komediji zapletejo. V prijetno teko- či predstavi ima pomembno vlogo tuđi sramežljiva hči Jonika, gledalci smo uživali, se smejali in nasmihali, zraven pa tuđi učili, saj je bilo v njej veliko število življenjskih resnic, ki jih nismo poznali ali pa smo jih že mal- r:e pozabili. V ospredju komedije so hudi ča- ši, ko se poslanec v pričakovanju prihoda KPS - komisije za kontrolo premoženja sodržavljanov, ki jo je sam goreće predlagal, v prepriča- nju, da jo kolegi ne bodo sprejeli, pripravlja na prihod nepotrebnih obiskovalcev. Vsi vredni predmeti konca jo v skrivališčih. Ostane pa sli- ka okostnjaka, s katero dokazujejo posluh za revne in sestradane; živč- na žena, ki pomeša vse moževe nasvete, pa skuša najti rešitev v mo- litvi; in sin, izčrpani bojevnik Jernej, ki Ijubezen opredeljuje kot 99 od- stotkov vztrajanja, vse drugo je od- stotek. Zato ima sestra Jonika veli- ko možnosti, da tuđi zanjo priđe pravi letni čas z mladeničem, zapo- slenim pri Halo pizza, samo vztra- jati mora. Ker gre vse narobe, priđe do zamenjave med izterjevalci si- novega dolga in nedobrodošlo KPS, ki se razplete po številnih komičnih situacijah, ki zabavajo gledalce. Vmes v številnih preizkušnjah spremljamo poslanca, ki ga krasi či- sto in pošteno srce, s prepričanjem pa lahko delaš, kar hočeš, lahko ga zamrzneš tuđi v zamrzovalniku; »trepetamo« ob sekanju prstov in smo skupaj s poslančevo družino veseli, ker se vse dobro konca. Še bolje se bo končalo, ko bo po- slancu uspelo ustanoviti parlamentar- no komisijo za zaščito poslančevih človeških pravic, ko bo njegovi gospe uspelo poleg džipa še več »prišpara- ti« od gospodinjstva, ko se bo gospod sin vsaj malce zresnil in ko bo za za- ljubljeno Joniko, ob kateri vsi umrejo ali zbežijo, prišel pravi letni čas, pa ne samo na pizzi Štirje letni čaši, po ka- teri je komedija dobila naslov. Pravi čas pa je bil za ogled kome- dije ŠTIRJE LETNI ČAŠI. Članom Kul- turnega društva Mlin Radomlje ter vsem drugim, ki so jim pri postavit- vi prijetne predstave pomagali, iskre- ne čestitke! VERA VOJSKA Nove knjige v domžalski knjižnici Meseca februarja smo v domžalski knjižnici vpisali precej novih knjig, videokaset, avdiokaset ter drugega knjižničnega gradiva. Izmed 366 novih naslovov vam borno predsta- vili tište, za katere menimo, da so še posebej zanimivi. Na splošnem podroćju smo vpisali delo Melite Poler Novinarska etika. Asistentka za etiko na Fakulteti za druž- bene vede v knjigi predstavlja različne vidike etičnoga in neetičnoga ravnanja novinarjev ter teorijo podpre s praktični- mi primeri. Področje filozofije je bogatejše za kar nekaj knjig med njimi deli Phila Bosman- sa Sreća se skriva v tebi in Berniea Si- egla Življenje, Ijubezen in zdravje: vodnik za bolj polno življenje, več Ijubezni in boljše zdravje, v njem av- tor raspravlja o Ijubezni, pozitivnom miš- ljenju, življenjskih stiskah, holnikih, sa- mospoznavanju in osebnem razvoju. Astrologija je pridobila novo delo He- lene Petrovne Blavatskv Praktični okul- tizem in druge razprave. Knjiga se- znanja bralce z okultizmom, duhovnost- jo, samospoznavanjem in osebnim raz- vojem. Na podroćju psihologije smo vpisali delo Connell Onvan Pametne ženske nespametno izbirajo: kako najti pra- vega moškega in se izogniti napačne- mu, v katerem avtorka svetuje, kako iz- brati pravega partnerja. Vpisali smo tuđi knjigo Sušan Edwarck Kadar moški verjamejo v Ijubezen: knjiga za mo- ške, ki Ijubijo ženske, in za ženske, katere Ijubijo. Avtorica predstavlja psi- hologijo spolov, moškega in Ijubezen ter odnose med spoloma. Zanimiva je ludi knjiga UteEhrhardt Pridne punce pri- dejo v nebesa, poredne pa povsod: zakaj nas poslušnost nikamor ne pri- pelje. Delo seznanja bralce s psihologi- jo spolov, zenskami, spolno identiteto in življenjskimi nazori. Verstvo je med precej novimi knjiga- mi pridobilo tuđi deli Antona Štruklja Ši- vanje raztrgane suknje: ekumenizem v ekleziologiji Justina Popovića in Chrisa Wriglita Vprašanja življenja in smrti. Sociologija je od februarja bogatejša za knjigo Žlatka lančića Celostni mar- keting, v kateri avtor predstavlja nove Kulturni večer na Homcu Tako kot vsako leto in kot marsi- kje po Sloveniji, je Kulturno društ- vo Jože Gostič iz Homca, ob slo- venskem kulturnem prazniku, os- mem februarju, pripravilo krajšo slovesnost, ki je bila v petek 7. 2.1997 v dvorani gasilskega do- ma na Homcu. Ob tej priložnosti je bila odprta tuđi razstava umetniških fotografij Mojce in Lojzeta Popelar iz Prese- rij. Razstava nas s svojimi podoba- mi iz narave popelje skozi vse let- ne čaše in nas v teh pustih zimskih dneh zaziba v sladke spomine mi- nulega poletja ali pa obete za pri- hajajočo pomlad. Lojze Popelar nas je z nekaj besedami opozoril predvsem na čudovite stvaritve na- rave in drobne detajle, ki jih v da- našnji življenjski naglici, kljub te- mu, da nas obdajajo, največkrat sploh ne opazimo. Na tokratni prireditvi je nastopila tuđi že dobro uveljavljena Dekliška pevska skupina Sirene pod vodstvom Petre Grkman. Dekleta so zapela tri pesmi in samo potrdila dejstvo, da so ne samo simpatična in zanimiva pev- ska celota, pač pa že resnićno nepo- grešljiv in neprekosljiv delček pevske- ga in nasploh kultumega ustvarjanja na homškem ter tuđi širšem območju. Prvič so se nam na kulturnem veče- ru predstavili tuđi trije mladi homški trobentači, gojenci Glasbene sole Domžale, Gregor Burnik, Miha Ručigaj in Rok Novak. Predstavili so se s šte- vilnirni skladbami, ki so popolnoma navdušile obćinstvo. Glede na to, da se instrumenta učijo šest let, so na njem že pravi virtuozi. Pred dvema le- toma so začeli igrati pri mengeški god- bi s katero nastopajo po ćeli Sloveniji pa tuđi v zamejstvu. In kot je bilo vi- deti ob njihovem nastopu, posebej uživajo ob igranju pod vodstvom mentorja Mirana Juvana. Kulturni večer, ki ga je povezovala Marjana Prvinšek, je minil v prijetnem vzdušju, presenetil je le nekoliko skro- men obisk, kar sicer za Homec ni obi- čajno. MARJANA PRVINŠEK vidike marketinga in njegov pomen v sodobni družbi. Vpisali smo tuđi delo Mana? KoSir in Rajka Ranfla Vzgoja za medije, ki seznanja z množićnimi medi- ji in vzgojo žanje, občinstvom, komuni- ciranjem, televizijo in videotehniko. Politika je pridobila knjigo Ljerke Hizilj Novinarski arhivi, v kateri avtorica predstavlja politično zgodovino Sloveni- je, notranjo politiko, politične razmere in osamosvojitev. Ekonomske znanosti so bogatejše za delo lo/eta Pavlića Uamijana Majhne države v svetovni trgovini. Knjiga nas seznanja z mednarodno trgovino in mednarodnimi odnosi, svetovnim go- spodarstvom, malimi državami in eko- nomskim razvojem. Na podroćju prava smo vpisali aktu- alno delo Da bo vaš otrok varen: praktični vodnik za pogovor z otro- ki, jvUmmMichele Hlliotl. Pravo je pri- dobilo tuđi zanimivo knjigo liriana Fre- cmantla Hobotnica: Evropa v prime- žu organiziranega kriminala. Avtor seznanja bralce s krirninćilileto, medna- rodnim kriminalom in kaznivimi dejanji. Vojne vede so pridobile delo ljubice It'luiič Legitimnost sodobnega vojašt- va, v katerem se bralci lahko poućijo o vojski in legitimnosti, nacionalni varno- sti, družbeni vlogi, civilni družbi in ob- rambni politiki. Na področju vzgoje in izobraževanja smo vpisali de.io Jurke iepic'nik Vodopi- vec Med starši in vzgojitelji ni mogo- če komunicirati. Knjiga predstavlja vzgojitelje, komuniciranje, starše in pred- šolsko vzgojo, otroške vrtce in medoseb- ne komunikacije. Matematika je pridobi- la delo joteta Andreja Čibeja Poslovna matematika. Učbenik je primeren za dijake in ljudi, ki se seznanjajo s praktič- nim poslovanjem. Področje biologije je bogatejše za de- lo Jožeta HlebSa Izvor človeka: nara- voslovni in filozofski vidik učloveče- nja. Avlor nas seznanja z antropologijo, evolucijo, filozofsko antropologijo, darvi- nizmom in paleoantropologijo. Vpisali smo tuđi knjigo Franceta Vrega Spora- zumevanje živih bitij: etološki vidiki komuniciranja, vedenja, delovanja in preživetje človeka in živali. France Vreg predstavlja etologijo, komunicira- nje, sporazumevanje, biokomunikacije, ne>verbalne komunikacije in socialno in- terakcijo. Med številnimi novimi knjigami na podroćju medicine omenimo le delo Pe- tra Praperja Razvojna analitična psi- hoterapija, ki nas seznanjći s psihotera- pijo, razvojno psihologijo in psihoanalizo. Področje tehnike je bogatejše za pri- ročnik Motorno vozilo; la podrobno predstavlja delovanje motorjev /. notra- njim zgorevanjem. Področje vođenja in organizacije po- slovanja podjetij je pridobilo zbornik Človeku prijazno in uspešno vođenje, kjer se bralci Idhko se/nanijo / manage- mentom v podjetjih, uspešnostjo, psiho- logijo vođenja, poslovno politiko in te- amskim delom. Vpisali smo ludi knjigo MileneMalovrh Psihologija v trgovini: priročnik za prodajalce in poslovod- je, ki obravruva prodajno psihologijo, vođenje, pospeševanje prodaje in po- slovno strategijo. Kačunalništvo je pridobilo nekaj novih del o Internetu, med njimi delo linrke jcr- man-Blažič Internet, ki ponuja poslov- ne informacije in informacije o Internetu in računalniškem omrezju. Področje arhitekture je med petimi novimi knjigami pridobilo tuđi delo Iva- na Stoparja Sto najlepših cerkva na Slovenskem, ki podrobneje predstavlja arhitekturo in poslikavo 100 cerkva v Slo- veniji. Knjiga je obogatena z barvnimi fo- tografijami. Jezikoslovje je bogatejše za knjigo lio/idarja Kanleta Metafora in kontekst. Avtor seznanja bralce s filozo- fijo jezika, metaforo, duhovno zgodovi- no in terminologijo. Literarna teorija je med ostalimi publikacijami v februarju pridobila delo Matevža Kosa Prevzet- nost in pristranost: literarni spisi. Av- tor predstavlja v delu slovensko poezijo in postmodernizem. Med biografijami smo vpisali ludi knji- go Nika Kavčiča Pot v osamosvojitev. Avtor predstavlja zgodovino 20. stoletja, drugo svetovno vojno in politične raz- mere v Sloveniji. Zgodovina je bogatejša za delo lame- sa Harpurja Atlas legendarnih krajev sveta, ki predstavlja svetovne znameni- tosti. Visali smo tuđi knjigo janka Kosa Duhovna zgodovina Slovencev, v ka- teri avtor piše o kulturni in duhovni zgo- dovini slovenskega naroda. Februarja smo v domžalski knjižnici vpisali kar nekaj novih videokaset, med katerimi velja omenili zbirko Očividec, ki predstavlja posamezne živali. Vpisali smo tuđi veliko novih knjig s podroćja le- poslovja in mladinske literature. Več o njih in seveda o ostalem knjižnićnem gradivu lahko izveste v Knjižnici Domža- le med uradnimi urami. BZO SERVIS GOSPODINJSKIH STROJEV GREGORIČ ANDREJ- GREGOR Vam nudi popravila: * hladilnikov * hladilnih skrinj * izolacije hladilnih skrinj * električnih štedilnikov * plinskih štedilnikov * električnih bojlerjev * sušilcev perila Gorenje * pralnih strojev Gorenje Tel.:714-939 Domžale /hmnik 19 MOjCA VILAR - OD SLIKANJA DO ČLOVEKA Umetnost si podaja roke z Ijuclmi v stiskah Mojca Vilar je pognala korenine v Domža- lah. Nadarjenost za slikanje je poglavitni del nje same. Slikarka živi skupaj s sinom Hiero- nimom, ki obiskuje solo za energetiko in mu je blizu tuđi glasba, že družinska tradicija. V os- predju njenega slikanja je ćlovek in motivi iz narave, zlasti je navezana na svoj vrt. Poseb- no skrb posveča torej zemlji ter skrbi in se tru- di za ravnotežje v naravi. Na vrtu ima med drugim skoraj pol stoletja staro jablano, ki jo spominja na očeta, pod njo pa lepo uspeva bambus, ki ga umetnica Mojca zaliva s svojo ijubeznijo. Naša sogovornica torej živi s človekotn in nara- vo in zanju. Pravi pa, da premalo poznamo likov no govorico in smo zato bolj ali manj prikrajšani z,i čar umetnosti; ljudi je treba zainteresirali za umet- nost ter imeti občutek za široko področje in opazo- vanje in ne biti samo ustvarjalec nekih umetnin. Vsako leto potuje v Firenze, ki so zibelka vse umet- nosti. Uči se od starih mojstrov in vedno znova ugotavlja, da je slikanje veliko garanje, zato mora biti slikar urejen in samodiscipliniran. »Njeno ustvar- janje se razpenja od realističnega modernizma pa vse do metaforično in sanjsko predelane stvarnosti. Preprosto in vsakdanje spremeni v drugačno... (gl. Umetniki za Karitas, Sinji vrh, 9. do 13. septembra 1996). Objekti njenega ustvarjanja so v odvisnosti od sveta, ki nas obdaja in je v njih izražen notranji nemir in čustvena napetost, porojena iz dna njene duše. Slikarka Mojca Vilar se je udeleževala števil- nih izobraževalnih tečajev, ki jih je organizirala Zve- za kulturnih organizacij Slovenje (ZKOS) in je dol- go sodelovala v Likovnem društvu Domžale, sedaj pa je študentka 4. letnika Mestne sole risanja in sli- kanja, privatne sole, ki še caka na državni žegen. Redno sodeluje s PIL-om, listom za mladino, in dela ilustracije za Cicibana, kar niti najmanj ni nezahtev- no delo. Škofijska Karitas Koper je lani povabila raz- lične likovne ustvarjalce v slikarsko kolonijo »Umet- niki za Karitas« na Sinji vrh nad Ajdovščino, to je bi- la že druga po vrsti. Razstava v Pilonovi galeriji v Aj- dovščini nam je predstavila rodovitno povezanost med kulturo in evangelijem; med umetnostjo in so- lidarnostjo. Lanske ustvarjalce, med drugim Mojco Vilar, je navdihovala skrb za življenje otrok, pose- bej tistih v najrazliCnejših stiskah: prodanih kot bla- go, kakorkoli zlorabljenih, nezaščitenih, maltretira- nih... Naša slikarka je s podaritvijo svojih del ško- fijski Karitas iz Kopra naredila nekaj pomembnih korakov k izboljšanju razmer in lajšanju stiske na- ših najbolj nemočnih otrok. Posebej tuđi velja omeniti mesečnik Likovni svet, Štore, ŠENT 96, znan po akciji zbiranja slik v dobro- delne narnene, kjer spet najdemo našo slikarko. Po- darjena likovna dela veliko prispevajo za izgradnjo organizacije za duševno prizadete otroke. Spregle- dali bi nekaj bistvenega, če ne bi posebej poudari- li, da je umetnica v Grožnjanju v Istri na Hrvaškem na mednarodnem Ex tempore prejela drugo nagra- do za sliko Sveta istrska zemlja, kar je zelo visoko priznanje. Mojca Vilar je imela nekaj samostojnih razstav ter prek 60 skupinskih. Bila je tuđi na številnih ko- lonijah in prejela več nagrad. Je izredno komunika- tivna, socialno čuteča... Z eno besedo povedano: univerzalna ženska, ki so ji tuja vsa pretirana ome- jevanja. S politiko se posebej ne ukvarja, je pa o politič- nom dogajanju dobro informirana. Ker so bile lipe že domala razprodane, je na dan razglasitve sloven- ske samostojnosti zasadila platano, ki ji zelo dobro uspeva, kar simbolično le priča oziroma napovedu- je uspešno prihodnost naše države Slovenije. Slikarka ni samo globoko osveščena, pač pa mi ni ušla njena notranja moč, ki jo osvobaja, saj ji ni treba pričakovati, da bi jo drugi polnili z njo. Ni ji treba čakati, da bo namesto nje kdo drug storil, kar si želi, marveč je to sposobna storiti sama. Ženskam so stoletja dopovedovali, da je moč nekaj nežen- stvenega in neprivlačnega, toda naša sogovornica na osnovi lastnih izkušenj lahko pove, da ni nič bolj zmotno kot takšno prepričanje. Gospa Mojca je samozavestna, se trudi imeti nadzor nad svojim življenjem in je privlačna karkor magnet. Tako je napolnjena s pozitivno nergijo, da si Ijudje preprosto želijo biti v njeni družbi. Toda pristna in Ijubeča do drugih je lahko sele, ko je no- tranje močna in to moč ona ima. Rad priznam, da sem z razgovora z njo, čeprav se nisva srečala prvič, odšel notranje bogatejši in za- mozavestnejši. Sedaj pa naj o sebi in svojih umet- ninah spregovori še sama. Mojca, kdaj si začela slikati in ali Te je za sli- kanje kdo navdušil? Ali je za slikanje predvsem dovolj talent ali je za dosego ciljev potrebno tu- đi trdo delo? Pravzaprav ni toliko pomembno, kdaj sem zače- la, čeprav Ijudje tako radi slišijo: veste, že kot otro- čiček je takooo rada risala, tolikokrat smo jo morali pri belem dnevu »zbujati« iz njenega fantazijskega sanjarjenja in je čečkala po vseh mogočih lističih, in mala nesramnica, si morete misliti, je kraćala kar po knjigah in risala tište zmešane podobice po šolskih zvezkih in po stenah in po mizah in enkrat smo jo komaj prepričali, da je zlezla dol z velikega drevesa, kjer je čepela ure in ure in bila prepričana, da oblaki na nebu sestavljajo najlepše slike tega sveta... Ja, takoj, ko se rodiš, se že začne, ali pa že preje... Da se takole ne daš prilagoditi, ostajati nekonformist, je skoraj nujno, če hočeš biti ustvarjalen, kajne? Mojca, iskreno se Ti zahvaljujem za razgovor, svojo zahvalo pospremljam z najboljšimi želja- mi za tvoje nadaljnje uspešno delo ter se Ti v svojem imenu in v imenu bralk in bralcev Sla- mnika posebej zahvaljujem za Tvoje sodelova- nje v vseh dobrodelnih akcijah. Zdravstvu) in Bog s teboj. Kateri so glavni motivi Tvojega slikanja? Motivi oz. motivacije so čutna in čustvena spro- ščanja, težnja po notranji harmoniji. Ena izmed psi- holoških humanistićnih teorij pravi, da je ena izmed osnovnih človekovih potreb - potreba po samoak- tualizaciji, potreba po ustvarjanju - izvirna fleksibil- nost. Odgovore na vprašanja, kdo sem, kakšen sem, kolikšne so moje sposobnosti, je treba najti. Če nosiš v sebi težnjo po lepoti in se izražaš z li- nijo, barvo, nastane likovni produkt - to je slika. Sli- kam vse, kar me provocira, odreagiram seveda raz- lično, odvisno od trenutnega razpoloženja. Včasih burno ekspresionistično, hitro in z močnimi barva- mi, nemalokrat premiSljeno, studiozno in počasi, drugič zopet lirično in zasanjano. Uporabljam skoraj vse slikarske tehnike. Zadnji čas se veliko ukvarjam s simbolizmom. Simbol je znak, ki nosi več pomenov in razlag - nevidno v vi- dnem. ]e nekaj, kar je onstran resničnosti, do česar priđeš s pomočjo domišljije - čas se raztegne v ne- skončnost. V katero dimenzijo? Ali posebej sodeluješ s kakšnim slikarjem in kako po Tvoji presoji gledalci ocenjujejo Tvo- je delo? Vsi slikarj! smo večinoma individualisti; to je na- ša specialnost, na nek način usodna predanost. Za- to težko kogarkoli spustimo v svoj intimni prostor. Nismo pa radi sami - že zaradi lastne nečimmosti ne. Drugo vprašanje pa je bolj delikatno ali delika- tesno, kot rada rečem ponavadi. Nekih blaznih množic, ki bi se vedoželjno zgrinjale pred galerija- mi, ker bi jih noro žejalo po umetnosti, seveda ni. Na otvoritvah, kjer se ponavadi postreže s kak- šnim prigrizkom in kozarcem vina, se le zbere ne- kaj avtorjevih prijateljev, firbcev, nastopajočih in se- veda ljudi, ko so tam po službeni dolžnosti. Veš, le- ni smo, strah nas je, priskutno smo sramežljivi, ker slik večinoma ne razumemo, bojimo se vprašati, prehitro se predamo, prekmalu se nehamo učiti in premalo se upamo ljubiti... Koliko razstav in kakšne si imela došlej? Razstaviti svoja dela je pravzaprav precej grozno dejanje ali dajanje - kakor hočeš. Precej razstav sem imela, skupinsko ali samostojno, doma in v tujini. Sedaj pa nekaj časa nisem razstavljala, ćakam na pravi trenutek pa tuđi moje slike so postale veliko večje in moram resnično poiskati primeren in lep prostor žanje ali pa bodo v zaprašenem kotu mo- jega ateljeja v družbi pajkov predle svoje lastne zgodbe še naprej. In postale zrele in samostojne. S čim se ukvarjaš sicer, če Ti sploh ostaja še kaj časa oziroma, kaj Te se posebej zanima? Ideja se zgodi ali rodi v podzavesti, včasih jo dol- go nosim v sebi in v nekem trenutku hoče ven na plano - in platno ali na papir. In potrebno je na raz- nolika sporočila iz zunanjega in iz svojega notranje- ga sveta znati pravilno odreagirati in jih seveda či- tljivo izraziti. Sliši se enostavno - pa ni. Tako sem ves čas v stalni pripravljenosti, iščem, opazujem, studiram, razmišljam, meditiram, se ne menim in kar naenkrat - ideja. Včasih pa je treba čakati, skočiti malo v svet, v Firence, med stare mojstre renesanse ali do Louvra v Pariz. Pobrskati po knjigah in po sebi. Stopiti v cerkev ali odpešačiti na Limbarsko goro. Povonjati zemljo, obrezati vrtnice, nakrmiti ptič- ke in popestovati mačko. Se predajati, iskati, se uči- ti. Kakšne nacrte imaš za prihodnost oziroma kdaj borno lahko videli Tvoje stvaritve v dom- žalski galeriji? Morda sem vendarle »dolžna« predstaviti ali obelodaniti svoja dela, ki so nastala v zadnjih šti- rih letih v času mojega intenzivnega studija. Ali bo to domžalska galerija, ali katera druga, še ne vem. Zelo je pomemben prostor, v katerem so slike raz- stavljene, kako energetsko deluje, da se slike dobro počutijo in seveda mi z njimi. To je naš osnovni cilj, kajne! Veš, Ijudje nosimo podobe v svojih glavah, du- šah. Vesela sem, če me obiščejo, da poklepetamo in rada jim pokažem svoja dela, naredim portret ali ćelo naslikam njihove sanje. IVAN KEPIC Ljudski običaji ne izumirajo Na večer pred gregorjevim so učenci 4. b razreda pod mentorstvom raz- rednika g. Vinka Cedilnika pripravili gregorjevanje. Razstava, ki so jo pri- pravili, je povabljenim gostom prikazala temeljni namen gregorjevanja. Po krajšem kulturnem programu so učenci v bližnjem potoku nazorno poka- zali, kako so naši predniki »spuščali luč«. ŠTEFAN ROZMAN Spuščanje lučk Kako tesno so Ijudje zvezani s koreninami preteklosti, so na večer pred gregorjevim pokazali prebivalci Loke pri Mengšu. Tamkajsnje kul- turno društvo Antona Lobode je organiziralo tradicionalno spuštanje lućk po Pšati. Po številu obiskovalcev se za zaton tega običaja ni bati. ŠTEFAN ROZMAN Iznad dolinskih meglic na planinske stezice Seveda imajo Domžale nekaj pokončnih vzpetinic, da globlje zadihaš, ćelo malce zasopeš, ko poženeš korak navkreber po skoraj planinskih stezicah. A kaj, ko vrhovi ne gledajo iz gozda, se ne dvigajo iznad dolinskih me- glic. Zato se izletniki in rekreativci, želj- ni odprtih razgledov, oznojenih srajc in srečno utrujenih nog zapeljemo (najbolj množično ob sončnih kon- cih tedna) čez občinsko mejo v pod- velikoplaninske kraje. Po debeli uri hoda (od Šimnovca), dobrih dveh (od gostilne Jurček v dolini Crne) ali treh (iz Stahovice čez Sv. Primoža) smo, 1535 m visoko, spet pod doma- čo streho: v Domžalskem domu na Veliki planini. Na soboto, kakršna je bila kulturniško praznična in pustno razposajena osmega februarja (in še vse sobote do prvih dveh marčev- skih), se v bleščavem sijaju sonca in modrega neba raje martinčkamo pred njim. Preoblečeni smo v suho perilo, zadovoljni pijemo čaj »s ta kratkim« ali brez njega, razgrinjamo svoj prtič z malico (obvezno med te- dnom, ko dom ni oskrbovan) ali si damo postreči z dišečo enolončnico iz kuhinje Metke Sušnik (pomagajo ji še delovne ročice moža Staneta in drugih domaćih), odzdravljamo in pobesedujemo s hribovskimi znanci (»No, če ta ni lepa! Sem gor moramo priti, da se po pol leta spet vidimo, pa stanujemo drug od drugega ko- maj eno železniško postajo!«), se ha- hljamo zanimivirn pustnim šemam, prihajajočim od Šimnovca sem, vmes pa nam polni ušesa zvonki glas bajtarskega župana, Braneta Kopriv- nikarja, z obvestili o pomembnem dogodku, ki naj bi potekal »čez pol ure, natančno ob približno 11.30 uri« na kuclju nad domom - pust- ne maske bodo vozile svoj tekmo- valni smuk. Gledalci, ki so bili pri- ča zabavnemu dogajanju, so imeli usta še vso pot nazaj v dolino raz- tegnjena na smeh. Da so se v taki veseli družbi spletla nova poznan- stva, je med planinci nekaj samo- umevnega. In morda se bo na so- boto, 24. maja, ta ali oni izmed iz- letnikov ćelo pridružil bajtarjem in osebju vseh treh planinskih do- mov: Domžalskega, Čmuškega in Nežkinega pri čišćenju Velike, Ma- le in Gojške planine. Tišti občasni turisti (smučarji nišo izjeme), ki najbolj »zasmetijo« pašnike z od- vrženimi plastenkami, konzervami ali ćelo s steklenicami, najbrž ne Ob kapelici Marije Snežne Domžalski dom na Veliki planini bodo prišli »zastonjkarsko« upogi- bat svojega hrbta. Nič zato, le svo- je odpadke naj vedno pridno no- sijo s seboj v dolino. Bajtarji na- mreć nišo »triglavski smetarji«, ampak, v jeziku moderne dobe, »zimsko-pomladanski vikendaši«. Sicer pa so, kot piše Tone G>vc v knjigi VELIKA PLANINA: »..., od leta 1930 naprej zaćeli smučarji najemati prazne pastir- ske koče za daljše in trajnejše bi- vanje med zimsko in pomladno smuko na Veliki planini.... Literar- ni spomenik jim je postavil Boris Režek v knjigi SVFT MED GRIN- TOVCI, kjer je v živahnih barvah upodobil drobee njihovega doživ- Ijanja okrog leta 1938«. Do takrat, ko bodo zvončkljanje kravjih zvoncev in dim, ki se bo ob hladnih jutrih še sukal iznad plan- šarskih bajt ter glasovi pastirjev spet oživili planino, pa še uživajmo v sprehodu po »belih pašnikih«, če- prav sonce na prisojnih poboćjih že razkriva zaplate suhe trave s prvimi telohi in vresjem. Za hip ustavimo svoj popotni korak ob kapelici Ma- rije Snežne, nato pa se skozi plan- šarsko naselje še povzpnimo (će noge še zmorejo, kar si želi srce) na Gradišće in Poljanski rob. Odmak- njeni od živžava na sprehajalnih poteh se borno naužili pogledov od Smarne gore prek Polhograjskih Dolomitov do visokih, skalnatih Grintovcev. HELENA GIACOMELLI Domžale /lamnik 20 TUĐI LETOS OD 4. DO 26. APRILA 1997 AKCIJA Očistimo občino Domžale Tuđi letos bo v Občini Domža- le od 4. do 26. aprila 1997 poteka- la spomladanska akcija urejanja in čišćenja okolja, ki smo jo poime- novali OČISTIMO OBČINO DOMŽALE. Akcija ima naslednja cilja: odklanjanje vzrokov, katerih posle- dica je neurejeno, zaneniarjeno in ne- čisto okolje ter pomladansko čišćenje in ureditev okolja po zimskem onesnaževanju povsod, kjer Ijudje stanujemo, živimo, delamo in se družimo. V čišćenju in urejanju okolja borno zavzeto in organizirano sodelovali: Komunalno stanovanjsko pod- jetje Domžale,"ki bo postavilo kon- Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale obveiča, da bodo kosovni odvoz v Občini Domžale opravili v času od 7. do 11. aprila 1997 po razporedu rednega odvo- za komunalnih odpadkov. Vse ostale v okviru akcije OČISTIMO OBČINO DOMŽALE zbrane odpadke bodo odvažali na osnovi na- ročil krajevnih skupnosti, katerih predsedniki pismeno obvestijo KSP Domžale o mestu postavitve kontejner- jev za zbiranje odpadkov. Vse informacije v zvezi z odvozom dobite pri g. fane- zu Repniku, KSP Domžale tel. štev. 721-443 oz. 712- 097 in 713-086. tejnerje za kosovne odpadke ter po- skrbelo za odvoz vseh zbranih od- padkov, opralo ulice in krajevne skupnosti, ki bodo pre- ko svetov krajevnih skupnosti in dru- gih organov za varstvo okolja uskla- jevale vse akcije na območju posame- zne KS in v sodelovanju s šolami, vse- mi sodelujočimi drušlvi, podjetji, hi- šnimi sveti, lastniki stanovanj in dru- gimi zagotovi realizacijo akcije, pred- vsem pa o akciji obvesti vse krajane; najširši krog ljudi, vsakdo od nas, ki borno uredili okolico svojih hiS in domačij - svoje bivalno okolje; podjetja, javni zavodi, sole, ki bodo uredili svoja dvorišča, okolice stavb in drugih prostorov, počistile svojo okolico... društva, predsvem turistična, planinska, lovska, športna, kultur- na, gasilska, taborniki, skavti in vsa daiga, ki želijo sodelovati v prizade- vanjih za lepše in bolj zdravo okolje. Kaj borno urejali in čistili? - okolice hiš, stanovanjskih blokov, vaši in našega mesta povsod tam, kjer stanujemo; - okolice trgovin, gostinskih objek- tov, podjetij, bank, post, avtobusnih in železniških postaj, bencinskih servisov in sploh vseh javnih objektov; - okolice kulturnih in športnih ob- jektov, spomen ikov, cerkva, pokopa- lišč; - ceste, postajališča, pločnike, pre- hode za pešce, prometno signalizaci- jo, pranje ulic in čest, peš in kolesar- ske poti; - nabrežja in gladine potokov in drugih voda; - parke, klopi, zeleniće, cvetlična korita, nasade, vrtove in druge zelene površine, gozdne poti in površine, og- raje; - odlagališča za odpadke in od- pravljanje crnih odlagališč; - vse druge javne objekte ter različ- NE POZABITE V PRVI POLOVICI MAJA PRVIČ V OBČINI AKCIJA POBIRANJA POSEBNIH ODPADKOV lOCUJEMO rf« ohranjorno ! Pripravite posebne odpadke Posebni odpadki se ne nabirajo le v tovarnah in obrtnih delavni- cah, pač pa jih je veliko tuđi v vsa- kem gospodinjstvu. Prav njim je zaradi nevarnosti in strupenosti potrebno dati $e posebno skrb in jih pravilno deponirati, saj so tež- ko razgradljivi in povzročajo člo- veštvu in naravi ogromno škodo. Nevarnost predstavljaj«) tako sno- vi kot embalaža, v kateri so shra- njene. Med posebne (nevarne) od- padke spadajo: zaščitna sredstva za rastline in škro- piva: pesticidi, insekticidi; barve, laki, premazi, lužila, lepila, razredčila in topila ter ostanki osnov- ne embalaže, čopičev, krp, lopatic, ro- kavic; odpadne kemikalije: belila, kisline, lugi in čistilna sredstva; kozmetika: spreji, prsila, čistila za lake, ličila, kozmetične barve, lak za nohte, barva za lase; zdravila: ampule, igle, mazila, posi- pi, strupi, termometri; akumulatorji, baterije, filtri; odpadna olja, topila in razmašče- valna sredstva; svetila: neonska in halogenska sve- tila, fluorescentne žarnice. Kaj morate vedeti pred oddajo posebnih odpadkov: - oddaja odpadkov bo za lastnike brezplačna; - odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja; - tekoči odpadki naj bodo zaprti (ćeprav improvizirano); - - odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki pri ravnanju z odpadkom upoštevajo vsa varstvenotehnična na- vodila, ki veljajo za snovi, ki sestavlja- jo odpadek; - upoštevajte navodila, ki ste jih do- bili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal; - tuđi istovrstnih odpadkov ne združujte v večjo embalažo, ker lah- ko priđe do kemične reakcije; - posebnih odpadkov nikoli ne uni- čujte (sežigajte) sami. O akciji zbiranja posebnih od- padkov, odlagalnih mestih in vsem, kar morate vedeti o pobira- nju teh odpadkov v Občini Dom- žale, boste lahko prebrali v na- slednji številki SLAMNIKA! Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale obvešća prebi valce OBČINE L UKO- VICA, da bo kosovne odpad- ke odvažah 22. aprila 1997 po razporedu rednega od- voza komunalnih odpadkov. Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale obveiča pre- bivalce OBČINE MORAVČE, da bo kosovne odpadke odva- žah 15. aprila 1997 po razporedu rednega odvoza komu- nalnih odpadkov. ne turistične, obvestilne in druge ta- ble. Vrečke, zaščitne rokavice Komunalno stanovanjsko podjetje bo za akcijo zagotovilo tuđi ustrezno šlevilo vrečk in zaščitnih rokavic za njihovo nabiranje, ki jih lahko dobite v prostorih KSP Domžale na Savski 34. In kaj še? 1. Sanacija večjih crnih odlaga- lišč Vsi, ki bi želeli izvesti akcije večje- ga obsega (sanacije crnih odlagališč), naj predloge akcij, ki naj bodo tuđi fi- nančno ovrednoteni do 4. aprila 1997. posredujejo Oddelku za komunalne dejavnosti Občine Domžale, Ljubljan- ska 69. 2. Posebni odpadki Pobiranje posebnih odpadkov v maju, o čemer vas borno pravočasno obvestili. 3. Pranje ulic in čest Čišćenje in pranje naših ulic in čest s posebno krtačo, ki se je že pričelo, ter obnavljanje talne prometne signa- lizacije. 5. Ogledi Centralne čistilne na- prave Domžale-Kamnik Organizirani ogledi (sole, podjetja, skupine občanov in posamezniki) Centralne čistilne naprave Domžale- Kamnik so možni v vsem obdobju, vse informacije pa dobite pri direkto- rici ge. Olgi Burica, tel. štev. 712-866. AKCIIE SE ZAČENJAIO V KRAJEV- NIH SKUPNOSTIH, ZATO POISČI- TE SVO| KONTEINER IN VAN| OD- LOŽITE VSE ZBRANE ODPADKE. POIŠČITE POTREBNE INFOR- MACI|E V KS, PRI KOMUNALNO STANOVANJSKEM PODJETJU DOMŽALE, Kl BO POSTAVILO KONTE|NER|E, OPRAVILO KOM- PLETEN ODVOZ KOSOVNIH OD- PADKOV Kl JIH V ČASU OD 7. DO 11. APRILA 1997 LAHKO PUSTITE OB SVO|IH POSODAH ZA OD- VOZ ODPADKOV. ORGANIZIRAJTE SE V OKVIRU STANOVANJSKEGA BLOKA, DRUŠTVA, SOLE ALI PA S SOSEDI! POSKUSITE NAJPRE) S: POMETI VSAK PRED SVOJIM PRAGOM, POTEM PA NAPREI! Pričakujemo vaše sodelovanje, va- šo pomoć, saj bosta le s sodelova- njem vseh nas NAŠA DEŽELA IN NA- ŠA OBČINA ŠE BOLJ LEPI, UREJENI IN ČISTI! ISKRENA HVAIA ZA VAŠ PRISPEVEK PRI UREJANJU IN ČIŠĆENJU NAŠE OBČINE! Predstavitev Strategije varstva okolja za občino Domžale misiji programa PHARE v Sloveniji Med obiskom misije Programa PHARE Evropske skupnosti v Slo- veniji so predstavniki občine Domžale na krajšem srečanju predstavili Strategijo varstva oko- lja za našo obćino. Predstavljeni so bili osnovni cilji in namen stra- tegije ter nacrt ukrepov. Gre za prvi dokument takšne vrste v Sloveniji, ki sledi tren- dom varstva okolja v svetu. Lo- kalne strategije varstva okolja so poleg prostorskih dokumentov eden najpomembnejših vzvodov varovanja in urejanja okolja ter razmejitve pristojnosti med dr- žavo in lokalnimi skupnostmi. S tega vidika je bila predstavitev zanimiva tuđi za misijo, saj jih je med obiskom zanimalo vključe- vanje lokalnih skupnosti v var- stvo okolja ter sodelovanje teh z državo. Ugotovili so, da je občina Domža- le na tem podroćju dobro pripravlje- na in da njen pristop do varstva oko lja ustreza modernim trendom zad- Vabimo vas v Domžalski dom na Veliki planini Prvi pomladni dnevi so marsiko- ga od nas zvabili v naravo. Neka- teri so skočili le do bližnjega trav- nika, kjer vabi reerat, drugi so se namenili na sprehod, kar precej Ijubiteljev narave pa že razmišlja o tem, katere hribe in planine bo- do obiskali v letošnji planinski se- zoni, ki odpira vrata. Svoja gostoljubna vrata pa je že odprl tuđi Domžalski dom na Veliki planini, kjer vas prijazna oskrbnika Metka in Stane Sušnik z Vira vabita, da jih obišćete, se nadihate svežega zraka na prijetnih planinskih poteh in morda naberete kondicijo za zahtev- nejše vzpone v slovenske hribe. Domžalski planinci vrata svojega doma na Veliki planini odpirajo vsako sobofo in nedeljo, od prvega maja 1997 pa bo dom oskrbovan vse dni v tednu. Za tište, ki njegove ponudbe še ne poznajo, naj zapišemo, da poleg obveznih planinskih enolončnic po- nujajo vsakovrstno hrano (za slado- kusce tuđi po naročilu), izbirate lahko med različnimi pijačami, veseli pa vas bodo tuđi, če se boste odločili za več- dnevno bivanje v eni od številnih le- no urejenih sob. Dobrodošli torej na Veliki planini, ki je zlasti primerna za izlete ob kon- cu tedna. Pridite in se prepričajte, da je na zelenih obronkih Velike planine vedno prijetno, saj je narava iz dneva v dan lepša, vedno prijazna oskrbni- ka Metka in Stane Sušnik pa zlasti večjim družbam priporočata, da se prcdhodno najavijo, da bo obisk Domžalskega doma na Veliki planini še prijetnejši. V. Dobrodošli v Domžalskem domu na Veliki planini, kamor vas vabita Metka in Stane Sušnikova! njih let. Poseben pomen ima sodelo- vanje z vsemi skupinami javnosti od industrije do šolstva in društev. Stra- tegija varstva okolja je proces, v ka- terem se ti med seboj dogovarjajo o ravnanju v prostoru, naša občina pa je prva v Sloveniji s tem procesom že pričela. Poseben poudarek predstavitve pa je bil namenjen področjem, ki smo jih med pripravljanjem strategije zaznali kot problematične. To so predvsem kakovost vode, ravnanje z odpadki ter kakovost tal ob po- membnih prometnicah. Predstavniki PHARE so izrazili pre- pričanje, da bo pri teh zadevah mo- ghodnišrvo, na primer praktične kom- plele prvo pomoći. Ni arhitektonskih ovir za invalide Med tamkajšnjimi kupci so /elo |x>- gosto starejši ljudje in invalidi z najra- zličnejšimi težavami, zato so v prosto- rih SIMPS'S-a odstranjene vse arhitek- tonske in druge ovire, ki bi lahko ote- Zevale dostop tezje gibljivih. Prijazne in strokovno osposobljene prodaja Ike jim rade svetujejo in |x>magajo pri izbiri. Do pripomočkov tuđi z receptom Po pogodili z zavarovalnicama ZZZS in Adriatic v SIMI'S'S-u lahko na recept ali naročilnico zdravnikov specialistov, pa tuđi splošnih zdravni- kov, izdajajo vse pripom(x":ke, ki ustre- zajo merilom olx'h zavarovalnk:. l'osa- mezniki lahko tako ustrezne pripomoč- ke ali kupijo ali pa jih dobijo na recept. Većino izdelkov imajo pri SIMPS'S-u vedn»v zalogi, posebne izdelke - tak- šne, ki naj bi bili narejeni po meri ali pa naj bi zadovoljili posebne zahteve pa lahko zagotovijo v najkrajsem času po naročilu. Čakati je treba dva ali tri dni, največ pa en teden. SIMPS'S je zastopnik več tujih pri- znanih proizvajalcev sanitetne opreme. Med drugim zastopajo ugledno šved- sko korporacijo SCA Moelnlvcke, norveško podjelje Lacrdal, dansko družbo Nikomed, Spanski Prolaks in ameriški KCI - Medicus. Sodelujejo tuđi z različnimi slovenskimi proizvajal- ci - med drugim se odlično dopolnju- jejo s Tosamo z Vira. Iz skladišč SIMPS'S-a oskrbujejo mrežo lekarn in zdravstvenih ustanov |X) vsej Sloveniji. Pri SIMPS'S-u prisegajo na kakovost in profesionalnost Direktor podjetja Živko Savić pono- sno zatrjuje, da se ne bojijo konkuren- ce in vstopa v Evropo, saj že delajo po najvišjih evropskih merilih. Že v bližnji prihodnosti si nameravajo pridobiti cer- tifikat kakovosti ISO 9000, saj bi s tem tuđi navzven potrdili kakovost svojega dela in uslug. Vedno iščejo izdelke vi- soke kakovosti, ki ustrezajo najvisjim standardom, ker pa si prizadevajo tu- đi za najkrajšo pol - brez posrednikov, od proizvajalca ck) kupca, so tuđi cene njihov(*ga blaga konkurenčne. Trgovina SIMPS'S je odprta ob de- lavnikih od 8. do 18. in ob sobotah od 8. ck. 13. ure. Občinski podjetniški center Domžale Kako izbrati pravi poklič in najti srećo v življenju, je bila tema preda- vatelja g. Nikola Gruhiša na predava- nju z naslovom SPREMENITE PORAZ V ZMAGO ali TUĐI VI STE ROJENI ZA USPEH, katerega je organizira! Podjetniški center Domžale. Za kaj je potrebno, da izberemo pra- vi poklič, je vprašanje vsakega v življe- nju. Vendar je življenje kot jalx)lko; ko je zeleno, /ori, ko do/ori, zgnije. Vpra- šanje se, ali je bilo lansko leto dovolj us- peSno? Ugotovite, da ni bilo in prav je, da niste zadovoljni. Potrebno je zbrati voljo; nadgrajevali začeto delo, razmiš- ljati o veC in tuđi o samem sebi. Tuđi us- l«'sni ljudje so bili nemalokrat zavrnje- t)i in odklonjoni in ledaj so si morali pri- znati napako. Prenesti |X)raz, pri tem pa obraniti potrebno inleligenco o/. misel, ki vodi k uspehu. Pri neus|X'hu se poza- nimajte za dejstvo. V določenih okolišći- nah morate najti izhod, poglejte nevtral- no Življenjska izkusnja je prevzeti odgo- vornost naše, to vas pripelje tuđi nekaj stopnic vise. Majhen nasvet: prijatelj vas ne razočara takrat, kadar nič ne pričaku- jele od njega. Vedno imate občutek, da nekaj zamujate. Uživajte na določen na- čin, glejte na uspeh, todite uspešni. Vse to vas lahko vodi k uspehu. Zaradi sl.i- be volje vam pade energija. Nad po- slom morate biti navdušeni, vse dvome pa dajte od sebe. Probleme rešujte pri vzroku in ne posledicah, programirajte misli v pozitivno mišljenje. Pri tem upo- rabite domišljijo, ki vpliva spodbudno na naše življenje, ne dajte se vplivati na- ši okolici, zaupajte lastni veljavi. Tišti, ki trdno stopa po svoji poti, ima gotovo uspeh - samozavest, strah pa nam to onemogoča. Postavite si cilje, ki so večji od vaše možnosti. Pri tem uporabite po- zttivno razmišljanje, ne uporabite pa metode nasprotnega učinka - neuspeha. Vse to je le nekaj iztočnic, ki smo vam jih nanizali za dosego življenjskega uspeha. orto&na Skupaj zmoremo več! Nataša Chvatal, v podjetju, ki ga vodiš, pomagate Ijudem s poseb- nimi potrebami. Vaša vsestranskost in znanje prisluhniti ćloveku, ki je v težavah je znana po domovini in tujini. Pri najinem pogovoru si mi predložila veliko število referent, kar res potrjuje vaša kakovost. • OrtoSana - kdo in kaj stoji za tem imenom? Ime podjetja je sestavljeno. Beseda Orto se nanaša na reševanje ortoped- skih težav, Sana pa je latinska beseda, ki pomeni zdravje. Podjetje je v družinski lasti, z lastniškimi deleži sta vanj vkljućena tuđi moja otroka Katjuša in Borut. Naše podjetje ima svoje delovne prostore v Trzinu na Cesti pod gozdom 10. Tu imamo pisarne, trgovino, in lastno delavnico za izdelavo pripomoćkov Ijudem z drugačnimi potrebami. Izredno pozornost, ki jo posvečamo Ijudem s posebnimi potrebami, nam s tem, da nas bolniki redno obiskujejo in nam pri našem razvoju s svojimi pripombami tuđi pomagajo. Pripomočki, ki jih izdelujemo v svojih delavnicah z izkušenimi mehaniki, ki so se šolali v tujini, so individualno prilagojeni glede na strukovne zahteve fi- zioterapevtov za vsakega posameznega pacienta. • Nataša, vseeno ne morem povsem brez radovednega vprašanja? Kaj vas je napotilo k opravljanju take dejavnosti? Delati tisto, kar me zanima. Delati tako, da borno čim bliže pacientu in nje- govim individualnim potrebam, hkrati pa z našim prizadevanjem pomagati tu- đi pacientovemu ožjemu in širšemu okolju. • S katerimi strokovnjaki na področju zdravstva pa sodelujete? Sodelovanje je široko, strokovnjaki z nami radi sodelujejo, imamo pristne in pogoste stike z zdravniki, zdravniki ortopedi, fizioterapevti, delovnimi te- rapeuti, patronažnimi sestrami. • Med referencami sem našla veliko pohval tuđi od razlićnih insti- tucij, v katerih skrbi jo za ljudi z drugačnimi potrebami? Zelo sem vesela takih pozitivnih misli tuđi od institucij; tuđi v institucijah je potrebno za ljudi s posebnimi potrebami individualno poskrbeti, biti mo- ramo hitri, kajti nepravilno izdelan sedež na vozičku lahko takemu človeku poveća že tako dovolj težav, ki jih ima zaradi svoje bolezni. Nepravilen sedež Ijudem s posebnimi potrebami povzroči še nepotrebne dodatne deformacije. • Kakšne težave pa pestijo ljudi, ki se oglašajo pri vas? Naše stranke se oglasijo pri nas na priporočilo strokovnjaka; priskrbimo pri- pomočke za oskrbo otrok s cerebralno prizadetostjo, živćno mišično obole- lim, obolelim za sklerozo multipleks, pomagarno pri mišićni distrofiji, pri nas sodelujejo s para in tetraplegiki, hemiplegiki, skratka, pomagamo z individu- alno prilagojenimi izdelki vsem motorično motenim osebam vseh starosti. Naši strokovnjaki rešujejo težave bolnikov po napotkih strokovnjakov. • Poznajo vas v domovini in tujini; tuđi med najinim pogovorom si po telefonu odpravila marsikatero skrb svojih strank. Kako to zmoreš? Delam, delam in še enkrat delarn. Rada delam za ljudi in / Ijudmi. Razu- mem njihove težave, želim jim kar najhitreje pomagati. Ker smo majhni, smo skrbni, smo pozorni do pacientov. Na trgu stojimo predvsem z visoko kvali- teto svojih izdelkov in korektnostjo do strank. Vozićke, sedeže, vse to pri nas testiramo in pacientu ponovno prilagodimo, će je potrebno. Vsi zaposleni v OrtoSani postavimo ideje strokovnjakov v stvarnost. Zato je naše vodilo: Skupaj zmoremo već! MARIJA KAVKA DOMŽALSKI NAPREDEK PRAZNUJE LETOS 45-LETNICO SVOJEGA USPEŠNEGA DELA: Poudarek kakovosti in zadovoljstvu kupca... Napredek je okolje, v katerem vedno nekaj razvi ja jo. Ploščad je osrednje mestno poletno prizorišče... Znano domžalsko trgovsko pod- jetje Napredek - Trgovina d. d. je zagotovo med tistimi poslovnimi okolji, ki so v slovenskem prosto- ru ne le med najbolj poznanimi, temveč tuđi okolji, kjer so v naj- većji možni meri obrnjeni v kako- vost: v njegovih številčnih poslo- valnicah se ne oskrbujejo samo občani Domžal in ljudje iz okoli- ce / vsakodnevnimi živili, temveč tuđi kupci iz zelo oddaljenega ob- mestja in ćelo iz slovenskega glav- nega mesta. Tako je ob vsej raznoliki in številč- ni ponudbi še drugih ponudnikov blaga (konkurenčnost se je zelo raz- vila) tuđi mogoče, da Napredkov tr- govski delež v občini znaša skoraj 50 odstolkov. Napredkova organiziranost... Napredek Trgovina d. d. spada med 1(K) največ.jih podjetij v državi in je po svoji poslovni organiziranosti in pristopih gotovo tuđi med najsodob- neje vodenimi podjet ji. V okviru tega velikega trgovskega sistema z več kot 550 zaposlenimi deluje 30 večjih in manjših samopostrežnih enot, ob tem pa je v osrednjem poslovnem Na- predkovem objektu Blagovnici VELE, ta obsega k,ir fiOOO kvadratnih me- trov površin, še 20 najrazličnejših od- delkov. Tako je v Napredku vseg.i ok- rog 50 dobro delujočih poslovnih enot, ki Ivorijo jedro ol>sežne, zanimi- ve in atraktivne trgovske ponudbe. To ponudlx>, zvečine je organizirana na obmoćju nekdanj<> občine Domžale, so v minulem letu dopolnili še z veli- ko in vseobsegajočo živilsko diskont- no ponudlx) v Vižmarjih pri Ljubljani, la velika diskontna |x>nudba praznu- je te dni prvo obletnieo svojega ob- stoja. Tej trgovski ponudbi novega diskonta so v nekdanjih prostorih Slo- venijalesa namenili 550 kvadratnih metrov prostora. Podjetje žensk, ki se dobro počutijo... će se ozremo na organiziranost in kadrovsko stmkturiranost zaposlenih v Napredku, pa je potrebno pouda- riti, da je od 580 zaposlenih delaveev več kot 400 žensk. V usklajevanju svojega trgovskega dela in družin- skega življenja Napredkovim trgov- kam gotovo ni lahko, vendar pa to svojo življenjsko danost uresničujejo v zadovoljstvo kolektiva in kupčev. Tako pomeni Napredek ženskam najrazličnejše delovno okolje. O ta- kem resnićnem odnosu do žensk v Napredku govori ludi priznanje, ki ga je podjetje prejelo za urejen od- nos in za ženskam prijazno delovno okolje. Doseganje kakovosti je osnovni cilj, h kateremu težijo... V Napredku si ne postavljajo lah- ko osvojljivih ciljev, saj je pot v priho- dnost tlakovana tuđi z veliko konku- renti, ki si na Domžalskem tuđi sku- šajo odrezati svoj kos pogače. Ker je tako, vedo, da le najboljša kakovost lahko pomeni ludi v prihodnje po- dobne poslovne rezultate. Ob tem se že ves čas zavedajo, da je prava in edina primern.i pot v prihodnost ti- sta, ki gradi na kakovosti v vseh se- gment ih njihovega dela. Tej nalogi - da kakovost vsak v svojem delu do- sežejo prav vsi zaposleni v podjetju in na vseh delovnih meslih, so name- nili veliko truda, naporov in različnih i/obraževalnih akcij. Kakovost je ta- ko stalnim dela in je kot nenehna obve/a vseb zaposlenih že prodrla, hkrati s sloganom, ki so si ga posta- vili: NAPREDEK - DOBRO IME MED TRGOVCI... Tuđi v prihodnje si v Napredku postavljajo take cilje, ki bodo že do- seženi kakovosti utirali perspektive, da jo morda ćelo še izboljšajo... V Jaršah veliko diskontno preskrbovalno središče... Gradnja diskonta v laršah oz. po- većava doseda njega je največja le- tošnja Napredkova investicija. Kol nam je ob gradnji poudaril direktor Stane Skok, bo nova pridobitev do- polnila gradnjo, ki so jo začeli izgra- jevati pred šestimi ali sedmimi leti. V novih pridobljenih površinah jarške- ga diskonta bo na voljo 4300 kva- dratnih metrov notranjega prostora z ustreznimi zunanjimi površinami. Teh bo okrog 7000 kvadratnih me- trov. Nova gradnja, namenjena skla- diščni in diskontni dejavnosti za živil- sko in galanterijsko blago, je posledi- ca moćno povečanega obsega proda- je v zadnjih let ih, saj so skladišćne in druge operativne sposobnosti na tem mestu premajhne. Z novimi zmoglji- vostmi bo poslej Napredku mogoče zadostiti vsem potrebam kupčev, po- godbenih strank, gostincev, trgovcev, delovnih organizacij in drugih. Ob tem bo seveda nekoliko daigačen tu- đi način dela, saj nove, tako velike površine, zahtevajo tuđi nov tehnolo- ški pristop. Jarška gradnja je tak izziv, ki je velik in zahteven projekt... V Napredku so projekt pripravlja- li dalj časa, ob tem pa resili več teh- noloških vprašanj. Posebno je bilo to, kako graditi, da pa ob tem ne bi pre- kinili redne dejavnosti. Vsi ti proble- mi so bili uspešno rešeni, tako da de- la že pospešeno izvaja firma Vegrad iz Velenja, tretjino del pa so prepusti- li izvajalcem - kooperantom z riom- žalsko-kamniškega območja. Ko bo objekt zgrajen, bo v Jaršah pridobljen nov velik regijski preskrbovalni cen- ter, ki bo investitorja veljal približno 800 milijonov tolarjev. Napredek bo potrebam po finančnih sredstvih za- doščal sukcesivno ob pomoći banč- nih kreditnih sredstev Ljubljanske banke, ki so ji v Napredku poslovni partnerji že vrsto let. Napredek je okolje, ki je docela obrnjeno v prihodnost... V Napredku je vlada prepričanje, da morajo svojo prodajno mrežo nenehno prilagajati zahtevam trži- šča in jo v vseh oblikah izboljševa- ti. To pa pomeni tuđi nenehno ob- navljanje že obstojećih poslovalnic in drugih poslovnih prostorov, ob tem pa tuđi gradnjo novih: tam in na tistih lokacijah, za katere v Na- predku presodijo, da bi lahko uspe- vale. V preteklem letu so v obnovo svojih poslovnih enot vložili kar 450 milijonov tolarjev, letos pa namera- vajo obnoviti samopostrežne trgo- vine v Preserjah, na Kolićevem in Moravčah, izvajati doloćena dela v blagovnici in postoriti še marsikaj za to, (Ja bo Napredkov kupee zadovo- ljen po nakupu. To pa pomeni tuđi njegovo zadovoljstvo z načini in pri- stopi, ki jih do njega kažejo mnogi uspešni trgovci iz domžalskega Na- predka. feJJ ■■■■•■■■•■■»■«■■■■■■■••■■■■■■■■•■■•■■■■»».#».■»•■■* ■;»HI,.JP...,P|«,J»1„JP I Napredkov nagradni kviz ■ Žrebanje bo 17. maja 1997 ob 11.00 pred Blagovnico Vele v Domžalah ■ Nagradni kupon oddajte v Napredkovi blagovnici Vele v Domžalah najkasneje do 17. maja do 10." ure. ^^—M^^^Mmn ii NAPREDEK > Nagrade: avtomobil Volkswagen poJj|BSH 1 1. Kako se imenuje Napredkova Blagovnica v Domžalam?! \immt i t_a) blagovnica MINI [ Lb) blagovnica VELE j 1 2. Označite Napredkov slogan i ! LaJZNAPREDKOMSEDANZAČNE. 1 ■ Lb) NAPREDEK - DOBRO IME MED TRGOVCI. i i Vaš naslov: Domžale /lamnik 22 KRONIKA 113 KRONIKA 113 KRONIKA 113 KRONIKA 113 KRONIKA Tuđi v preteklem mesecu so imeli policisti Policijske postaje Domžale na območju obćin Domžale, Lukovi- ca, Moravče in Mengeš kar precej de- la. Veliko preveč, bi lahko zapisali. Mar se je s skorajšnjim prihodom po- mladi in taljenjem snega odtajala tu- đi sla po takšnih in drugačnih nezako- nitih dejanjih? Kraje in vlomi v avtomobile V Domžalah je s parkirišča pred stanovanjskim blokom na Ljubljanski cesti 87 v noć izginil osebni avtomo- bil znamke Peugeot 205 z registrsko tablico L) 69-40L Policisti so si ogleda- li kraj dogodka ter skupaj z lastnikom naprosajo vse, ki bi karkoli vedeli o tej kraji ali bi ćelo videli ukradeni avto nekje na cesti, da to nemudoma javijo na najbližjo policijsko postajo. Avtomobilov ne kradejo samo pri nas, ampak tuđi v drugih državah. Če pa se to zgodi našemu občanu v tuji- ni, iz tega nastane kar lep »šmorn«. To je na lastni koži okusil O. S., lastnik osebnega vozila Audi 100 z registrsko številko L] N1-149. O. S. se je odpravil na Slovaško, kjer pa so mu neznani tatovi odpeljali njegov avtomobil s parkirišča pred hotelom, kjer je preno- čil. O. S. je tatvino seveda takoj prija- vil slovaški policiji, vendar mu kaj već kot potrdila o prijavi tatvine vozila ni- šo mogli dati. Le upamo lahko, da bo nesrečni lastnik svojega jeklenega ko- njička kmalu dobil nazaj. Audiji pa nišo zanimivi samo za slovaške tatiče, tuđi pri naših je avto- mobil takšne znamke očitno kar do- bro cenjen. S. B. iz Mengša, lastnica avtomobila Audi, je policistom sporo- čila, da ji je preko noći nekdo ukradel ključavnico na pokrovu motorja. Re- kli boste, da je to povsem nedolžna zadeva, vendar je to v večini prime- rov le prvi korak do tatvine avtomo- bila. Če se vam pripeti kaj podobne- ga, v čimkrajšem času zamenjajte vse ključavnice na svojem vozilu (dokler ga se imate). Kajti po toči zvoniti je prepozno. V Mengšu pa bi brez svojega mer- cedesa kmalu ostal lastnik tega avto- mobila, kajti neznanci so ga že imeli povsem nared za odtujitev od lastni- ka, vendar pa se jim je ob tem podvi- gu, ki so ga opravljali s pomočjo av- tovleke, strgala vlečna vrv. Natančnej- ših podatkov o tej sicer neuspeli kraji se nimamo, ko pa bo postalo jasno, kdo se je tako lotil kraje mercedesa, borno o tem vsekakor poročali. Na Krakovski ulici v Domžalah je neznanec vlomil v osebni avtomobil znamke Zastava Yugo, katerega zako- niti lastnik je K. R. Iz avtomobila je bi- lo odneseno vse, kar je vsaj malo di- šalo po glasbeni opremi, poleg tega pa še nekaj ostalih malenkosti. Lastnik je izračunal, da so ga oškodovali za približno 60 tisoč tolarjev. Ukradene- ga blaga ter lopova, ki je to dejanje storil, še nišo našli, vendar bodo poli- cisti storili vse, kar je v njihovi moči, da bo nesrečni lastnik Yuga svoje iz- gubljeno premoženje dobil nazaj. Pred blokom na Ljubljanski cesti 103 v Domžalah je izginil avtomobil rdeče barve znamke Daihatsu Scha- rade, ki je imel na sebi registrsko tabli- co št. L) 31-67S. Lastnico P M. je doslej še neznani lopov oškodoval za pri- bližno 600 tisoć tolarjev. Ker je ta tat- vina tuđi za policiste še vedno delno uganka, naprosajo vse, ki bi jim lahko posredovali kakršnokoli koristno in- formacijo v zvezi s tem dogodkom, da jim to sporočijo na najbližjo poli- cijsko postajo ali na telefonski števil- ki 721-218 ali 721-222. Ponovno so se zvrstili vlomi v osebne avtomobile, ki so bili parkira- ni v kletnih garažah pod SPB-jem v Domžalah. V eni sami noči so bili storjeni kar štirje vlomi. Lastnica Rena- ulta 5 B. M. pogreša avtoradio znam- ke Blaupunkt, ki je po njenih besedah vreden okoli 30 tisočakov. Tuđi P M. pogreša avtoradio enake znamke, uk- raden pa mu je bil iz njegovega avto- mobila Fiat Uno. Lastnik vozila Rena- ult Tvvingo je prijavil tatvino nekaterih stvari iz svojega avtomobila, ukrade- na »roba« naj bi bila vredna okrog 40 tisoč tolarjev. F T, lastnik Renaulta 5, pa je ugotovil, da so mu odnesli kar precej stvari, škodo ocenjuje na pri- bližno 100 tisoćakov. Zlikovca ali zli- kovce, ki so si privoščili ta desant na parkirane avtomobile v kletnih gara- žah SPB-ja, policisti pospešeno iščejo. Prepiri in pretepi — ter seveda nočitev v prostorih za streznitev Toplo vreme je očitno vplivalo tu- đi na čustva nekaterih ljudi, da so po- stala kar nevarno prevroča. Tako je v Triglavski ulici v Domžalah izbruhnil prepir med zakoncema H. J. in H. P Razprava je bila verjetno prevro- ča, zato je H. J. med prepirom pose- gel po hladnem orožju — nožu, ter ga zalučal proti svoji ženi. Konica no- ža se ji je pri tem zapičila v prsi, zato je bila poleg policijske potrebna tuđi zdravniška intervencija. H.). pa jo je odnesel s kazensko ovadbo in bo svo- je lučanje noža moral pojasniti držav- nemu tožilcu. Na Miševi ulici na Rodici se je pi- jani J. F znašal nad nemoćnim sinom in zunajzakonsko družico. ]. F je že iz službe prišel domov slabe volje in pod vplivom alkohola in je svojega šestletnega sina baje tuđi davil. Svojo jezo je znesel tuđi nad svojo partne- rico. S početjem bi verjetno še nada- Ijeval, vendar pa mu je to preprečila dežurna policijska ekipa, ki ga je mo- rala odvesti v prostore za pridržanje na policijski postaji. Za nasilno deja- nje, ki ga je |. F pijan izvajal nad otro- kom in partnerico, se bo moral J. F za- govarjati pri sodniku za prekrške. Nekaj podobnega se je dogajalo tuđi v stanovanju, kjer je pijani U.). fi- zično obračunaval s svojo pastorko in ženo. Ker mu ništa bili kos, so morali svoje opraviti policisti. Ker se kljub opozorilu policistov U. J. ni pomiril, so ga s pomočjo strokovnega prijema odpeljali v prostore za streznitev, kjer je prebil preostanek noči. Tuđi v tem primeru bo sodnik za prekrške izrekel kazen, seveda, ko mu bo U. J. pojasnil svoje nasilno dejanje. Noć v prostorih za streznitev pa je preživel tuđi stari znartec policistov, K. E. iz Preloga. S svojim jeklenim ko- njičkom se na pozive policijske patru- Ije ni hotel odzvati in ustaviti, ampak je svojo vožnjo še pospešil. Po krajši zasledovalni vožnji so policisti uspeli ustaviti divjaškega voznika. Ponudili so mu alkotest, vendar je tega K. E. odklonil. Poleg tega se je še nedostoj- no vedel pred policisti in na javnem kraju kršil red in mir. Policisti so mu prepovedali nadaljevanje vožnje, ven- dar pa je K. E. ni hotel upoštevati. Ker so policisti menili, da je K. E. v tak- šnem stanju nevaren drugim udele- žencem v cestnem prometu, so mu napisali »napotnico« k sodniku za prekrške, preostanek noči pa je prebil v prostorih za streznitev na policijski postaji. V gostinskem lokalu Vodnjak v Ra- domljah pa je nastal fizični pretep. Po- vzročitelj je bil mladoletni B. F iz Ra- domelj, kljub mladim letom že star znanec policistov. Znan je predvsem po tem, da svojo fizično moć (pre)rad izkazuje nad prebivalci, zaradi tega je tuđi nezaželen gost navedenega go- stinskega lokala. Lastnik gostilne ga je ob njegovem prihodu v lokal na to opozoril, vendar se B. F za to opozo- rilo ni zmenil. Zaradi tega opozorila se je verjetno tuđi toliko razjezil, da je svojo slabo voljo prićel razkazovati in izvajati nad gosti v lokalu. Na pomoć so mu prišli še njegovi prijatelji B. J., T. J. in K. S. in skupno so ob odhodu iz lokala mimogrede razbili še tri stekla na oknih. Pri tem je nastala material- na škoda v visini 50 tisoč tolarjev. B. F. se bo moral zaradi svoje objestnosti zagovarjati pred sodnikom za prekr- ške, za povzročeno materialno škodo pa ga skupaj s svojimi tremi prijatelji caka tuđi postopek na sodišču. Kraje, vlomi in goljufije Neznani vlomilec je ponovno vlo- mil v brunarico ribiške družine Bistri- ca iz Domžal, ki je locirana poleg rib- nika na Črnelem. Noćni obiskovalec je ribiško družino oškodoval za 40 ti- sočakov. Za tolikšno vrednost jim je namreč izginilo alkoholnih in brezal- koholnih pijač. No ja, če vlomilec ni uspel dobiti rib za kosilo ali većerjo, si bo vsaj pogasil žejo. Policisti so storil- cu že na sledi. Tuđi v frizerskih salonih se tatičem občasno ponudi priložnost za »težko prigarani zaslužek«. V frizerskem salo- nu Lasek v domžalskem SPB-ju je iz bunde lastnice H. A. neznanec odne- sel denarnico. Ker takšna dejanja nišo povsem zakonita, se je za tatičem pri- čela poizvedba, ki pa do tega trenut- ka še ni obrodila sadov. V Selu pri Ihanu je neznani vlomi- lec vlomil v garažo ob stanovanjski hi- ši, last A. I. Iz garaže je odnesel moto- kultivator s priključki. S to robo ni pri- šel daleč, kajti presenetil ga je P)., si- cer bližnji sosed A. I., ki je tega lopo- va kar nekaj časa opazoval pri tem umazanem početju, nato pa ga hotel presenetiti in uloviti pri delu. Presene- til ga je, vendar je imel lopov poleg dolgih prstov tuđi hitre noge in mu je še pred prihodom policistov uspelo pobegniti. Policisti so dogodek popi- sali in moćno zožili krog osumljencev, tako da se bo lopov verjetno kmalu znašel na njemu primemem kraju. V Lukovici pa je neznanec v tam- kajšnji Napredkovi samopostrežni tr- govini v košarico veselo zlagal artikle, ki so mu bili povšeči in jih je želei ku- piti. Ko je prišel do blagajne, pri sebi ni imel gotovine in se je odloćil, da bo znesek poravnal s plastičnim denar- jem. Ko je blagajničarki za poravnavo računa predložil kreditno kartico Eurocard, se je zataknilo. Blagajnićar- ka je po kratkem preverjanju ugotovi- la, da je ta kartica na tako imenovani stop listi in da nakup z njo ni mogoč. Kupee, ki je seveda za to že prej ve- del, jo je jadrno odkuril iz prodajalne, »kupljeno« blago pa je v naglici poza- bil kar na blagajniškem pultu. Z neveljavno Eurocard kartico je do nakupa prišlo tuđi v Mengšu. Dva mlajša moška sta skupaj z mlajšo žen- sko osebo prišla v prodajalno Vrba. Tam so si izbrali za 10 tisoč tolarjev najrazličnejšega blaga, znesek pa po- ravnali s kartico Eurocard. Lastnik tr- govine je sele naknadno ugotovil, da je ta kartica uvrščena na stop listo. Za temi storilci policisti še poizvedujejo. Na Breznikovi ulici v Domžalah pa je prišlo do nenavadne kraje. Doslej še neugotovljeno in v nepojasnjenih okoliščinah je iz nepoškodovane ste- klene vitrine prodajalne Jordan izgini- la videokamera znamke Sonv, vredna nekaj nad 100 tisoč tolarjev. Ko bodo razjašnjene okoliščine tega nenava- dnega ropa, se bo verjetno tuđi razkri- lo, kdo je vlomilec in kako mu je us- pelo ukrasti videokamero brez po- škodbe steklene vitrine. Neznanci pa so oropali tuđi dom- žalski Karitas. Iz njihovih prostorov na Ljubljanski ulici v Domžalah so iz so- be, namenjene mladini, odnesli glas- beni stolp, približno vreden 50 tisoč tolarjev. Policisti neznane storilce ali storilca še iščejo, hkrati pa opozarjajo vsa društva, naj bolj natančno pregle- dujejo, če so vrata in okna njihovih prostorov resnično zaprta in zaklenje- na, kajti če nišo, se vlomi v takšne prostore storilcem ponujajo kar sami. j. J. je v prodajalni Meta I ka v Dom- žalah nakupoval določene artikle. Do tu vse lepo in prav, vendar je to poče- njal brez denarja za plaćilo le-teh. Ker mu trgovci brez ustreznega plačila se- veda nišo hoteli prodati izbranih iz- delkov, je). J. prićel sprva zmerjati tr- govce, nato pa še žugati, ćeš, vam bom že pokazal, vi še ne veste, kdo sem jaz. Ker pa se je ob tem obregal tuđi v ostale kupce v Metalki, so tr- govci na pomoć poklicali policiste. Ti so zaradi nedostojnega vedenja na javnem kraju »kupcu« J.J. napisali predlog za uvedbo postopka pri so- dniku za prekrške. Neznanec je za Napredkovo dis- kontno prodajalno v Zgornjih Jaršah vlomil v priročno skladišče oz. v de- lovni kontejner podjetja Ingrad iz Ce- lja, ki tam izvaja gradbena dela. Iz kontejnerja je odnesel za sedemsto ti- soćakov električnega orodja. Kaj bo z njimi počel, se še ne ve, ve pa se, kak- šni postopki ga čakajo, ko ga bodo policisti izsledili. Pravijo, da lepa beseda lepo mesto najde. Da temu ni vedno tako, so se prepričali v avtoservisu Gregorc v Mengšu. Tam se je pojavil, po videzu sodeč, ugleden mož. Naročil je štiri pnevmatike, vsaka naj bi bila vredna okrog 40 tisoč tolarjev. Ker ravno tak- šnih nišo imeli na zalogi, so se proda- jalci potrudili in mu jih ćez nekaj dni dobavili. Ugledni neznanec pa jim je pnevmatike v majhnem znesku plačal v gotovini, preostanek pa s čeki. Ko pa so prodajalci želeli te čeke vnov- čiti, so ugotovili, da so trije čeki sicer pravi, vendar brez kritja na tekočem računu, ostalih sedem pa je bilo ukra- denih. Avtoservis je bil tako oškodo- van za 150 tisoć tolarjev, policisti pa so temu elegantnemu sleparju že na sle- di. V prejšnji številki Slamnika ste lah- ko prebrali, da je bilo nekajkrat že vlomljeno v otroški vrtec Urša na Sla- mnikarski ulici v Domžalah. Med tem časom je neznani vlomilec še dvakrat vlomil v ta vrtec. Policisti in odgovorni v vrtcu ne vedo, zakaj prihaja do vlo- mov in po kaj prihaja neznani vlomi- lec. Ali ga morebiti daje nostalgija, ko se je še kot otrok v tem vrtcu igral s plišastimi medvedki in lego kockami, pa si tega sedaj, ko je odrasel, ne upa već početi doma? Požar, najdena bomba in po- škodba pri delu V Kompoljah je ob stanovanjski hiši zagorel kozolec. Casilci iz Centra po- žarne varnosti Količevo so skupaj s policisti ugotovili, da je iz še ne pojas- njenega vzroka požar izbruhnil na ku- pu drv, papirja in žaganja. Požar ni povzroćil većje materialne škode, saj se zaradi posredovanja lastnice S. Š. požar ni razširil in ga je lahko obvla- dala sama. Desetletni K. M. in njegov mlajši brat K. S. sta se igrala ob stanovanjski hiši v Javorščici. Med igro sta bratca našla tuđi neeksplodirano eksploziv- no telo. Na srečo se ga ništa dotikala, ampak sta o tej najdbi takoj obvesti- la svojega očeta, ta pa je nemudoma poklical policiste. Ti so na ogled kra- ja najdbe s seboj pripeljali tuđi piro- tehnika, ki je ugotovil, da gre za ne- eksplodirano ročno bombo iz 2. sve- tovne vojne, ki je še kako nevarna, vendar se je na srečo vseh dogodiv- ščina z bombo srečno iztekla. V enem izmed obratov v podjetju Lek Mengeš se je pripetila nesreća pri delu. Policisti so po opravljenem og- ledu ugotovili, da se je med saržira- njem poškodoval šestintridesetletni delavec S. D. Prišlo je namreč do vži- ga hlapov etilacetata na gazirni odpr- tini in S. D. je dobil opekline po obra- zu in roki. Takoj so ga odpeljali na Ur- gentni blok Kliničnega centra v Ljub- ljani, kjer so ga zadržali v nekajdnev- ni oskrbi. Policisti skupaj z republiškim inšpektorjem še raziskujejo okoliščine, v katerih je prišlo do nezgode na tem delovnem mestu. JANEZSTIBRIČ Noč (oziroma kar dve) § policijsko patruljo Kontrola dokumentov pri mladi voznici, ki je z »bol- nico« poskakovala po ležećih policajih Noć ima svojo moć, pravi stari pregovor. In res je ta- ko. Ste se kdaj vprašali, kdo bedi za vašo varnost v noć- nih urah, ko uživate zasluženi počitek? Kajiti prijatelji noči (tatovi in ostali nepridipravi) so takrat še kako de- javni. Poleg tega se v nočeh dogaja še marsikaj druge- ga, kar ni ravno v skladu z zakoni. Veste morebiti, ka- ko poteka noćno delo policistov? Preberite si ta prispe- vek, kajti dvakrat sem se pridružil policijski patrulji pri njenem rednem nočnem delu in si skrbno beležil, kaj vse se je takrat dogajalo in s čim vse se mora ukvarjati noćna policijska patrulja v svoji delovni izmeni od 19. ure zvečer do 7. ure zjutraj naslednjega dne. 1. noč, 22.februarja1997 Moje »delo« se je pričelo s prisotnostjo na tako ime- novani odpravi. Dežurni, tokrat je bil to pomoćnik ko- mandirja domžalske policijske postaje g. Igor Ajdnik, je policiste, ki so bili to noč na svojih delovnih mestih, se- znanil z nekaterimi kratkimi okrožnicami in informaci- jami, ki so se pripetile preko dneva. Izvedeli so, kateri avtomobili so bili ukradeni in na katere avtomobile ter njihove registrske tablice naj bodo pri svojem delu po- zorni, kje so se dogodile prometne nesreće itd. Nato so se prićele deliti bolj doloćene zadolžitve, ki pa jih iz ra- zumljivih razlogov tu ne morem objaviti. Izvedel sem, da bo to noč med 21. in 3. uro izveden tuđi pooštren nadzor nad nekaterimi lokali, ki nišo »na preveć do- brem glasu«. Pomoćnik komandirja domžalske policij- ske postaje me je nato dodelil redni policijski patrulji ter me hkrati seznanil s tem, da sem za lastno varnost odgovoren povsem sam in za kaj lahko in ćesa ne smem početi, kajti v intervencijah imajo policisti pre- cej drugih opravkov. Po teh kratkih navodilih sem se znašel v družbi dveh prijaznih policistov, Martina in Bo- židarja. Skupaj smo odšli do našega vozila (intervent- no vozilo, marica ali »kibla« po domaće), ter se odpra- vili na teren »junakov noćne kronike«. Prićelo se je skoraj natanko tako, kot se je že pred leti pričela moja prva učna ura vožnje, ko sem delal vozni- ški izpit. Najprej je bilo potrebno napolniti rezervoar »marice« z gorivom, zato smo krenili na bencinsko po- stajo. Od »tankanja« dalje pa se je pričelo zares. Napo- tili smo se proti diskoteki »Life« ter na Karantanski uli- ci ustavili skupino razposajenih mladeničev, ki so peš krenili v diskoteko. Martin in Božidar sta nato skupino legitimirala ter preko radijske zveze preverila nekaj po- datkov o njih. Po tem krajšem preverjanju so mladeniči lahko nadaljevali svojo pot proti diskoteki »Life«. Tuđi mi smo se napotili tja. Vendar ne za dolgo, kajti še pre- den smo dobro prispeli do tja, smo preko radijske zve- ze izvedeli, da se je pripetila prometna nesreća na Ro- dici pri Domžalah. Nemudoma smo se napotili na kraj nezgode. Martin in Božidar sta takoj ukrepala. Zavara- vala sta prizorišče prometne nezgode ter poklicala re- ševalno vozilo, kajti poleg materialne škode je bilo ne- kaj oseb tuđi lažje poškodovanih. Kmalu so se nam pri- družili tuđi prometni policisti iz Ljubljane. Postopek po- licistov je bil že kar čista rutina. Izveden je bil alkotest voznikov v tej prometni nesreći, kontrola dokumentov, pisanje zapisnika, pridobivanje dodatnih informacij. Po- klicati je bilo potrebno avtovleko, saj sta bila oba av- tomobila na potencialno nevamem mestu in ju je bilo potrebno čimprej odstraniti. Ta intervencija, kot temu strokovno rečejo policisti, je trajala kar precej časa. Vsaj zame, ki sem bil prvič priča rednim postopkom polici- stov pri tem opravilu. Ko smo (oz. sta) policista končala redni postopek pri tej prometni nesreći, smo najprej »obiskali« industrijsko cono v Trzinu in preverili situacijo. Bilo je vse mirno in spokojno. Nato smo skupaj z drugimi patruljami odšli v kontrolo lokala, ki slovi kot »žarišće kriminalnih de- janj«. Postopek pred lokalom in v njem je bil kar zani- miv — kontrola dokumentov, preverjanje le-teh preko radijske zveze z dežurnim v policijski postaji itd. Ob tem sem opazil, kako nesramni in žaljivi znajo biti ne- kateri (predvsem pijani) obiskovalci takšnih lokalov in prav nič nisem zavidal policistom njihovega dela. Mar- sikakšen »tečen« gost bi ćelo mene, ki sicer slovim kot človek, ki ga živci zlepa ne izdajo, primora I do tega, da bi nevljudnežu zabrusil vsaj kakšno pikro. Po opravljeni kontroli smo na podlagi sporočila, prejetega preko ra- dijske zveze, izvedeli, da so v Domžalah v ulici blizu bencinske postaje našli v avtomobilu človeka, ki je spal, vse štiri »žmigavce« pa je pustil prižgane. Ko smo pri- šli do prizorišća tega dogodka, so bili tam že ljubljan- ski »prometniki«, in prićeli z rednim postopkom. Izka- zalo se je, da so možakarja danes že ustavili, mu zara- di prevelike doze alkohola v krvi odvzeli vozniško do- voljenje ter mu prepovedali nadaljevanje vožnje. Ker pijani voznik ni upošteval njihovih ukrepov, so se ljub- ljanski prometniki odločili oz. so odredili, da ga pošljejo v Ljubljano na zloglasno Povšetovo ulico, kjer bo pre- živel noč v prostorih za iztreznitev. Zaradi za ta primer neustreznega vozila ljubljanskih prometnikov smo jim priskočili na pomoć ter prevzeli pijanega voznika in tu- đi za takšne primere prirejeno »marico«, ter ga odpe- ljali na Povšetovo. Pred tem pa smo se še ustavili na se- dežu ljubljanskih prometnikov v Ljubljani, kjer so poli- cisti izvedli reden identifikacijski postopek »našega« pi- janega voznika. Na poti nazaj iz Ljubljane proti Dom- žalam smo se (ponovno) ustavili v industrijski coni Tr- zin, kjer smo iz vozila pregledali nekaj pomembnejših točk, za katere se v noćnih urah »zanimajo« predvsem vlomilci in tatovi. Pot nas je vodila do Domžal, kjer so pregledali kletne garaže pod SPB-jem. Nekajkrat smo obkrožili Domžale in se ustavili pri vrtcu Urša, v kate- rega predvsem v zadnjem času iz neznanega vzroka nekam pogosto vlamljajo. Po temeljitem pregledu oko- lice vrtca smo krenili proti Viru, pot nadaljevali do Ra- domelj ter se preko Količevega napotili proti Ihanu. Us- tavili smo mlađega voznika, Martin in Božidar sta izve- dla postopek alkotesta. Mladi voznik »ni napihal«, kot se temu tuđi pravi, vendar je moral vseeno plaćati ka- zen, saj ni bil privezan z varnostnim pašom. Ko smo na- daljevali vožnjo, smo mimogrede še opozorili mlado voznico, da ji ne gori ena od sprednjih luči. Ponovno smo se napotili na ogled Domžal, še posebno SPB-ja ter okolice diskoteke Life. Ura je bila že blizu pete ure zjutraj, zato smo odšli na policijsko postajo. Martin in Božidar sta pričela pisati redno poročilo, jaz pa sem še malo. »pasel« radovednost pri dežurnem, pa tuđi Mar- tina in Božidarja sem malo »zasliševal«. Kaj kmalu je napočil konec njune noćne izmene in s tem tuđi čas našega slovesa. 2. noč, 8. marca1997 Ponovno sem se s komandirjem domžalske policij- ske postaje, g. Senčarjem, dogovoril, da bom lahko pri- soten pri še enem nočnem »šihtu« policijske patrulje. Na mojo posebno »zahtevo« (beri — željo) sem se po- novno lahko pridružil isti ekipi, kot zadnjič, torej Mar- tinu in Božidarju. To noč je bil poudarek na ugotavlja- nju oz. preverjanju vinjenosti voznikov (saj veste, 8. ma- rec — praznovale naj bi ga ženske, pili pa predvsem moški). Izmena se je pričela podobno kot zadnjič, le da tokrat nisem bil prisoten na njihovi odpravi v začetku izmene. Nato pa je naša, lahko bi že rekel stara drušči- na, odšla v »marico« in šli smo na teren. Na prvega vinjenega voznika ni bilo potrebno dol- go čakati. V Študi sta Martin in Božidar ustavila oseb- Božidar in Martin pred »marico« Božidar pri pisanju poročila Domžale /lamnik 23 Kje ste, zeleni in naravovarstveniki? Vse premalo spoštujemo mater Zemljo, saj jo onesnažujemo in za- strupljamo po dolgem in počez. Za nekatcre predele je že kritično tu- đi s ozračjem. Naravovarstveniki drugod po svetu na vso to malo- marnost precej opozarjajo; v Slo- veniji pa je vse to bolj medio. Vsa- kovrstni strupi vztrajno prodirajo v podtalnico in vse več je že one- snaženih vodnjakov. Prebivalci ne- katerih področij jih morajo vse bolj poglabijati. Malo je čistih po- tokov in rek. In kaj me pri tem najbolj moti. Kam dati na primer stara zdravila s prete- čenim rokom uporabe? Kam s starimi akumulatorji in različnimi baterijami? Kam s preostalimi koncentrati za škropiva, ki jim je potekel rok? Ko v trgovinah sprašuješ, kam naj bi z vsem tem, zmajujejo z glavo in lepo povedo: NIČ NI UREJENO. »|a, pred leti smo pa res nekaj časa zbi- Grd strop brez ure Domžalsko železniško postajo že nekaj časa na stropu »krasi« razpada- joča »freska«, o kateri sem iz »strogo zaupnega vira« izvedel, da odgovor- nim »oblastem« v Ljubljani pravza- prav ni čisto nič mar, kakšna bo uso- da postajališčne »umetnine«. Ni jasno, ali »skrbni gospodarji« častitljive po- staje sploh vedo, da jo vsak dan ob- čuduje »kr neki« potnikov oziroma Ijubiteljev »tovrstne ne - umetnosti«. Ali se sploh Se kdo zmeni za (pod) uro, ki je nekoč radovednim, pravoča- snim in poznim obiskovalcem Kamni- čana in Domžalčana merila in odmer- jala čas? Brez mu je se še dandanes če- velj ne obuje. B. O. FOTO: B. O rali. Ker pa po te odpadke ni nihče prišel, smo jih vrgli v smeti.« Neka prodajalka mi je rekla: »Stare bateri- je kot vsi drugi tuđi sama mečem v smeti.« V neki kmetijski trgovini so vedeli povedati: »Nekaj smo pa pred leti res zbirali. Potem pa nismo vedeli, kam bi s tem. Nekatere tovarne so že bile pri- pravljene, da bi jim vračali te ostanke, toda samo njihove proizvode.« In še to je trgovec povedal: »Pozanimal sem se, kaj so s tem počeli v tovarni. Več mesecev je vse skupaj ležalo na dvorišču, nazadnje pa je romalo v smeti.« V tem primeru pa res lahko rečemo UBOGA SLOVENIJA in UBOGO Ml- NISTRSTVO ZA OKOUE IN PRO- STOR. Najbrž še drži stari slovenski rek, da RIBA PRI GLAVI SMRDI. FRANCE CERAR FOTO: T. Prašnikar Ali nam je res vseeno... Če vam ni vseeno, kakšna je naša Radomlja, se v soboto, 5. aprila 199^ ob 10. uri dopoldne zberite na igrišču v Šentvidu. Aforizmi Ko zaprosiš za kredit, dokaži banki, da ga ne potrebuješ. Gotovo ga boš dobil. Denarna vrednost poroke se povečuje v sorazmerju z denarno vrednost- /0 ločitve. Menjavalje ljubice kot srajce. Nazadnje je ugotovil, da mu je zmanjkalo srajc. Živel je kot don Juan, imel je samo eno ljubico. Če hoćeš dobiti ženo svojih sanj, se moraš odpovedati sanjam. Komunizem je povedal, kaj je svoboda. Demokracija niti pokazati no- će nanjo. ŠTEFAN ROZMAN KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK DOB Volk in sedem kozličkov V nedeljo, 9. marca 1997, so mladi igralci Kulturnega društva jozef Virk Dob mlade in starejše ljubitelje njihovih predstav razve- selili z eno najbolj znanih pravljic bratov Grimm Volk in sedem ko- zličkov, ki jo je za uprizoritev pri- redi I Miloš Starbek, ki je bil hkra- ti tuđi režiser predstave, odigral pa je tuđi glavno vlogo VOLKA RAZBOJNIKA. Mladi igralci, ki vsako leto pripravi- jo najmanj eno predstavo, so tokrat na glasbo Lađa Jakše in v koreografiji Gordane Schmidt odlično zaigrali ži- valsko pravljico, ki jo pozna prav vsak. MAMA KOZA (Marta Starbek) je svo- jih sedem razigranih KOZLIČKOV (Nataša Župane, Tjaša Vilar, Sabina Vilar, Urša Saviozzi, Polona Ivansek, Aleš Žendar, Marko Starbek) uspešno pripeljala do srečnega konca, katere- ga so se veselili tuđi LISICA ZVITO- REPKA (Katja Brvar), ŽABA ZASPAN- KA (Šonja Sedej), MEDVED SLADKO- SNED (Andrej Vilar) ter oba ZAJCA: KRATKOREPEC (|ure Rogelj) ter DOL- GOUHEC (Tomaž Orehek). Za sceno in kostume sta poskrbela Miloš Star- bek in Irena Keš, za razsvetljavo Pavle Orehek, za ton pa Andrej Starbek. Kulturnemu društvu Jožef Virk Dob za odlično predstavo iskrene čestitke! V. S seboj imejte rokavice, gumijaste škornje in veliko dobre volje, kajti po- skušali borno očistiti zasvinjano Ra- domljo od Trnjave pa do Krtinskega mostu. V primeru dežja bo čistilna akcija prestavljena na naslednjo soboto. Pridite, zabavno in koristno bo! Mladi ekologi Vredno pohvale V nedeljo, 2. marca, je bila pri Sv. Primožu nad Kamnikom prva letoš- nja romarska masa. Cerkev je bila nabito polna, zunaj pa še /a dve cerkvi izletnikov. Pred cerkvijo je bi- la stojnica z ra/glednicami, brošura- mi in knjigami; proda jak d pa nobe- nega. Romarji in i/letniki so pa kar »kupovali«. Pri vsak i tiskovini je bi- la cena; Ijudje $0 si jih i/birali in v škatlo dajali predpisano plaćilo. Le- po. Tuđi tako gre. )e pa to že dolgoletna navada skoraj v vseh slovenskih cerkvah. Tako je v njih na razpolago predvsem verski tisk, od različnih časopisov in revij do brošur in knjig. Po evropsko, lx>ste rekli. Ne, kar po domaće in po slovensko. Saj v cer- kev zahajajo verni, srćni, dobri in pošte- ni Ijudje. Torej, to ni namenjeno samo vernikom, ki redno hodijo v cerkev, pać pa tuđi občasnim obiskovalcem. Vsem tem Cerkev zaupa, saj vsi prihajajo v cer- kev z dobrim namenom - predvsem pa skozi vrata. FRANCE CERAR ATELJE PIRAMIDA Združena čas in lepota V začetku februarja 1997 sta Majda in Dare Ogrinc svoje prijatelje in ljubitelje oblikovanja in unikatnega poslikavanja lesa povabila na od- prtje ATELJEJA PIRAMIDA, ki je naše mesto v novi poslovno stanovanjski stavbi sredi Obrtno industrijske cone Trzin. To je bil prijeten večer, v katerem sta se, kot je rekel voditelj, združila ćab in lepota. Prvi je čas kot izziv sprejel v letu 1985 Dare Ogrinc, ki je imel doslej že tri samostojne razstave, 1994 pa se mu je pridružila tuđi žena Majda, ki je kot izziv sprejela lepoto. Dejstvo, da ustvarjanje časa in lepote ni nikoli dokonča- no delo, Dare in Majda Ogrinc vedno znova potrjujeta s svojimi izdelki, ki so našli mesto na stalni razstavi v Ateljeju Piramide. Čas bo presodil o lepoti, obiskovalci pa smo očarani odhajali s ćudovitega večera, ki nam ga je vsem polepšal s svojo občuteno glasbo violinist Erik Su- ler. V. no vozilo ter po kratkem pregledu dokumentov pripra- vila »balonček« — torej alkotest. Ker voznik še ni imel izkušenj s pihanjem v takšne vrste balonček, ga je Mar- tin .strokovno poučil, kako naj se to izvede (globoko vdihnili zrak ter z enim samim izdihom napolniti ba- lonček). Po primerjavi ampulice s kristali, ki so hitro po- zeleneli, je bilo takoj razvidno, da ima ta voznik le malo preveč alkohola »pod kapo« in da kot voznik ne srne biti na cesti, saj zaradi stanja, v kakršnem je, ogroža se- be in ostale udeležence v prometu. Zato sta mu odv- zela vozniško dovoljenje (ki ga lahko dobi čez 12 ur na policijski postaji v Domžalah, takrat bo tuđi plačal po- stopek izvedbe alkotesta), svoje pa bo moral ta voznik tuđi povedati sodniku za prekrške. Ker voznik ni hotel podpisati zapisnika o izvedenem alkotestu, sta Martin in Božidar nameravala odrediti oz. ga odpeljati na odv- zem krvi. Vendar se je takrat voznik le »omehčal« in podpisal zapisnik. Ker je očitno nameraval nadaljevati vožnjo, sta ga policista se enkrat opomnila, da ima pre- poved nadaljevati vožnjo, zato naj to uf)ošteva. Do do- ma je tako pijani voznik moral kar peš (ali pa na stop, če se je znašel). Ko smo se odpravili naprej v smeri proti Ihanu, nas je z veliko hitrostjo prehitel mladi motorist, ki je poleg tega vozil še brez zaščitne čelade ter luči. Seveda smo se takoj odpravili za njim ter ga po krajšem »lovljenju« sredi Ihana tuđi dobili. Ravno tako kot prejšnji voznik osebnega avtomobila je tuđi on »dobil balonček«, iz- rečen mu je bil ukrep prepovedi nadaljevanja vožnje, »dobil« pa je tuđi predlog za obisk sodnika za prekrške. Ta fantič je bil med drugim kar precej nesramen do obeh policistov in čudil sem se, s kakšno mirnostjo in profesionalnim »ledenim« reagiranjem sta se Martin in Božidar odzvala na fantičeve psovke in zmerjanja. Po tem »Ihanskem« dogodku smo se napotili v smeri proti Rafolčam. Tuđi tu je bilo izvedenih nekaj alkotestov, nekaterim so balončki pozeleneli, le red- kim ne. Po krajši vožnji po Črnem grabnu smo se po- novno napotili proti Domžalam. Po radijski zvezi smo prejeli obvestilo, da so se v nekem domžalskem loka- lu fantje malo stepli in nekdo od njih »jih je staknil po buci« s steklenico. Kanjenec: je že odšel v domžalski zdravstveni dom, kjer so mu ureznino strokovno ob- delali. Policista pa sta morala vseeno sestaviti zapi- snik. Ko smo bili v Zdravstvenom domu, pa smo »na- leteli« na dve dekleti, ki sta imeli prometno nezgodo, v kateri sta bili udeleženi samo oni. Na Zdravstveni dom ju je pripeljal prisebni voznik osebnega avtomo- bila, ki se je slučajno polja) mimo prizorišča promet- ne nazgode. Ena od deklet je imela kar hude rane na očesu, zato so jo napolili na pregled v Urgentni blok Kliničnega centra v Ljubljano. Tja jo je odpeljal dežur- ni reševalni avtomobil domžalskega zdravstvenega doma. Hoteli smo se napotiti do lokala, v katerem jo je po glavi skupil tišti mladoletni obiskovalec lokala, ki je prej potreboval pomoč dežurnih zdravnikov. Vendar smo našo pot končali takoj na prvem križišču. Tam smo namreč opazili malce sumljivo situacijo — dva Italijana sta čakala v avtomobilu z italijansko registra- cijo, blondinka pa je iz bližnje telefonske govorilnice po telefonu vztrajno nekomu nekaj pripovedovala. Po legitimiranju obeh tujcev in preverjanju, če ništa po- vezana s kakšnimi »mafijskimi« posli, smo nadaljevali vožnjo. Znašli smo se pred lokalom, kjer so se prej pretepali vročekrvni fantje, vendar se je postopek z Italijanoma toliko zavlekel, da v lokalu ni bilo nikogar več in je bil že zaprt. Sicer pa je bila ura že skoraj pol štirih zjutraj. Nekajkrat smo še prevozili Domžale, Mengeš ter industrijsko cono v Trzinu, vendar je bilo vse spokojno mimo. Zato smo se vrnili na policijsko postajo, kjer sem izvedel za tokratno »nočno bilanco« — 18 predlogov za obisk sodnika za prekrške, 7 vo- znikov in 3 voznice so »napihali« zeleni balonček. Kakšnih večjih izgredov začuda ni bilo. Očitno (oz. na srečo) tuđi 8. marec ni več tisto, kar je nekoč bil. V razgovoru z dežurnim policistom na policijski posta- ji, ki je vzdrževal radijsko zvezo z vsemi nami na te- renu, sem se ponovno prepričal, da delo policistov niti ni tako lahko, kot si ga nekateri predstavljajo. Vsi, ta- ko policisti kot tuđi prebivalci naše domovine, pa bi bili najbolj srečni, če policisti ne bi imeli nobenega de- la (to bi bil čas brez prometnih nezgod, pretepov ter takšnih in drugačnih kršitev zakonov in pravilnikov). Do tega pa je še dolga pot. Vendar se temu cilju bli- žamo, čeprav počasi. Če navedem malo statističnih podatkov iz leta 1996 (podatki veljajo za celotno Slo- venijo), potem je bila situacija lani takšna; Število mrtvih se je na slovenskih cestah v primerja- vi z letom 1995 sicer zrnanjšalo za 6,3%, vendar pa je kljub temu v 6.316 prometnih nesrečah, kolikor so jih obravnavali policisti, življenje izgubilo 389 oseb oz. 195 na 1 milijon prebivalcev (dokaj visoko svetovno povprečje). Hudo telesno poškodovanih je bilo 2190 oseb (13,7% manj kot leta 1995). Alkohol je bil priso- ten v vsaki tretji prometni nesreći s smrtnim izidom oz. v vsaki peti prometni nesreći z materialno škodo. Povprećna stopnja alkoholiziranih voznikov, povzro- čiteljev prometnih nesreć, je bila 1,79 g alkohola na 1 kg krvi (dovoljeno 0,5 g alkohola na 1 kg krvi). Vsaka tretja prometna nesreća s telesnimi posledicami se je primerila zaradi vožnje z neprimemo hitrostjo, vsaka peta pa zaradi neupoštevanja prednosti ali napaćne strani in smeri vožnje. Najpogosteje pa so se s smrt- nim izidom končale prometne nesreće, katerih vzrok je bilo nepravilno prehitevanje. Na podlagi statističnih podatkov sem lahko izvedel, da je policija lani opravila 47905 intervencij na javnih ali v zasebnih prostorih, predvsem seveda zaradi krši- tev javnega reda in miru. Največ takšnih kršitev se pri- meri na cestah, ulicah ali trgih, malo manj v zasebnih stanovanjih in v gostinskih objektih. Med kršitvami jav- nega reda in miru prevladuje prepiranje in vpitje, sle- dijo motenje miru ter ogrozanje varnosti v zasebnem prostoru, omalovaževanje policistov ali drugih uradnih oseb, pretepanje na javnem kraju ter pijančevanje. V letu 1996 je bilo v Sloveniji za 4,2% manj eviden- tiranih kaznivih dejanj, najbolj obremenjena podroćja s takšnimi dejanji pa so na področju UNZ Ljubljana in med turist ično sezono tuđi na področju UNZ Koper. Kot zanimivost — število evidentiranih kaznivih dejanj je lani najbolj upadlo na podroćju UNZ Maribor, naj- bolj pa je porasle; na podroćju UNZ Nova Gorica (kar za 404% v primerjavi z letom 1995). Toliko o sami statistiki. Kaj naj zapišem za konec opi- sa svojih dveh »noćnih šihtov« s policistoma Martinom in Božidarjem? Prepričal sem se, da Domžale oz. celot- no področje, ki ga pokrivajo domžalski policisti, ni ta- ko mirno, kot sem si predstavljal. In ćeprav so mi vsi po- licisti, s katerimi sem se srečeval v času obeh noćnih pa- truljiranj, zatrjevali, da je bilo obakrat izredno mirno, se meni ni zdelo tako. Kaj se mora dogajati sele takrat, ko tuđi policisti pravijo, da imajo toliko dela, da še dihati ne morejo? Mogoće bom nekega dne prisoten s poli- cisti tuđi na takšen dan (oz. noć). Želim se vam tuđi op- ravičiti, ker nisem navedel vsega, kar sem doživel ti dve noči, kajti zaradi interesov preiskav ter še neraziskanih dogodkov ne morem napisati vsega. Na koncu se želim še iskreno zahvaliti komandirju domzalske policijske postaje, g. Alojzu Senčarju, da mi je omogočil možnost prebiti noć (oz. kar dve) s polici- sti. Zahvala gre tuđi pomoćniku komandirja domžalske policijske postaje, g. Igorju Ajdniku, ki me je »uvedel« v delo z nočno patruijo, posebno pa se želim seveda zahvaliti Mart inu in Božidarju, saj sta me morala kar dve noči »prenašati« in sem jima bil verjetno kar v bre- me, ter seveda vsem drugim policistom, s katerimi sem bil v stikih na obeh noćnih »akcijah«. Naj na koncu pri- znam še to, da sem ugotovil dvoje; 1 Delo policistov niti ni tako lahko, kot to kaže na prvi pogled in 2. Tuđi policisti so samo Ijudje. Upam, da ste ob prebiranju te- ga mojega prispevka tuđi vi prišli do podobnih spo- znanj. tekst in folo: JANEZ STIBRIČ Ostanki »hrošča« po prometni nesreći na Rodici Prostori za streznitev — nišo udobni, pa tuđi hladni so Zločin se ne i/plača — Martin me je v nekaj sekun- dah s strokovnim prijemom obvladal, mi nadel lisice in spravil v »kiblo« — seveda za šalo — tega si ne že- lim v resnici Domžale /lamnik 24 Enajstletni Aleksander Nadj na evropsko prvenstvo NA 4. državnem šahovskem pr- venstvu v Mariboru (24. 2.- 2. 3. 1997) je med desetimi naj- boljšimi slovenskimi šahisti v sta- rostni skupini do 12 let v normal- nem turnirskem šahu mladi Trzin- čan Aleksander Nadj osvojil več kot izvrstno 2. mesto. Za zmago- valcem Juretom Boriškom, ki se je s prvim mestom uvrstil na svetov- no šahovsko prvenstvo, je zaostal le za eno točko. S 6.5 točkami se je Aleksandru uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo, ki bo med po- letnimi pocitnicami v glavnem es- tonskem mestu Talin. To je doslej najveCji uspeh enajstletnega Ale- ksandra, najbolj perspektivnega šahista Šahovskega društva Na- predek Domžale. Šahovsko igro je spoznal in vzljubil, ko je bil star pet let. V Kočevju si je fantič namreč na smučanju zlomil no- go, pa mu je njegov oči namesto »ne- varnega« smučanja ponudil bolj »var- no« igro - šahovnico in šahovske figu- re. Tako se je začela njegova šahovska pot po šahovskih turnirjih. Veliko šahovskih partij je Aleksan- der Nadj že odigral, razvesljevale so ga zmage, nekoliko razžalostili pora- zi, najraje pa se pogovarja o najmoč- nejših šahovskih merjenjih moči, če- prav ve, da je vsaka njegova partija dragocen kamenček v mozaiku nje- gove nastajajoče šahovske umetnine. Njegovi najpomembnejši in naj- močnejši šahovski tumirji so bili zago- tovo državna šahovska prvenstva - že devetletni je na i. državnem prven- stvu z veliko strahu in treme osvojil 15. mesto. Na 2. državnem prvenstvu leta 1985 v Kranju je imel smolo, ker je tik pred začetkom turnirja zbolel, vendar se mu je kljub nadležni bole- zni uspelo zavihteti na 7 mesto. Letoš- nji viceprvak Slovenije med dečki do 12. leta se se sedaj z veseljem v očeh spominja, da je bil takrat edini na tur- nirju, ki je odščipnil pol točke kasnej- šemu državnemu prvaku. Na 3. dr- žavnem prvenstvu v Mariboru se je spet premaknil navzgor po strmi ša- hovski poti, zasedel je opazno 5. me- sto. Na letošnjem 1. osnovnošolskem državnem prvestvu je mladi šahovski zanesenjak začutil, da je končno pri- šel njegov čas, njegovih odločilnih pet minut. V hudi konkurenci se je na tur- Beli: Aleksander Nadj, II. kat. (1621) Crni: Matej Šekoranja, III. kat, (1665) 4. državno prvenstvo (D - 12) Maribor 1. d4 Sf6 2. c4 g6 3. Sc3 Lg7 4. e4 d6 5. t'3 0 - 0 6. Le3 h6 7 Dd2 Kh7 8. g4 e5 9. 0 - 0 - 0 Sc6 10. d5 Se7 11. h4 h5 12. gxh5 Sxh5 13. Sh3 Dd7 14. Sg5+Kg8 15. Lh3 Dd8 16. c5! b

disi na evropsko prvenstvo za mlade. Zmagovalka je postala Ana Srebrnič, z njo pa si je mesto delila Ne- da Tompa, obe s 7.5 točke. V tej starost- ni skupini deklet se je dobro odrezala tuđi mlada Domžalčanka Petra Brezov- šček z 8. mestom. Lep uspeh - 7 mesto - je doživel na državnem prvenstvu v konkurenci med dečki do 10 let Žiga Bobnar, OŠ Trzin. Prvo mesto je osvojil Marko Srebrnić. Kočevje Na šahovskem turnirju, posveče- nem 70-letnici Delavske godbe, je med 87 šahisti v pospešenem šahu (2x15 minut) zmagal mednarodni moj- ster iz Siska Milan Franić z 8 točkami. Za njim so se uvrstili velemojster Mla- den Palac: 8 t., MM Zvonimir Mešlro- vić 7.5 t., MM Branko Rogulj 7 t, MM Bogdan Podlosnik, MM Zlatko Baša- gič, MM Georg Mohr, MK Dean Zeče- vič, MM Leon (jostiša 6,5 ločke itn. Edini Domžalćan na /elo močnem ša- hovskem turnirju je bil mojster Vlado Ivačič, ki je s 6 točkami uvrstil na 14. mesto. Prijetno je presenetil na tur- nirju Moravčan Alojz Cerar, ki je s 5 točkami delil 27 do 42. mesto, osvojil je zelo solidno 39. mesto. Mali nogomet v domžalski občini v v • • se živi Po več letih so ćlani novo ustanovljenoga ŠD ŠPORTNIK organizirali zimsko ligo v malem no- gometu. Liga je kljub želji in trudu organizatorjev, da bi se igralo v Domžalah, potekala v športni hali v Kamniku. V dvch zimskih meserih, kolikor je liga potekala, je bilo odigrano osemnajst zanimivih tekem. Sodelovalo je šest ekip, in sicer: DON JUAN VIR, KMN MENGEŠ, JURČEK BAR DEPALA VAS, GLORIJA BAR TRZIN, PUH ŠKOLKA VIR in ekipa organizatorja ŠD ŠPOR7NIK VIR. Po konćanem ligaškom delu je bila prva ekipa DON |U- AN, druga ŠD ŠPORTNIK, tretja KMN Mengeš in na- prej: IURČF.K BAR, GLORIJA BAR in PUB ŠKOLKA. Za končno uvrstitev pa so igrali še končnico, in sicer je eki- pa ŠD ŠPORTNIK premagala DON JUAN-a z rezulta- tom 6:5, ekipa KMN MENGEŠ pa JURČEK BAR kar 8:0. Prve tri uvrščene ekipe so iz rok tedaj kandidata za predsednika NZS Slovenije, g. RUDIJA MERŠAKA, pre- jele pokale. EKIPA KMN MENGEŠ pa je prejela še po- kal za najbolj športno ekipo tekmovanja. V prvi polovici meseca aprila pa se bo začel spomla- danski del lige, ta poteka ob nedeljah dopoldan v orga- nizaciji istega društva. Letna liga pejteka že tretje leto. Organizatorji in vsi sodelujoći upamo, da se bo na- slt'dnje leto zimska liga v malem nogometu igrala v Domžalah. Zmagovalci letošnje zimske lige v malem no- gometu - Športno društvo ŠPORTNIK Vir: sto- jijo od leve: T. Pavlič, I. Barlič, M. Bolarić; će- pijo: R Pišek, M. Hoćevar, M. in Z. Begič; manjkajo: |. Jeraj, R. Florjanćič, R. Narobe, Z. Volkar in F. Černagoj. Gostiteljem tretje mesto Na Soriški planini so 8. marca 1997 potekale 32. tradicionalne zimske športne igre upravnih delavcev Gorenjske, katerih gostitelji so bili letos zaposleni v upravnih organih občin Domžale, Lu- kovica, Mengeš in Moravće ter Upravni enoti Domžale. Žal so morali zaradi slabih snežnih raz- mer tekmovanje prestaviti z Velike planine na So- riško planino, kjer pa je bilo po mnenju vseh ude- ležencev zelo prijetno. Tekmovalci so se pomerili v veleslalomu, teku na smučeh, vožnji z lopatko, štela pa je tuđi kombinaci- ja. Udeležba je bila nad prićakovanji, saj se je v posa- meznih disciplinah pomerilo več deset tekmovalcev, ki so ob navdušenem navijanju svojih sotekmovalcev z območja upravnih enot Jesenice, Kamnik, Kranj, Ra- dovljica, Škofja Loka, Tržič in Domžale, vsi po vrsti srećno presmučali, pretekli ali prelopatkali od starta eto cilja. Končni rezultati so pokazali, da so bili najboljši tekmovalci iz ekip«; Kranja, drugo mesto so zasedle Je- senice, le nekaj točk za njimi pa sr) zaostali predstav- niki Domžal, ki so tako osvojili bronasto medaljo. Tekmovanje je bilo zaključeno s prijetnim sreča- njem v Majćevem dvoru v Jaršah, ob koncu pa le če- stitajmo najboljšim tekmovalcem iz naše domžalske ekipe. Tako je bil Filip Vrhovnik v svoji kategoriji v smu- ku drugi, Mitja LETNAR je zasedel prvo mesto v smu- ku tor bil tretji v veleslalomu, Martina ROJEC je bila druga, |anez PUKL in Janez GRAD pa sta bila najbolj- ša - vsi v teku na smučeh, kjer sta drugo in tretjo me- sto med svojimi vrstniki zasedla ludi Edo OSENK in Anton KOSEC V veleslalomu sta bila Karla JENC in TATIANA KUHAR ŠKRLJ tretji, enak uspeh pa je dose- gla tuđi Simona OJAN. Čestitke najboljšim, pa tuđi organizatorjem, ki so se resnično potrudili! V. ATLETSKI KLUB DOMŽALE Tekmovalna sezona se začenja Larisa Capuder Kot smo že pisali, je bil začetek letošnje atlet- ske sezone za dekleta in fante iz Atletskega klu- ba Domžale zelo uspešen. Uspchi so se nadalje- vali tuđi v februarju, ko je pionirka Larisa CAPU- DER na zimskem državnem prvenstvu v metih v Kopru osvojila srebrno medaljo. Gani AK Domžale pa so se udeležili tuđi zimske- ga državnega prvenstva v krosu za pionirje ter mlajše in starejše mladince, ki je bilo hkrati tuđi izbirno te- kmovanje za dolodtev slovenske reprezentance /a pr- venstvo v krosu. Najboljše uvrstitve so dosegli naslednji člani AK Domžale: Meta Pungerčar - 4. mesto; Boštjan Brnol 5. mesto; Klemen Avlx?lj - (>. mesto; ob njih pa so te- kli še (iiš|K>r Tomšič, Tomaž Kusar in Lađo Hribar. Člani Atletskega kluba Domžale pa se že pri- pravljajo na najvećje atletsko lekmovanje lotos v naši občini. To bo državno prvenstvo osnovnih in srednjih sol v krosu, ki je zano tuđi pod naslovom DNEVNIKOV KROS. Tuđi letos pričakujemo več kot 1000 tekaćev, ki se bodo 19. aprila 1997 pome- rili za naslove najboljših. V. Smučarsko sezono so člani Smučarskeea društva Domžale dobro izkoristili Čeprav je vse več znakov, da letošnji zini vse bolj pojenjuje sapa, so najprizadevnejši člani Smu- čarskega društva Domžale še zelo dejavni. Z letoš- njo sezono so lahko zelo zadovoljni, saj jim je us- pelo speljati ćelo vrsto tekem, tečajev in tuđi dru- gaće iz zime iztisniti, kar se je največ dalo. Po nekaj letih so letos spet za nekaj časa obudili smu- čišča v neposredni blizini Domžal na Pustovki in Veli- kem vrhu pri Podrečju. Na domaćem smučišču so ta- ko med drugim pripravili novolelni smuk, občinsko pr- venstvo v veleslalomu, obrtniško tekmo za obrtnike iz naše občine in nočni slalom, ob koncih led nov |>a so tam začetnike tuđi učili smučanja. Več: tekem so pripra- vili tuđi na drugih smučišćih, še zlasti na Sorici in v Kranjski gori. Na Sorici so med drugim pripravili spo- minsko tekmo, s katero so fxx":astili leta 1988 ponesre- čene člane kluba, v Kranjski Gori pa polog regijskih te- kem za najmlajše smućarje ludi naj|X)meml)ncjšo kroš- njo smučarsko priroditev domžalsko-kamniškega ob- močja FIS tekmo z,i |X)kal Domžal. Priprava takšne tekme terja dost i znanja, izkušenj in dobro opremljenost. Članom Smučarskega društva vse- ga tega ne manjka, čeprav so bile v ponedeljek, 24. fe- bruarja, vrste sicer prizadevnih delavcev Smučarskega društva zaradi zimskih šolskih [xx*itnic razredčeno, so organi/alorji pod vodstvom vodje lekmov.inj.i Ale- ksandra Kabajci tekmo iz|X'ljali na /avidljivo visoki rav- ni. Lahko smo upravičeno ponosni na utečeno orga- nizacijsko ekipo Smučarskega društva Domžale, s.ij fante zaradi strokovnosti vabijo praktično vsak konce, tedna na najrazličnejše tekme po slovenskih smučiščih, da poskrbijo za dobro organizacijo in izvedbo števil- nih smučarskih tekom. Tuđi lako utrjiijejo slovos naše občine. Na tokmi za pokal Domžal je tokral nastopilo 132 tekmovalcev iz 21 držav Evrope, Azije, ZDA in Avstra- lije. Slovenske barve so branili predslavniki naše A, B, C repre/entance in mladinske vrste, zmagal pa je Dra- go GruMnik (Slo), saj si je odločilno prednost prismu- ćal žo v prvom toku. V drugi vožnji je naskok le še po- večal, tako da je drugouvrščeni Nizozemce Man do Flarald II. zaoslal žo 2,08 sekunde. Naš drugi najboljši je bil Miran Rauter na tretjem mestu, (iašper Kontrec |>a je |X) odločilnem četrtom času |)rve vožnjo na kon- cu pristal na petem mestu. Najbolje uvrščonim tokmovaleem je priznanja v imenu pokrovitelja, Občine Domžale, podclil dom/al- ski podžupan Simon M c:ela vrsta članov društva v Kranjski Gori skr- bela za kar kakih sto tečnjnikov iz naše občine. Smu- čarsko društvo je namreč med šolskimi pcx":itnieami v Kranjski gori izvedlo smučarski lečaj, ki ga je vodil Rok Likar. Mladi smučarji so se vsak dan vozili v Kranjsko Goro in so lam učili zavoje in drugo smučarske spret- nosti. Po splošni cx.eni je tečaj dobro usfx'l, lečajniki pa so na koncu, zadnji dan tečaja, tuđi vsom pokazali, kaj so se naučili. Veselje ob medaljah in drugih priznanjih je bilo ros prisrčno. MIRO ŠTEBE IHAN Skoki ob 50 - letnici Smućarski skakalni klub SAM Ihan je ob svoji okrogli obletnici, peldesetletnici ustanovitve klu- ba, 23. februarja 1997 ob 15. uri izvedel jubilej- no tekmo na r>0-metrski skakalnici v Ihanu. Nasto- pilo je 30 tekmovalcev iz ćele Slovenije, ki so se pomerili v treh kategorijah. Po končanom ura- clnein delu pa so za posebno nagrado izvedli še eno serijo skokov, v nji je nagrada pripadla tisle- mu, ki mu je uspelo »povleči se najdlje« po hrhtu skakalnice - to je bila posebna serija in najdaljši skok, brez sodniških ocen. Kljub težavnim razmoram so organizatorji z veliko truda usf»li usposobiti skakalni«). Sneg je v tistih dnoh pobiralo kot za stavo, saj so bile temperature zraka prej poletne kot zimske. Zaradi (pre)visokih temperatur ni- šo mogli uporabiti snežnega topa, zato so poranili ce- lotno zalogo snega iz deponije ter ga ročno prenesli na skakalnico. Tekmovalcev pa izredno toplo vreme ni motilo in pogumno so se poganjali po zaletišču navzdol ter z lepimi skoki razveseljevali kakšnih 250 gledalcev. V kategoriji dečkov do 15 let je bil najboljši Gašper Cvetko (SSK SAM Ihan), drugi je bil Luka Ajnik, tretji pa Primož Piki (oba SSK BTC Ljubno ob Savinji). Pri deč- kih do 18 let je zmagal Samo Dremelj pred Žigo Kosi- jem ter Urošem Demšarjem (vsi SK Ilirija ftnter). Pri čla- nih pa so bili najboljši Rok Cerar (SK Termit Moravčo), Najboljši v kategoriji do 15 let - (od levc proti desni): drugouvrščeni Luka Ajnik, zmagovalec Gašper Cvetko in tretjeuvrščeni Primož Piki. David Kunster (SSK Servis Debevec Mengeš) ter Tomaž Prašnikar (SK Termit Moravče). V posebni seriji za naj- daljši skok sta si prvo mesto s skokom, dolgim 42,5 me- tra, razdelila Samo Dremelj ler Žiga Kosi (oba SK Iliri- ja Center), tretji pa je bil domačin Gašper Cvetko (SSK SAM Ihan). Kot zanimivost; nastopil je tuđi Primož Pe- terka (SK Termit Moravče), ki je v konkurenci dečkov do 15 let osvojil 13. mesto. Seveda pa to ni bil tišti »pra- vi« Primož Peterka, ki vodi v svetovnem |X)kalu in nas razveseljuje s svojimi odlićnimi skoki ter uvrstitvami; temveč mlad skakalec, iz Moravč, ki ima povsem iden- tično ime in priimek kot naš šampion. Morebili homo ćelo dočakali, da nas bosta na tekmah svetovnega po- kala zastopala kar oba hkrati. tekst in foto: JANEZ STIBRIČ Medobčinsko osnovnošolsko prvenstvo domžalske regije v namiznem tenisu V petek, 21. in v soboto, 22. februarja 199} je v telovadnici v Mengšu potekalo letošnje namiznote- niško medobčinsko prvenstvo osnovnih šol domžal- ske regije, ki obsega občine Lukovico, Moravče, Domžale in Mengeš. Organizatorja sta bila Šport- na zveza Društva ter mengeški namiznoteniški klub NTS EDIGS Mengeš. Zaradi bližajočih se fxx!itnic ter natrpanosti najrazlič- nejših štKjrtnih lekmov.inj v tem terminu je bila udelež- ba skromnejša kot pretekla leta. V primerjavi z lanskim letom se je število mladih tekmovalcev in tekmovalk, Iju- biteljev zelene miže in bele žogice, skoraj prepolovilo. Kljub temu pa se to ni dosti poznalo na kakovosti, saj so nastopili skorajda vsi najboljši, ki v tem zanimivem, hi- trem in privlačnem športu kaj pomenijo v domžalski re- giji in ki seveda še obiskujejo osnovno solo. 'Tako je bilo prijavljenih fi ekip pri dečkih ter 6 ekip pri deklicah, ki so so med seboj borili za letošnji naslov prvaka. V posamični konkurenci pa je nastopilo v konkurenci od 1. do 4. raz- reda 25 dečkov in 11 deklic, pri starejših, torej v konku- renci 5. eto 8. razreda pa 36 dečkov ter 13 deklic: iz 8 os- novnih šol. Na podlagi razpisa so se? med seboj pomeri- li tuđi tisli tekmovalci in tekmovalke, ki redno nastopa- jo v ligaških tekmovanjih in imajo iz. teh tekmovanj os- vojenih že nekaj tcx'k. Skupno je tekmovalo 96 učencov in učenk. In kaleri so bili najboljši? Ekipni prvaki pri dečkih so postali tekmovalci OŠ Mengeš, drugo mosto so osvojili predstavniki OŠ Ra- domlje, tretji pa so bili mladi h.-kmovalci iz (^Š Janko Ker- snik. Pri deklicah so postale prvakinje tekmovalko iz OŠ Mengoš, drugo meslo je pripadlo OŠ Janko Korsnik, tret- je pa tekmovalkam OS Vencelj Pc^rko. Pri |xjsameznikih je med dečki od I. ck) 4. razreda prvo mesto osvojil Da- vid Orešnik (OŠ Radomlje), drugi je bil Peter Vida (OŠ )anko Kersnik), tretje eto četrto mesto pa sta osvojila Mar- ko Zupančič in Rok Zupančič (oba OŠ Janko Kersnik). V kategoriji deklic: od 1. do 4. razreda je postala prvakinja Mateja Ravnikar (OŠ Vencelj Perko), druga pa je bila Me- la Rode (( )Š Janko Kersnik), tretje do četrto mesto pa sta si delili Alonka Budnar (OS lanko Kersnik) le.T Tina Os- terman (OŠ Mongoš). V kategoriji dečkov od 5. do 8. razreda je postal prvak Tomaž Limbe^k, drugo mesto je osvojil Marko Limbek (oba ()Š Radomlje), tre;t je eto če- trto mesto pa sta osvojila Jure Osolin in Matjaž Rola (oba OŠ Janko Kersnik). Pri deklicah od 5. eto 8. razreda je po- stala prvakinja Alenka Boroša, drugo mesto je osvojila Anja Srebačič (obe ()Š Mengeš), tretje eto četrto mesto pa sta zasedli Nina Štrukelj in Barbara RoeJe- (obe ()Š Jan- ko Kersnik). Naj!x>ljši so se tuđi uvrstili v nadaljnja te- kmovanja, kjer lxicto po svojih mex":eh in znanju zasto- pali domžalsko regijo. teksto in foto: IANEZ STIBRIČ Dobitniki medalj v kategoriji posamezno na letošnjem medohćinskem namiznoteniškem prven- stvu domžalske regije Domžale /lamnik 25 Člani zmagovite slovenske ekipe, ki je na svetovnem prvenstvu osvojila prvo mesto: Grega Lang, Peter Zonta, Blaž Vrhovnik in Grega Rihtar ČE DOBRO SKAČEŠ, TI LEŽIJO VSE SKAKALNICE Miha Rihtar, mladinski svetovni prvak Ko je pred kratkim ekipa sloven- skih smučarskih skakalcev na sve- tovnem prvenstvu v Kanadi osvoji- la prvo mesto, skoraj nihče izmed nas ni vedel, da je eden izmed šti- rih ćlanov ekipe Domžalčan, dijak Ekonomske sole v Kranju, MIHA RIHTAR, ki je 4. marca 1997 pra- znoval svoj 16. rojstni dan. Moj sogovornik je prijolcn tnnl. V razgovoru sodeluje ludi mnmn Alojzi- jii, ki pravi, cl,i so smučarski skoki po- stali način njihovoga življenja, ki se mu je »podredila« vsa družina, torej tuđi mož Srečo, ki je včasih igral nogomet, in hčerka Marjana. Ko je njihov fant za- čel skakati, smucati je sicer začel že pri dveh letih, so bile, verjeli ali ne, največje težave s čevlji, saj skoraj ni bilo mogo- če dobiti tako majhne šlevilke, ki bi us- trezala sedemletnemu fantiču, ko se je prvič pognal po ihanski skakalnici. Te- daj je bil član SSK Ihan in na prvi tekmi ni preskočil 10 ni. Ampak to je bil Sele začetek športne poti, ki jo kljub Miho- vi mladosti spremlja vrsta us|X'hov, me- dalj, kolajn in priznanj, ki krasijo njego- vo sobo. Ob tem pa naj med dnigimi uspehi omenim 1. mesto na neura- dnem svetovnem poletnem prvenstvu, dve zmagi na poletni seriji skokov v Nemčiji, tretje mesto na alpskem poka- lu v ŠVici in Se kaj bi se našlo. Sprva je bil član ihanskega kluba, v 8. razredu, ki ga je obiskoval na osnov- ni soli Rodica, pa se je skupaj s starši, ki so njegovi zvesti spremljevalci na vseh rekmah, odločil, da zaradi boljših možnosti in napredovanja zamenja klub in tako je postal član Skakalnega kluba Triglav. Že prej je bil član Planin- ske skakalne iole, pred šestimi leti pa je postal stalni član državne reprezen- tance Slovenije; v nji svoja bogata zna- nja in izkušnja posredujeta trenerja )ani Grilc in Bogdan Norčič, za katera ima- jo Miha in tuđi starši same pohvalne Smučarski skakalec Miha Rihtar l^'sede. Trenirajo skoraj vsak dan, naj- manj po dve uri, in kondicijski del tre- ninga, ki ga je skoraj polovico, je po- memben del za celovito pripravljenost lekmovalcev. Ob vikendih skačejo na tekmah. Preostali čas, ki ga je vselej premalo, je namenjen soli in učenju. Miha obiskuje športni oddelek, v kate- rem je kar nekaj skakalcev, med njimi tuđi Uroš Peterka; z njim se skupaj vo- zita vsak dan v Kranj. »Šoferji« so star- ši, ki se vozijo po fante tuđi popoldne, da jih po treningu odpeljejo domov. Starši so skoraj vselej z Mihom, ne razmišljajo o stroških, ki jih ni malo, saj mladi skakalci nišo zanimivi za spon- zorje, ne razmišljajo o tem, da ne bi spremljali svojega fanta na tekmah, če- prav se je mama Alojzija sprva kar ma- lo bala in je raje pogledala malo vslran, ko se je Miha pognal po zaletišču. Se- daj ga spremlja z odprtimi očmi in dr- ži pesti za dober skok, za njegov us- peh, ki se ga veselijo vsi skupaj, včasih ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije: PON., SRE., ČET. TOR., PET. 13.00-19.00 8.00-13.00 Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122. U. MARIBOR* PETROL U CENTER pa je treba z mladim tekmovalcem de- liti tuđi slab dan in smolo. Miha rad skače, njegova najljubša skakalnica je stara Bloudkova velikanka v Planici, na nji je skočil tuđi svoj rekordni skok 130 metrov. Ko ga povprašam, će se kate- re od skakalnic boji, je odločen: sploh ne, vsaka nova skakalnica mu pome- ni iziv, da je le dobro pripravljena, kar pa ni vedno, saj organizatorji tekem včasih zaradi pomanjkanja snega ska- kalnice ne pripravijo tako, kot bi bilo potrebno. Nekoč bo skočil čez 200 metrov, to ostaja njegov cilj, ki ga bo zanesljivo dosegel. Na svetovnem prvenstvu v Kanadi jih je vodil mladinski trener Sandi Čim- žar. Skupaj s Petrom Žonla, Gregom Langom ter Blažem Vrhovnikom so pričakovali, da bi se ekipno lahko do- bro uvrstili. Skakali so po svojih najbolj- ših močeh in dosegli uspeh, o katerem se Mihi doslej niti sanjalo ni. Postali so ekipini'svetovni prvaki (za njimi so se uvrstili Finci in Avstrijci) in tako razve- selili prav vse, ki so jim zaupali in jim pomagali na njihovi uspešni poti: naj- bolj svoje starše in trenerje, ki so se po- sebej ponosni na uspeh mladih skakal- cev. Ti so bili še posebej prijetno pre- senećeni nad prisrčnim sprejemom na Brniku, Miha pa je doma med drugimi česlitkami že čakal tuđi telegram s če- stitkami in najboljšimi željami domžal- ske Županje. »So uspehi, pa tuđi neuspehi,« pra- vi Miha in se dobro zaveda, da so za vse potrebni trd trening, veliko Ijube- zni do smučarskih skokov, odpovedo- vanj, pa tuđi zaupanja in športne sre- če, za katero zazdaj lahko reče, da je njegova zvesta spremljevalka. Njegovo življenje je en sam smučarski skok, vanj je-vložil veliko ur treninga, ki ga oblikujejo vedno nove metode, novi načini skakanja, ki prinašajo cialjše in varnejše skoke; je sodelovanje s trener- ji, s psihologom in so domaći, ki so pri- pravljeni vedno narediti prav vse, da bi Mihi omogočili dobre možnosti — ta- ko za športne dosežke kot za učenje. Prostega časa skoraj ni, če pa si Mi- ha ob učenju le najde trenutek oddiha, obišče nekdanje sošolce Klemena, Bla- ža in Boštjana, s katerimi so ostali ve- liki prijatelji. Pogovarjajo se o vsem, kar je skupnega mladim fantom, ki imajo življenje radi. S sedanjimi sošolci se lepo razume- ;o in Miha je hvaležen vsem, ki mu po- magajo. Pa naj bo to gospa ravnatelji- ca Srednje ekonomske sole v Kranju ali pa sošolka, ki mu prepisuje snov, da je na tekočem. Pa Se na eno zanimivost me opozarja Miha. Generacija skakal- cev letnika 1981 je številna, zato je po- membna vsaka tekma, da se uvrstiš v ekipo; pomemben je vsak skok, po- membno je, da si v pravem trenutku na pravem mestu, saj prav vsak skok pomeni priložnost za uspeh, za lepši dan, ki se ga skupaj z njim veselijo do- maći, saj težko čakajo, da se vrne s te- kem, da se usedejo za mizo, kamor mami postavi njegovo najljubšo jed — govejo juho. Iskrene čestitke, svetovni prvak, te- bi, staršem in trenerjem in naj te na tvoji uspešni športni poti tuđi v prihod- nje spremlja sreča, smučarski skakalec Miha Rihtar, in naj se uspehi iz letošnje- ga leta še velikokrat ponovijo! VERA VOJSKA KK PIRUETA Murska Sobota navdušena nad revijskim nastopom kotalkarjev Piruete Kotalkarski klub Pirueta v času od 21.- 24. februarja organizirat tradicionalne zimske počitnice v Murski Soboti. Strokovno sreča- nje rolarjev in revijski nastopi. Z delom in nastopi navdušili mladi- no v Murski Soboti. Udeleženci spoznali gostoljubje Prekmurja in posredno promovirali domžalsko občino. Kotalkarski klub PIRUETA že nekaj let skrbi, da imajo člani kluba, trener- ji in njihovi tekmovalci možnost pre- živetja cenejših počitnic v enem iz- med slovenskih krajev. Običajno je to organizirano tako, da imajo te- kmovalci možnost različnih trenin- gov: od kotalkanja do kondicijskih treningov, plesa, plavanja. Letošnje počitnice so ćlani kluba preživeli v Murski Soboti. Izbor kra- ja je bil povezan z drugimi dejav- nostmi, ki jih nekateri člani kluba iz- vajajo v tej regiji (na področju šolstva in regionalnega planiranja). Vodstvo lokalne skupnosti v Murski Soboti in ravnatelji osnovnih šol so bili zelo zavzeti, da kotalkanje v njihovi regi- ji bolj zaživi. Na področju rolanja so že izkuseni, saj imajo v Murski Sobo- ti moćan klub, medtem ko so na področju umetnostnega kotalkanja še bolj na začetku. Na počitnicah je bilo okoli 40 udeležencev. Klub je za vse dneve pripravil podroben program dela, in sicer je udeležence razvrstil v dva ta- bora: rolarje in umelnoslne kotalkar- je. Udeleženci tabora v hitrostnem kotalkanju (klubi iz Ljubljane, Alpina, Naklega, Lendave, Murske Sobote, Domžal) so se preko video posnet- kov seznanili z novostmi na tem področju, obenem pa so lahko testi- rali krasen poligon za vadbo v Mur- ski Soboti. Strokovno delo je usmer- jal trener hitrostnega kotalkanja iz Madžarske, z njim ima klub Pirueta stalne stike in strokovno sodelova- nje. Umetnostni kotalkarji so imeli možnost vaditi v dveh dvoranah, ki popolnoma ustrezajo normativom f (25. 2.) so tekmovalci, ki so se udele- žili poćitnic (Nina Grilj, Maja Mušič, Blaž Ravnikar, Andreja Ručman, Ti- na Levićnik, Teja Rus, Maruša Ravni- kar, Šonja Cerar in Petra Viđali) pri- pravili revijski nastop za 5 murskoso- boških osnovnih šol. Ogleda revije se je udeležilo okoli 1500 otrok. Za vse udeležence je bil to enkraten spekta- kel, saj otroci tega športa v svojem okolju ne poznajo. Nastope je sne- mala tuđi regionalna TV iz Murske Sobote ter vsi lokalni in regijski časo- pisni mediji. Klub se je z vodstvi šol kakor tu- đi z vcjdilnimi politiki mestne obći- ne Murska Sobota dogovoril, da na- daljuje z zaćetim sodelovanjem. Pr- vo srećanje kot.i1!- ■—■•■ p'ruete boz Zadovoljstvo na obrazih nastopajočih po dobro izpeljanem shovv pro- gramu. za umetnostno kotalkanje. Kondicij- ski trening je potekal na povsem novi atletski stezi. Poleg tega je bil še re- dni trening plesa, zvećer pa obisk plavalnega bazena in fitnesa ter sav- ne v hotelu Diana. Dijaški dom, kjer so udeleženci bivali, pa je dal na raz- polago konferenćno dvorano in dru- ge dvorane za rekreacijo. V ponedeljek (24. 2.) in v torek Foto: KK PIRUETA njimi že poleti, na otvoritvi največ- je dvorane v Pomurski regiji, saj bo njena površina znašala preko 2300 m2. Obojestransko zadovoljstvo samo potrjuje, da klub dobro dela, da ima izredne organizacijske sposobnosti, kar nedvomno izpeljava takšnega ta- bora to ugotovitev samo potrjuje. V. Bleivveisove Novice 1856 Splošna pravila za zdravo in dolgo življenje so: 1. Svež zrak podnevi in ponoći; 2. Hrani se, kakor narava zahteva; 3. Po delu mir, po miru zopet delo; 4. Živi trezno in boj se žganja; 5. Bori se proti vsaki strasti; 6. Ne pozabi na Boga. Ako ti je tezko na srcu in duši, ako ti tuga in skrb stiska- ta vrat — ne boj se! Zaupaj v Boga in on ti bo pomagal. 1. Človeška koža mora biti vedno čista. HELIOS DOMŽALE: LITOSTRO] SLOVAN 77:83 Helios izgubil proti Li tost roj Slovanu Jesenski poraz Litostroja na do- maćem igrišču ni bil za Ljubljan- čane nikakršna vzpodbuda za to- kratno srečanje s Heliosom. Prvi polčas so zasluženo dobili domaći- ni, saj so pokazali izjemno igro s hitrimi napadi, dobro obrambo in zanimivimi akcijami. Cregor Beli- na in Rado Trifunovič sta z natanć- nimi meti veliko pripomogla k vi- soki prednosti 13-ih točk ob kon- cu prvega polćasa. Pričakovanje, da bo prednost v drugem polčasu le še narašćala, se je kmalu razblinilo, saj sta )aka Lakovič in Igor Thaler vsak z odličnim metom za tri točke začela zmanjševati razli- ko, lako da je gostom v 17 minuti dru- gega polčasa uspelo rezultat izenači- ti na 63:63. laka Lakovič je nato dve minuti pred koncem zadel trojko in (ako dosegel prvo vodstvo Litostroja na srećanju, s 6(S:66. Domžalčanom napad ni uspel in Litostroj je imel še već možnosti za /mago, vendar ludi njim žoga ni in ni hotela skozi obroč. Za Oomžolčane si jo je priboril Gre- gor Bclina, ki je razultat izenačil in ta- ko izsilil podaljšek, saj gost je v zadnjih sekundah nišo dosegli koša, ki bi jim prinesel zmago. l/enačena igra na za- četku podaljšk.i se je po polovici za- radi premnogih osebnih napak, ki jih je naredil Helios prevesila na stran Ljubljanćanov, ki so odlično zadevali proste mete in tako osvojili z njimi kar 13 točk od 15-ih. (Edini koš je dosegel Samir Lerič). Trojka Gregorja Beline je sicer znižala rezultat na 77:79, od tu pa igra ni bila več v rokah igralcev, ampak v rokah obeh sodnikov, ki sta na srećanju že naredila nekaj napak. Pri napadu gostov sta tako dosodila namerno osebno napako Gregorju Belinu in zmagovalec je bil odloćen. Najboljši strelec Heliosa je bil Gre- gor Belina s 24 točkami. 1. Smelt Olimpija Ljubljana 489 točk 2. Kovinotehna Savinjska Polzela 102 točki 3. Satex Maribor 61 točk 6. Helios Domžale 62 točk Prihodnje tekme: 15. 03.1997; Helios Domžale— Kraški zidar Sežana 19.03.1997; Maribor Ovni -- Helios Domžale (srecla) 22. 03.1997; Helios Domžale— Krško 26. 03.1997; Republika Postojna —He- lios Domžale (sreda) URŠKA GABRIČ To pa dosežemo s pridnim umiva- njem in s tem, da spodnjo obleko večkrat preoblaćimo. 2. Lase je potrebno vsak dan / gostim glavnikom počešati in kožo na glavi večkrat umiti z milnico. 3. Zobe je treba večkrat čistiti, da osta- nejo zdravi. Zdravi zobje mnogo pri- pomorejo, da želodec bolje prebav- Ija in da je vsled tega dotična oseba bolj zdrava. 4. Glave ne pokrivajte pretopio, ker to ni zdravo. Tuđi ni pametno vrat z robcem zamotavati. 5. Noge morajo biti vedno na toplem. Od hladnih, mrzlih in ćelo mokrih nog se prikrade lahko mnogo bole- zni. 6. Pazi na obuvalo. Nepravilno in nepri- pravno narejeni škornji morejo pok- variti in pohabili noge. Črevelj je ne- pripraven, ako je premajhen, preve- Bumu * obžagovanje polomljenih dreves * obrezovanje živih mej * obrezovanje okrasnega drevja in grmičevja Mobitel: 0411664 615 lik, ali spredi preveć šiljast. 7 Za odrastlega ćloveka je dovolj na dan spati 7 do 8 ur, četudi mora podnevi tr- do delati. Predolgo spanje prav nić ne koristi, nasprotno še škoduje, ker oslabi in omehkuži telo. 8. Spanje v obleki je nezdravo. Za spa- nje je najprimernejša dolga in široka srajca. Zelo neumestno je, će spi v eni postelji več ljudi, ker ena vdise, kar ciruga izdiše. Izdihana sapa ni zdrava. 9. Na hrbtu spati ni zdravo. Najbolje je, da se leži pri spanju enkrat na levi, enkrat na desni strani. MILOŠ IIKAR Nekaj Murphyjevih Zakon srečanja Verjetnost, da boš srećal koga, ki te pozna, se povečuje soratmerno z željo, da te ne bi videli v družbi s osebo, ki te lahko kompromitira. Zakon uspeha Kadar si uspel, pomeni, da si ne- kaj prezrl. Zakon morale Verjetnost, da se bodo držali ti- stih moralnih načel, ki jih ti zago- varjaš, je enaka ali pa većja tvoji dvoličnosti. Zakon napredovanja Če hoćeš napredovati, pritrjuj, tuđi kadar dobro veš, da je nekaj hudo narobe. ŠTEFAN ROZMAN POLIS-CHEM d.o.o. in POKA d.o.o. V poslovni stavbi v Kamniku, Medvedova 25, nudimo v najern poslovne prostore za pisarniško dejavnost. Informacije po Icl.: 817-297 in 817-059 vsak delovni dan od 8. do 14. ure. Domžale /lamnik 26 Pisma bralcev SLAMNIK 714-599, 721-022 Spoštovane bralke in bralce prosimo, da svoje prispevke podpišete s polnim imenom in navedete točen naslov. Prispevkov brez točnega naslova ne borno objavili. Pišem bralcev, ki bodo daljša od 32 vrstic, zaradi pomanjkanja prostora prav tako ne borno mogli objaviti. Ko te vznemirjajo po _____telefonu..._____ Se vam je že primerilo, da ste bi- li žrtev hinavskega in kaznivega de- janja - groženj in vznemirjanj preko telefona. V zadnjih nekaj letih se je takšna stvar že kar preveč razpasla. Tuđi meni so grozili po telefonu (će- lo s smrtjo) in me vznemirjali s klici ob nemogočih u rali. Kdo so ti Ijudje, Prešernova 48 1230 Domžale TeL 061/722-920 KSENIJA LUBI savna solarij masaža VAS SONCE NAŠE POBARVA IN OGREJE, ZA MATURANTE PA ŠE 20 % CENEJE ki poćno takšne stvari, in zakaj? Mar nimajo niti toliko poguma in ne po- znajo niti kančka bontona, da bi se predstavili in povedali, čemu vzne- mirjajo druge? So to psihopati, delo- mrzneži, neuravnovešene osebe, morebiti dobesedno norci, zreli za psihiatrično bolnišnico? Ali pa so to navadne reve, copate, ki na takšen način želijo doseči renome v doioče- ni družbi ali organizaciji? 2e precej let sem tarča takšnih oseb, ne samo telefonićno, tuđi pisno. Nikoli ni- sem polagal kakšne velike pozornosti do te problematike, nikoli se nisem »sekiral« zaradi tega. Tuđi sedaj se ne. O teh Ijudeh sem si vedno mislil enako, in tuđi sedaj se vedno mislim o njih tako, kot sem napi- sal v uvodu. Nekajkrat sem že »izvedel« uspešne akcije razpoznavanja neljubih te- lefonskih pozivov ter grozilnih pišem. Kar nekaj naroćnikov telefona, ki so mi gro- zili, je za nekaj časa doživelo telefonski mrk (prisilni odklop telefona). Morebiti bo to doživel tuđi lastnik telefona, s čigar te- lefonske številke me je precej mesecev nekdo klicaril ob najbolj nemogočih urah. To pa bo seveda odvisno predvsem od njega samega. Kaj bi vi storili, će bi vam več mese- cev zvonil telefon recimo ob 1. uri zju- traj, pa nato ponovno čez kakšni dve uri kasneje, pa nato čez pol ure itd. In to iz meseca v mesec. In vedno, ko bi se og- lasili na poziv, ne bi uspeli izreci niti be- sedico prosim, kajti noćni vznemirjeva- lec bi takoj spustil sluialko in slišali bi sa- mo tišti tu, tu, tu, tu,... Bi vi to odobra- vali, bi dopustili, da se nekdo na takšen način izigrava? Jaz nisem, zato sem se (sicer sele po nekaj mesecih) odločil temu storiti ko- nec. Pa ne zaradi tega, ker bi mene osebno to ne vem kako hudo motilo (saj sem bil ob takšnih urah dostikrat se ob raćunalniku in sem se komaj dobro od- klopil z Interneta) ali pa da bi bil zaradi VETERINARSTVO TRSTENJAK KLINIKA ZA MALE ŽIVALI Tesovnikova 27A, Lj. Gežica) Naročila po tel.: 372-967 Vsak delovni dan od 8.-20. ure. Ob sobotah od 8.-13. ure. Radovan Zajc, dr. vet. med. mag. I. Trstenjak, dr. vet. med. tega ne vem kako vznemirjen (imam pač jeklene živce). Tu gre za povsem ćloveška načela, za kršitev oz. zagotovi- tev ustavnih pravic, će že hoćete. Pa tu- đi - kako naj sedaj odvadim našega pa- pagaja, da bo prenehal oponašati tele- fon? V teh nekaj mesecih ga je ponoći tolikokrat slišal, da se mu ni bilo težko naučiti oponašanja njegovega zvonjenja in sedaj dostikrat ne vemo, ali zvoni te- lefon ali pa se oglasa naš papagaj. Zato smo se obrnili na Telekom. Po opravljeni detekciji smo od Tele- koma pričakovali izpisek vseh dohodnih klicev, vsaj tako so nam obljubili. Caka- mo en dan, dva dni, tri, štiri, pet, pa nić. Izpiska ni in ni bilo. Po nekaj mojih ur- gencah sem izvedel, da bi ga morali na sedež Telekoma v Ljubljano poslati iz domžalske telefonske centrale, vendar jim ga kljub njihovim urgencam se nišo dostavili. Ker so se v tem času (nakljuć- je, ali pa tuđi ne) prenehali noćni pozi- vi na mojo telefonsko številko, sem po- sumil, da obstaja ćelo kakšna povezava med noćnim klicateljem ter domžalsko telefonsko centralo. Nekega dne pa je konćno prišel izpisek. Skrbno sem pre- veril, će se ure, ki so bile zabeležene pri detekciji, ujemajo s tistimi, ko sem jih beležil jaz ob noćnih pozivih. Seveda so se 100% ujemale in nato sem v računal- niški telefonski imenik odtipkal telefon- sko številko, iz katere so prihajali noćni klici. Ta številka je bila 712-9M, katere lastnik je g. Bizjak Košta st., Mengeška cesta 5, Trzin. " Dotićnega gospoda sem seveda takoj poklical, kajti »firbec« mi ni dal miru - želei sem izvedeti, zakaj me kliče ob takšnih nemogočih urah. Ko mi ga je us- pelo dobiti na telefon, sem se najprej predstavil (kot to zahteva bonton), nato pa sem ga kar povprašal, će me on kli- če oz. kdo iz te številke me kliče? Na moje razočaranje tega nisem izvedel, kajti g. Bizjak Košta st., lastnik telefonske številke 712-964, mi je vztrajno trdil, da on že ni klical in da tuđi nihče drug ni klical. Hotel me je na kratko in precej neprijazno odsloviti, ćeš, naj pošta do- kaže to. Ko pa sem mu povedal, da imam pred seboj uradni izpisek, ki mi ga je posredoval Telekom, se je zadeva malce obrnila, glas mu je kar olrpnil. Po- novno sem ga vljudno prosil, naj mi |x> ve, zakaj me kliče ob tako poznih urah. Še vedno je vztrajno trdil, da me s te te- lefonske številke nihće ne kliče, da me osebno ne pozna, da samo od časa do časa prebere kakšen moj ćlanek v Sla- mniku. Kaj naj sedaj storim? Naj ga »pri- vijem« in zahtevam odklop njegovega telefona ter ga spravim na sodišče? Re- vež se; mi je kar malo zasmilil. Naj ga to- rej pustim pri miru? Tuđi to ne bo šio, kajti lahko bi ponovno začel / nočnimi klici. Odloćil sem se za srednjo varian- to. Najprej sem zahteval, naj ga Telekom opozori, da mu bodo odklopili telefon, će se bo še šel noćnega vznemirjevalca. Če se zadeva po opozorilu ne bo umi- rila, se borno šli pa po redni pravni [>o- ti. Seveda pa bom sedaj do vsakega tak- šnega »ponoćnjaka« neusmiljen in bom zahteval (in dosegel) da se ga izloči iz te- lefonskega omrežja. Saj tuđi meni, tako kot vsem ostalim, pripada noćni mir in počitek. Pa tuđi mojemu papagaju. JANEZSTIBRIČ Zakaj tako? Ali delo določenih občinskih organov upraviti svoj naziv? Bralce Slamnika želim seznaniti s primerom, ki dokazuje, da pravna zaščita državljana - obćana Obline Domžale ni sama po sebi umevna. Služba za urejanje prostora in var- stvo okolja Občine Domžale ne op- ravlja svojih obveznosti, če sama te- ga ne želi. V našem primeru gre za spor med Obćinsko potjo in našo parcelo, namreč omenjena pot grobo posega in se širi v naše zemljišče. Na ukrepanje cestno-ko- munalne inspekcije (dopis-zapisnik do- stavljen omenjeni službi) ter naloga, da se zadeva uredi z dne 12. 10. 1992 ogled je bil opravljen na mestu, vendar NIČ! Na večletne intervencije, moledo- vanje pri omenjeni »službi« še v prejš- njem mandatu tuđi pri g. Štebetu, ta je tuđi ukrepal in se osebno zavzel za zs- devo, vendar zaman. Med tem so bile volitve in zamenjava, zadeva pa se ni uredila. Zopet so sledile intervencije in moledovanje. Razgovor in prošnja pri g. Županji, naj po možnosti zadevo ma- lo pospeši, nato je tuđi korektno interve- nirala - vendar zopet zaman - žal! Ponovno smo zaprosili pristojno In- spekcijo; ta je ponovno, po šestih letih, opravila ogled na mestu dne 22.10.1996, poslala dva dopisa - zahtev- ka zgoraj omenjeni »Službi za prostor...«, vendar se zadeva nikakor ne uredi. Pa res je, gospodje 4 - štiri, skoraj 5 - pet let! Vprašujem od kot pravica omenjeni »službi« - organu za tako poniževalni odnos in ignoranco, ki veslno opravlja svoje dajatve v tako imenovano Občin- sko malho in pripomore, da Občina pla- čuje določene ljudi za delo, ki ga ne op- ravljajo vestno. Zaradi tega vćasih več občanov ostane oškodovanih in neza- dovoljnih. Menim, da omenjena »služ- ba«, ki je zadolžena za reševanje dolo- čene zadeve, pošilja prizadetega od Poncija do Pilata pod krinko / rame- nom, da prizadeti prej ali slej odneha. Vljudno bi prosila za odgovor na na- slednja vprašanja: EKSPRES POPRAVILO ČEVLJEV Vabimo vas v novoodprto poslovalnico, kjer oprav- ljamo vsa popravila ženske in moške obutve. Poslovalnica je v kleti blagovnice VELE, Mestni trg 1, DOMŽALE. OMAHNA s. p. Poceni prodamo harmonika vrata - dolžina približno 7 m, zapiranje na sredi, potrebna delnega popravila. Možnost demontaže v maju 1997. Ponudbe pisno ali telefonično: Srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, Novi trg 41/a, 1241 KAMNIK, faks: 061/817-114, telefon: 061/817-210; leliFONUA MARJAN JERET1NA s.p. Prežlhova 6, Domžale tel/fax 061 723 444 Prodaja, servis in montaža telefonov, telefonskih central, telefonskih tajnic, telefaxov in domofonov - Kam vse smo se dolžni še obrniti za ureditev tega primera? - Na osnovi česa se v tako nerazu- mnih rokah to rešuje? - Koliko fx)ti bo treba še opraviti? Kje je zaupanje? Nekdo se vendar mora ukvarjati tako / majhnimi kot z velikimi problemi ob- ćanov - davkoplaćevalcev. Ne, saj ne posplošujem stvari, še vedno govorim o doloćenem primeru, ki nas je res priza- del. Za vsemi temi datumi in dokazili (ki so tuđi v omenjeni službi) se skriva upa- nje, da je Občina vendarle ustanova, kjer bi ćlovek našel pomoć: in zaupanje, vendar se vse to dogaja, vrh vsega pa še na Občini, ki naj bi bila ena izmed kron vljudnosti in zaupanja in kjer naj bi bila korektnost do občanov nekako prego- vorna, ne pa tako zavlaćevanje ter po- časnost in neučinkovitost - vsaj v našem primeru. Ali smo res samo davčna šte- vilka za napajanje proračuna? Na kon- cu še enkrat vljudno prosim Sekretarial za urejanje prostora in varstvo okolja Obćine Domžale ter nenazadnje tuđi go. Županjo, će ona v svojih pristojnostih lahko kaj vpliva ali posreduje, da se omenjena zadeva uredi v razumnem ro- ku - HVALA! Naslov v uredništvu Ko pljuvalci pristanejo v lastnem pljunku ali odgovor Ivanu Ložarju in pred- sedniku Občinskega odbora ZB NOV Domžale Prav na smeh mi je šio, ko sem prebiral mnenji obeh /goraj navede- nih o mojem predlogu za odstranitev oz. premestitev spomenikov NOB. Na smeh predvsem zaradi tega, ker sta se oba tijela v lastno zanko. Oba me obsojata, da pljuvam po dolgem in počez po vseh borcih itd., vendar temu še daleč ni tako. Za namećek pa sta oba, namesto da bi bila vlju- dna, »popljuvala« mene in seveda na takšen način pristala v lastnem zosu (pardon, pljunku). Pokazala sta se namreč v svoji pravi luči, luči so- vraštva in mržnje, ne pa v luči spra- ve in odpušćanja nasproti tištim, ki jim je komunistićni režim storil kri- vico. Nikoli nisem pisal, da bi bilo polreb- no tistemu, ki si je dejansko zaslužil bor- čevske bonitete, te odvzeti. Niti borčev- ske pokojnine ne. Vendar pa sem mne- nja, in to mnenje bom vedno in oštro zagovarjal, da morajo vsi tišti, ki so do borćevskih pokojnin in (ali) drugih bor- čevskih bonitet (stanovanja, hiše ipd.) prišli na podlagi lažnih prićanj in doka- zov, te takoj vrniti, za vsa leta na/aj, sku- paj z obrestmi (će ne v denarju, pa v na- ravi). Da pa je tistih resničnih in pravih borcev, katerim bi tuđi jaz dal njihovo pokojnino in priznanje za storjena dela, izredno malo, pa čivkajo že vrabei na strehi. Prav zanimiva bi bila revizija vseh tistih 57388 oseb, ki še vedno prejema- jo in uživajo te borćevske bonitete. Ko- Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu • montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plaćila na obroke. Telefon: 061/727-042 Mobitel: 0609/637-971 Zdravstveni dom Domžale, Mestni trg 2, objavlja licitacijo rabljene opreme in aparatur, ki bo v petek, 4. aprila 1997 ob 12. uri v prosto- rih Zdravstvenega doma Domžaie. Ogled opreme z izklicni- mi cenami bo možen v petek, 4. aprila 1997 eno uro pred pričetkom lici- tacije. Informacije na te- lefon 711-015, int. 215. liko izmed njih je takšnih, ki so se rodili sele po 2. svetovni vojni ali pa so bili v času med drugo svetovno vojno stari .i, 4 ali 5 let. S kakšno pravico naj bi oni prejemali borčevsko pokojnino? Koliko je takšnih, ki so na |x>dlagi lažnih priče- vanj dosegli status borca, pa nišo bili ni- koli v nobeni borbi? Govorite, da so bi- li v partizanih vsi, tako neverni kol tuđi verni. Koliko vemih ljudi (ki so svoje ver- sko prepričanje ludi javno izrazili) preje- ma borčevsko pokojnino? Koliko izmed I eh vernih borcev so pobili lastni sobor- ci, partizani, po končani 2. svetovni voj- ni? Ali borčevske koalicije po svetu (Amerika, Anglija, Kanada ter v vseh drugih državah) sploh vedo, da je po 2. svetovni pri nas prišlo do zverinskega pobijanja vernih ljudi s strani zagovorni- kov komunizma? Koliko tistih, ki so z Instnimi rokami po končani vojni pobi- jali sonarodnjake (pa čeludi za zmotne komunistične ideale), sedaj prejema pri- vilegirane pokojnine? Ali ni že čas, da se reče bobu bob in popu pop? Zato po- navljam še enkrat; v dobro vseh nas - odstranimo zmotne komunistićne ide- ale, ki so še vedno nakopičeni v obliki raznih spomenikov, tuđi v Domžalah. Kdor še ni prerasel ozkosti komunizma (ki ga v svetu že enaćijo z nacizmom oz. fašizmom), tistemu bi s premest itvijo teh spomenikov kljub vsemu še omogočili, da še vedno živi v svojih zablodah. Saj smo ja demokratična družba. Vsi osta- li, ki pa se zavedamo neumnosti, ki jih je komunizem povzročil, ne ćutimo ni- kakršne potrebe po tem, da bi še vedno v naši sredini opazovali tako s politične- ga kot tuđi s kulturnega stališča sporne spomenike. Ko sem prebiral pismi obeh zgoraj navedenih, sem imel ludi občutek, kot da so se nekateri samo zaradi osebne koristi in denarja »odšli v hosto«, ne za- da se uniči vse, kar vsaj malo diši po kr- šćanstvu, ki ga priznava ves svet. In tu- đi sedaj, ko je veliki većini svetovnih na- rodov že jasno, da je bil komunizem ve- lik korak vstran, tuđi sedaj se na vse kriplje otepajo resnice in živijo še vedno v svojih zablodah. Mar ni bilo dovolj de- litve na naše in »naše«. Kdaj si boste pri- znali, da ste živeli v zmoti, da ste bili za- POHIŠTVO salon Jiiiz l&aratttama KUHINJE: »akcijska cena« Izredna ponudba: - kuhinje, (46 modelov) izdelano po meri - dnevne sobe v masivnem lesu - največja ponudba - otroške sobe in spalnice - sedežne garniture iz usnja in blaga - ostalo pohištvo izdelano po meri v salonu Liiz Karantania Domžaie, Antona Skoka 2 tel.: 711-804 in Ljubljana, Topniška 5 tel.: 302-689 NOVO V DOMŽALAH (PRI TRGOVINI SPAR) OPTIKA ,0^> Helena Dolinšek Breznikova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436 VELIKA IZBIRA KOREKCIJSKIH IN SONČNIH OČAL. odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do 12h w> Domžale /lamnik 27 vedeni? Spreglejte že enkrat, Ijudje bo- žji, odprite oči. JANEZSTIBRIČ Domžalski spomeniki NOB-ja naj ostanejo na svojih mestih Menda vsi poznamo fizikalen po- jav, da je akcija enaka reakciji in da je mržnja oziroma sovraštvo eno najbolj zavrženih čustev. Ćelo »vre- me vremenu povračuje«, kakor pra- vi pregovor: sušno obdobje, v kate- rem je dosti izhlapevanja, prav rado rodi deževje. Vsi smo slišali za povojne poboje po- litičnih nasprotnikov in nediscipliniran- cev, slisali za usodo križev in usodo dru- gih verskih znamenj, ki so bili nasilno odstranjeni. »Odstranjevalci« so s tem »odstranjevali« tuđi sebe. Vsi vemo, kak- šne kalvarije so morali po nedolžnem prestajali nekateri naši škofje, duhovni- ki, verniki in ideološki ali politični dru- gačneži. Toda... Pa se vrnimo v Domžale. Na podla- gi številnih priložnostnih razgovorov z nepristranskimi domžalskimi občani, si upam trditi, da velika, velika večina domzalskih privržencev NOB-ja ni ve- dela za povojne poboje ter marsikatera druga nagnusna in zločinska dejanja po- sameznikov ali organiziranih skupin(ic).. Prenekateri so šli v NOB, da izženejo okupatorja, da bi bili na Slovenskem sa- mi gospodarji in sami odločali o svoji usodi. Pustimo politično zlorabo in ma- nipulacijo s strani partije sedaj ob strani. Vsi moji ožji in bližnji sorodniki so bili na strani narodnoosvobodilnega boja in vsi so bili vemi. Eden je sicer postal ko- munist in se njega so cerkveno pokopali, čeprav je umri kmalu po končani vojni. Skratka: zaradi čistih namenov številnih, konkretno domzalskih borcev ne more- mo prestavljati spomenikov NOB-ja. Vprašajmo se tuđi, ali bi s tem kaj na- redili za spravo? Ali ni gospod dr. Bog- dan Dolenc prodorno razmišljal o odpu- ščanju v predzadnji številki Slamnika? Ali ni sveti oče Janez Pavel II. odpustil ćelo svojemu atentatorju? S prestavljanjem spomenikov bi sicer ene kakorkoli potolažili, druge pa ranili in kaj bi s tem storilii? Zato naj spomeniki ostanejo na svojih mestih, vsi pa sedaj v postnem času odvrzimo od sebe vsakr- 5no obleko sovraštva, mržnje, sebično- sti in nestrpnosti in pri tem naj nam Bog pomaga. Ponovno se obračam na spoštovano uredništvo Slamnika, naj preneha objav- Ijati ekstremna stališča in pamflete tuđi v imenu demokracije, da se le-ta ne bi sprevrgla v svoje nasprotje. Kajti tako nagovorjeni naslovniki in drugi bralci bodo rekli, naj uporabim star latinski iz- raz: Ut censeo stulti habemur, kar po- meni »menimo, da nas imajo za norce« in bodo Slamniku obraćali hrbet. Ali ne bi bilo škoda? IVAN KEPIC Stališče Združene liste socialnih demokratov ______Domžale______ Občinski odbor Združene liste so- cialnih demokratov Domžale je na svoji seji dne 17.2.1997 razpravljal o vsebini članka g. Janeza Stibriča v glasilu »Slamnik« štev: 1, letnik 36, z dne 24. januar 1997; in sprejel na- slednja stališča: 1. Občinski odbor Združene liste so- cialnih demokratov Domžale nasprotuje kakršnemu koli odstranjevanju spome- nikov NOB in spomenikov žrtvam faši- stičnega in nacističnega terorja. Občin- ski odbor meni, da bi bilo morebitno takšno dejanje edinstven primer v drža- vah protihitlerjevske koalicije in je v nas- protju tuđi r veljavno zakonodajo Repu- blike Slovenije ter z mednarodnimi kon- vencijami, ki jih je sprejela naša država glede varstva kulturnih spomenikov. 2. Poleg tega Občinski odbor ZLSD Domžale opozarja, da je za vsako pre- mestitev ali odstranitev spomenika po- sameznim osebam potrebno soglasje ožjih sorodnikov in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. 3. Glede na to bodo svetniki ZLSD v Občinskem svetu Domžale odloćno nasprotovali kakršni koli pobudi za mo- rebitno uresničitev predlogov g. Janeza Stibrića, saj jih odbor ocenjuje kot skraj- no nekulturno dejanje. Predsednik Občinskega odbora ZLSD Domžale »Komunistično posojilo« - odgovor Ivanu Ložarju C. Ložar, te besede, ki ste jih navedli v vašem javnem prispevku v rubriki »Pi- sma bralcev«, objavljenem v prejšnji Ste- vilki Slamnika, so me prisilile, da se vam oglasim. Kaj niste šli s svojo nestrpnost- jo zopel predaleč? Vseeno pa vam mo- ram povedati, da za hišo, ki je last mo- je družine, nisem nikoli prejela nobene- ga posojila. Z možem sva jo gradila po- časi, saj denarja, ki je bil zaslužen z de- lom na normo, hitreje pač ni šio (zato Se danes ni končana). Priznam pa, da sem zaprosila za (v tistih časih komunistično) posojilo, vendar sem bila odbita. »Od- govor« takratnega posojilodajalca je bil, da je hiša še premalo zgrajena. Pravi vzrok pa je bil seveda drugje - nisem bila v partiji, tuđi mož ne in zato sva na po- sojilo lahko samo pozabila. Delala sem v podjetju, ki ni bilo bogato, zato so bi- la posojila vedno na voljo le zvestim pri- vržencem Komunistične partije ali so- rodstvenim vezem vodstva podjetja. Ko tako radi pometate po drugih dvoriščih, malo poglejte naokoli in se prepričajte, koliko članov vaše Zveze borcev se je (»nasilno« ali zaradi tega, ker je bila slučajno prazna) vselilo v tu- je hiše, pa jim še vedno ne priđe na mi- sel, da bi jih vrnili ali da bi se iz njih iz- selili, kljub njihovi dobri plači, s katero bi si takšne ali ćelo večje hiše lahko zgra- dili sami. Ali ste jih kdaj spomnili, naj to naredi jo? Će vam nekdo pove kaj po resnici, to takoj označite kot nestrpnost, ko pa vi »zganjate« nestrpnost do drugače misle- čih, pa je to vse v »duhu sprave«, kajne. Mislim, da imate te pojme malo pome- šane. Zato zahtevam, da v naslednji števil- ki Slamnika dokažete, da sem prejela, po vaših besedah komunistično posoji- lo za gradnjo hiše, kot ste navedli. Če svoje trditve ne morete dokazati, pa pri- čakujem opravičilo, vendar resnično op- ravičilo, ne nekakšno izmotavanje po dolgem in počez. S tem za danes zaklju- čujem, če pa boste s svojo nestrpnost jo še nadaljevali, potem bom tuđi jaz pri- morana naostriti moje pero. MARIJA STIBRIČ Hvala, Pada Mnogim od nas se zdi najtežje po- hvaliti prav ljudi, ki so nam najbližji - svoje partnerje, otroke, starše... in včasih tuđi prijatelje. Mnogo konflik- tov v medčloveških odnosih se poro- di iz jeze in zamerljivosti. Za njiho- vo izglajevanje lahko veliko storimo, če ljudi okrog sebe kdaj pohvalimo. S tem izničimo njihov morebitni ne- gativizem in jim omogočimo, da zav- zamejo do nas prijaznejšc stališče. SUŠAN JAFFERS, ki je doktorirala iz psihologije na Univerzi Columbia, je po- menljivo dejala: če dajemo iz Ijubezni namesto iz pričakovanja, dobimo običajno več, kakor bi lahko priča- kovali. In ti, Dada, si Slamnik urejala in soustvarjala iz Ijubezni in prav za to se ti v svojem imenu in v imenu somišlje- nikov iskreno zahvaljujem in pri tem ne LB - Banka Domžale d.d. LB - Banka Domžale obvešča, da na področju poslovanja z občani uvaja nove storitve rentno varčevanje kot - nadomestek dopolnilnega pokojninskega zavarovanja - obliko stipendiranja otrok in za ostale namene. bankomat V centralni stavbi na Ljubljanski 62, kjer vam je na voljo gotovina 24 ur na dan. zlati ček Kot instrument poslovanja s tekočim računom, ki je namenjen plačevanju blaga in storitev večjih vrednosti. limitirani ček Kot instrument poslovanja z žiro računom samostojnih podjetnikov, ki je namenjen za plačevanje blaga in sto- ritev večjih vrednosti. Vse informacije dobite v vseh enotah LB - Banke Domžale. Oglasite se, podrobno vam borno obrazložili nove storitve! skrivam neprijetnega presenečenja, da si tako hitro »spregla«. Res so ti nekateri metali polena pod noge, toda vsem Iju- dem še Bog ne ustreZe: če bi bil Slamnik bolj liberalen, pa bi »poskočili« bralci z našega brega. Pa pustiva to. Prav pri tem pisanju sem pomislil na Ježkovo izjavo: Kdor nas mara, tišti nas kara. - Tuđi me- tanje polen pod noge, kar deluje na nas včasih zelo neprijetno, je zgovorna pri- ča, da si, Dada, živa in sveza veja na slo- venskem drevesu. Bodi dovolj. Tvojemu nasledniku, gospodu Bogdanu Osolinu s sourednico Marijo Kavka, ki je bil po- leg gospoda E. A. Schvvarzbartla najpo- membnejši oralec ledine v slovenski kr- ščanski demokraciji, h kateri se nestran- karsko še vedno prištevam tuđi sam, na rnesto urednika Slamnika pa je prišel na postlano posteljo, kakor pravimo, pa že- lim in želimo kar največ uspehov in bral- cev. Še enkrat: hvala, Dada. IVAN KEPIC Intervju z Županjo o kmečkem turizmu v _____naši obćini_____ Če sledite razne turistićne odda- je na TV ali prebirate članke o tem vprašanju in spremljate dogajanja pri naših sosedih kjer imajo to go- spodarsko dejavnost že razvito, mo- rate priznati, da moćno zaostajamo prav s turizmom na kmetih. Človek se nehote prične sprasevati kaj sto- riti, da bi se vsaj približali tem ci- ljem in vzporedno dopolnjevali smi- sel kmetovanja. Sosednja Avstrija ima skoraj enake naravne možnosti za razvoj kmećkega turizma kot Slovenija, zato jo je v večih pogledih mogoče primerjati. Pametno se je podrobneje zanimati o njihovih iz- kušnjah, saj se s tem ukvarjajo že nekaj desetletji. Dosegajo padce in vzpone, jih skrbno analizirajo in se prilagajajo no- vim trendom v turizmu ter so v tem pri- zadevanju dokaj uspešni. Namen mojega obiska pri gospe Žu- panji Cveti Zlokar-Oražem je bil zvedeti nekaj več o načrtih za razvoj kmečkega turizma pri nas. Najprej sem se pozanimal, ali je pred- viđeno predvsem finančno pomagati kmetom, da bodo lahko pričeli s to vzporedno dejavnostjo že to turist ično sezono? Kakor je znano je vsak začetek težak in brez pomoči od zunaj sicer pri- dnim kmetom ne bo mogoče uspešno začeti. Županja je dejala, da kaj posebnega ni predviđeno, je pa namenjeno poma- gati kmetom z ugodnimi posojili po for- muli R+5%. To je dokaj ugodno krediti- ranje, razpis bo objavljen v medobčin- skemu časopisu Slamnik. Mimogrede naj izrazim zadovoljstvo, da se je občina Mengeš »ponovno za- upala SLAMNIKU«, renomiranemu ča- sopisu nekdanje skupne občine Domža- le, kar je zanj veliko priznanje. To doka- zuje, da je izboljšal kakovost in postal (zmagal v konkurenci) najuspešnejši ME- DOBČINSKI ČASOPIS te regije v zado- voljstvo bralcev, ki bodo bolje informira- ni o vsem, kaj se dogaja v tem prosto- ru. Da se vmem k kmečkemu turizmu, sem Županji zastavil drugo vprašanje: kako pridobiti obrtno dovoljenje za to dejavnost. Še vedno si moramo poma- gati s podobnimi predpisi, ker dejavnost »kmečki turizem« še ni posebej oprede- Ijena. Danes je klasifikacija - Samostoj- ni podjetnik - edina možna oblika, dru- gih ugodnosti ni nobenih in tuđi izjem ni. Vsakdo si mora pridobiti potrebno izobrazbo ali gostinsko ali kuharsko so- lo, na podlagi katere pridobi ustrezno obrtno dovoljenje. Baje bo organiziran posebni tečaj za opravljanje te obrti in velja zasledovati tovrstna obvestila v Slamniku. Sedaj, ko imamo nove mini- stre, tuđi iz naših logov lahko pričakuje- mo kaj več kot doslej. Naj omenim, da obstaja tuđi občin- ski »odlok o pogojih za občasno oprav- ljanje gostinske dejavnosti izven gostin- skega obrata« (iz leta 75 in sprememba iz 89), ki ga bo poleg osnovnega odlo- ka o obrtnih dejavnosti tuđi potrebno upoštevati. Kmečki turizem je za Slovenijo nekaj novega in o tem še ni primemih predpi- sov, ki bi urejevali zadovoljivo to vejo gospodarstva. Za spremembo namembnosti je po- treben lokacijski postopek. Zakon o ure- janju prostora ne pozna drugih možno- sti in kakršno koli poseganje v prostor zahteva dokaj (pre)obširno dokumenta- cijo kar je cokla pri uresničenju namere. Strošek je velik in nemalokrat se investi- torju porodi misel doseči isti učinek mi- mo občine. Nekaterim uspe, drugim zo- pet ne, odvisno od marsičesa. Pošteni vedno pošteno plačajo, drugi pa so na- grajeni. Že zopet smo pri predpisih še iz starih časov federacije, neprimerni za razvoj in kličejo po novih. Ker ni novih, veljajo še naprej in zelo malo je bilo na- rejenega pri pripravi novih. Občina Domžale je neagrarna, zato za razvoj kmečkega turizma nezanimi- va. Vsakdo bo moral samoiniciativno poskrbeti za lasten razvoj; in če bo to kmečki turizem po formuli gostilne na podeželju, je tuđi vse, kar bo lahko sto- ril. Takšen občutek sem vsaj dobil, ko sem hotel na odločilnih forumih občine nekaj pripomoći k razvoju turizma na kmetih. Bil sem razočaran, da je zanima- nje za turizem na obćini na tako bedni ravni. Nacrti za razvoj turizma nišo predvi- đeni (izkušnja izuči), ker je bil nacrt za razvoj turizma na Dobenu čista polomi- jada, saj so zelo drago plaćali nacrt raz- voja, ki je bil sam sebi namen oziroma projektantov čisti dobićek. Oćitno občina nima vizije turistićne- ga razvoja in kakor je mogoće sklepati iz prizadevanj, se na tem podroćju tuđi ne bo nič posebnega zgodilo. Srednje- ročni plan razvoja občine je po izjavi na- čelnika obćinskega oddelka za urbani- zem, ing. Vitorovića, preživeti planiranje v prostoru; kako naj bi se planiralo, pa je še čista neznanka. Odpravil sem se na republiško izpo- stavo k načelniku oddelka za urejanje prostora, ing. Janezu Kovaču. Ta je pri- pravljen pomagati tako, da bi skušali urediti ćimveć s potrdili o priglasitvi del ter le večje preureditve z lokacijskim po- stopkom. Kaj bo od tega mogoče dose- ći, je drugo vprašanje. Konćno so znane zahteve in po izkušnjah ni prićakovati kakšnih pogledov skozi prste. Manj ko prićakujete, bolje priđete skozi. Novi zakon o planiranju v prostoru bi lahko prinesel vrsto dobrih impulzov in če je ta potreben, so še vedno mnenja deljena. Baje še vedno drži, da je za ne- katere trenutno stanje izjemno ugodno za obstanek »nad vodo«. Dokler ne bo- rno izkoreninili socialistićnih manir, toli- ko časa tuđi ne bo potrebe po novela- ciji. Strokovnjaki pravijo, da se maniere ohranjajo kar nekaj generacij, to pa je zelo slaba tolažba, če pomislimo, da smo že v Evropi, sicer zadnji na spisku. Arhitekt Ivo KRANJC Obvestilo Vse dopisnike obveščam, da svoje prispevke lahko od- dajo do 10. dne v mesecu na sedežu občinske uprave. Za- radi stiske s prostorom na ča- sopisnih straneh vas napro- šam, da prispevki ne presega- jo običajne tipkane strani (30 vrstic po 60 znakov). V nas- protnem primeru članek kraj- šamo. UREDNIK TRGOAVTO KOPER »TRGOVINA BURNIK« MENGEŠ PREŠERNOVA 3 TEL/FAKS: 061-737-785 MOB. 0609-648-422 SPOMLADANSKA AKCIJA - SUPER CENE PRODAJA NA 1+5 ČEKOV AU KREDIT BREZ POLOGA Betonski mešalec Samokolnica Lopata Potopna črpalka Pretočna črpalka za vino In olje Vrtna rotacijska kosilnlca Vrtna rotacijska samohodna kosi. Kotna brusllka FELUSATI Vrtalnik FELUSATI TOMOS MOTOR APN6 TOMOS AVTOMATIK A35PRINTT TOMOS BT50S TOMOS COUBRI PIAGGIO SKUTER ZIP 50 MOBIL OLJE - 51 samo 44.887,00 SIT samo 5.990,00 SIT samo 1.757,00 SIT samo 11.025,00 SIT samo 10.920,00 SIT samo 29.940,000 SIT samo 44.950,00 SIT samo 8.397,00 SIT samo 7.790,00 SIT samo 129.600,00 SIT samo 99.950,00 SIT samo 211300,00 SIT samo 102.000,00 SIT samo 318,000,00 SIT samo 2.195,00 SIT Vedno imamo na zalogi rezervne ćele za vsa osebna vozila In tovorna vozila ZASTAVA, IVECO, TAM, olje ELF, VALVOLINE, CA- STROL, OMF, PROTON, MOBIL, maziva, filtri, avtogume SAVA SEMPERIT, PIRELLI, MICHELIN, SKUTERJI PIAGGIO kolesa ROG, ATALA, KASTLE ročna In električna orodja FELUSATI. Akumulatorjl za tovorna, osebna vozila In motorna kolesa. Trgovina je odprta vsak dan od 8.-19. ure, sobota od 8.-12. ure. Oblščlte nas In se sami prepričajte o naši bogati ponudbl. Domžale /lamnik 28 NISSAN SERVIS KRULC Cesta heroja Vasje 8, Moravče tel.: 061 731 143 731 200 faks: 731 084 TRGOVINA UGODNO MICRA že od 15.990 DEM ALMERA že od 22.490 DEM PRIMERA že od 29.400 DEM 39£2a Trgovina SPI NA Trgovina z mešanim blagom Tel. 731-192 Krašce V, Moravče VSEM KUPCEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! POSEBNA AKCIJA: - MOKA TIP 400 ŽITO - OLJE CEKIN - ROZINE - OREHI - KOMPOT VIŠNJA HVALA ZA ZAUPANJE SLAŠČIČARNA OGER IZSTAREGA TRŽI NA VAS VABI, DA POSKUSITE NAŠE SLAŠČICE. IZDELUJEMO VSE VRSTE TORI POTIČE IN DROB- NO PECIVO. STALNO JE NA ZALOGI TORTA ZA DIABETIKE. IMAMO VELIK IZBOR OTROŠKIH TORI TUĐI POPULARNECA HUGA IN PUNČKO BARBI. SPREJEMAMO NAROČILA ZA VELIKONOČNE POTIČE IN OBENEM ŽELIMO LEPE VELIKONOČNE PRAZNIKE. ODPRTO IMAMO VSAK DAN OD 7.- 22. URE, TUĐI OB PRAZNIKIH IN NEDELJAH. Mengeška 26, Trzin, 1236 Trzin tel.: 715-699. GOZD LJUBLJANA LASTNIKOM GOZDOV NUDIMO: ODKUP LESA na kamionskih cestah in na panju PLAČILO ZAGOTOVUENO v sledečih rokih: hlodovina listavcev in iglavcev 30 dni celulozni les iglavcev in drva 60 dni Kvalitetno in po konkurenčnih cenah opravimo sledeča dela: posek, spravilo, vsa gozdnogojitvena dela Informacije: Uprava podjetja - 12 53 130 telefax: 210 729 Tržaška c. 2, 1001 Ljubljana Lokalni Odkupovalec: CENCEU MARJAN, Laže pri Domžalah 3, Dob pri Domžalah telefon: 723-203 HOSnČ ŠTEFAN, Besnica 9 A, Ljubljana-Polje telefon: 485-872 -^pETMŠTVO IM DEKOR/\C/jf Šmarca, Pibernikova 23, tel./faks: 813-951 - notranja oprema prostorov - oblazinjeno pohištvo - francoske postelje: okrogle - zavese: izdelava in montaža - obloga s tekstilom: stene, tla; tepihi - vreće za borilne veščine SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK NOVI TRG 41/A 1241 KAMNIK TEL 061/817-210 FAKS 061/817-114 Na Srednji soli Rudolfa Maistra v Kamni- ku lahko pridobite izobrazbo ekonomske- ga tehnika, prodajalca ali poslovodje. Opravili boste samo tište obveznosti, ki vam manjkajo. Priznali vam borno, kar ste že opravili. Vaše spričevalo ne bo imelo za solo nenavadnih oznak. Prav nič se ne bo razlikovalo od spričeval rednih šolarjev, zato bo pri delodajalcih enako cenjeno. Vpis??? Kadarkoli!!! M®S®J!$k& SERVISNI CENTER VIDEO - TV - KAMERE - SAT TV GRUNDIG, PAČE, PANASONIC PHILIPS, SAMSUNG, SONY 1 Smo edini specializirani servis /. izkušnjami iz tujine za navede- ne znamke aparatov na vašem območju. • Servisiramo najnovejse modele VCR, TV in SAT sprejemnikov (KM H2 IDFV, PAL PLUS). 1 Servisiramo video opremo za nadzor (kamere, Time Laps VCR, projektor je). > Kamkorderje popravimo po prejšnjem dogovoru. • Kvalitetni antenski sistemi po ugodnih cenah. Aparatov ne popravljamo, temveč popravimo Coropećnik Roman s. p. Slamnikarska 5, Domžale Delovni čas: 9.-12. in 16.-19. ure Tel.: 061 711-007 ^^^^^^^^ ^^^^^ ^^^^ ^^^^^ ^^^^_ ^^^^—^^^^^^ CEMENTNI IZDELKi 1ZDCLD1EM0: - cvatlična korita - kamin«, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, rabnike - toplo grede, kompostniko - škarpne elemente - vinogradniske stebre - kanalske jaske i mrežo - peskolove NOZNOST ODLOZENECA PLAĆILA PRI NAKUPO NAD 20.000 SIT tel.: 061/735-408 od 8.-16.ure sij|i ynnlitc[j SGP GRADITELJ, splošno gradbeno podjetje d.d., Kamnik, Malstrova ulica 7, Slovenija RAZPISUJE za šolsko leto 1997/98 STIPENDIJE ZA PRIDOBITEV POKUCA: -TESAR - ZIDAR Kandidati naj vlogi za pridobitev stipendije priložijo še naslednje listine: - kopijo spričevala zadnjega razreda osnovne sole - izjavo, da ne prejema druge kadrovske stipendije - potrdilo o vpisu v solo - potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije Popolne vloge oddajte osebno v kadrovski službi podjetja SGP GRADITELJ d. d., Maistrova 7, Kamnik, do 15. 7.1997. Dodatne informacije dobite v kadrovski službi, tel. 817-121. Zaželene so informativne predprijave, osebno ali pisno na naslov podjetja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v mesecu septembru 1997. JUS-SECURlir d.1.0. Ljubljanska 102. DOMZALE JUS-SECURITY LJUBLJANSKA 102, DOMŽALE TEL: 061/715-776, 716-230 JUS-SECURITY VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA Nudimo vam 24-urno intervencijsko službo, varovanje oseb in premoženja. Mobitel: 0609/638-007 AVTOŠOLA-JUS KATEGORIJE: A, B, C, E In H Pričetek tečajev vsak torek ob 10. in ob 16. uri Mobitel: 0609/615-159 JUSSECURITY TRGOVINA Prodaja, montaža in servis telefonskih aparatov, alarmnih naprav in video nadzornih sistemov Zagotoi/ite si varnost z JUS-SECURITV! Izobraževalno Svetovalni Center in grafične dejavnosti do.o. Kolodvorska 6 61230 Domžale RAZPISUJE * SREDNJE IN STROKOVNE SOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. st.) - trgovska šola (IV. st.) Jesenski semester 1997/98 - usposabljanje računovodij (V/1) 400-urni program - ekonomsko komercialna Sola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel,... * USPOSABLJANJE ZA DELO EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vođenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj skladišćnega poslovanja tečaj za voznike vilićarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki * TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza), vsak da.i od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki (061) 711-082 in (061) 712-278 (faks). Domžale /lamnik 29 Mali oglasi SLAMNIK 7*1 0 3» POLAGANJE keramike, marmor- ja ter manjša zidarska dela. Trdina Anton, Vir, Ipavčeva 8/A, 1232 Vir pri Domžalah. SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova 15, Preserje (v blizini Kemisa). Tel.: (061) 727-897 Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17 ure, sobota od 9. do 12. ure. OKVIRIAMO, plastificiramo, kaši- ramo. Prodajamo umetniške odtise, grafike, kipce... Želimo Vas opozori- ti na ekskluzivno oblikovane paspar- tuje za Vaše fotografije. Tel. (061) 716- 155 in 13-35-228. GARSONIJERO ali enosobno sta- novanje v Domžalah najamem. Tel. 811-633 (zvečer). INSTRUIRAM matematiko in fi- ziko v centru Domžal. Tel.: 722-225. INSTRUIRAM matematiko, fizi- ko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738- 662. STAREJŠA ZAKONCA brez otrok iščeva prija/no gos|X) za pomoć v go- spodinjstvu. Nudiva hrano, stanova- nje in plačilo. Tel. 815-752. ŽENSKO krojaštvo Dime Franči- ška nudi šivanje ženskih oblačil po meri. Tel.: 711-534. ASFALTERSTVO RORC d. o. o. vam poasfaltira dvorišče, dovozno pot, izvršimo tuđi kompletne izkope z nasutjem tampona. Tel. si.: 061 883-265 dom.: 061/873-156 mob.: 0609/613/-186 V DOMŽALAH dobi delo gospa za pomoć pri čuvanju otroka na na- šem domu vsak dan od 7 do 18. ure, od ponedeljka do petka, plačilo po dogovoru. Tel.: 713-076. KUPIMO garsonjero ali manjše enosobno stanovanje, lahko v starej- šem bloku v Domžalah. Tel. 721-228, po 20. uri. ZA DOM NA VELIKI PLANINI IŠČEMO DEKLE ALI MLAJŠO UPOKOJEN- KO ZA POMOČ V KUHINJI V ČASU OD JUNIJA DO SEPTEMBRA. POKLIČITE 713-137 ŽENSKO ponv kolo, dobro obra- njeno, »Rog« - zelene barve, prodam za 10.000,00 SIT. Tel. 061/723-502, zvečer. LOKAL v Kolodvorski ulici v Dom- žalah, velikosti 32 nV, oddam. Tel. 0609/638-789. PROFESOR uspešno poučuje an- glešćino, italijanščino in nemščino za vse sole. Tel. 722-281. K sodelovanju vabimo vaditeljico mažoretk. Pokličite 721-321! Garažo na Župančičevi ulici prodam. Tel.:713-270. OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, RE. Mengeš, tel.: 061/738-980 ZAHVALA Po težki bolezni je za vedno odšla od nas naša draga sestra, svakinja in teta Tončka Marks - Janežič Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu v ponedeljek, desetega marca 1997 na domžalskem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji v zadnjih letih lajšali bolečine, ji pomagali in jo obiskovali. Žalujoči: vsi njeni. ZAHVALA V prvem letu življenja nas je zaradi hude bolezni zapustila naša ljubljena hčerkica in sestrica Emica Gjergek zVira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno so/alje, darovano ivetje in svece. Hvala g. župniku in g. kaplanu /a le(X> slovo in tolazilne tesede ter cerkvenemu otroškemu pevskemu zborčku za prelepo pel)e. Iskrena hvala vsem, ki sle nam v težkih trenulkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo KS Vir za podaijeno ivetje. Žalujoći: mamica, oći in sestrica Sara KINOLOŠKO DRUŠTVO DOMŽALE VABILO LASTNIKOM MLADIH PSOV Kinološko društvo Domžale vabi lastnike mladih psov, starih do šest mesecev, ne glede na pasmo, da se udeležijo MALE SOLE, kjer bodo dobili vse osnovne napotke za pravilno prehrano, nego, zdravstveno zaščito in osnovno vzgojo. Teoretični del tečaja bo v četrtek, 3. aprila 1997 ob 17. uri v društvenem domu za Šumberkom. Udelež- ba je brez psov. Praktični del tečaja bo potekal enkrat tedensko v popoldanskem času. Če želite imeti primerno vzgojenega psa, ste vlju- dno vabljeni. Informacije lahko dobite po telefonu 711-037. KOMISIJA ZA ŠOLANJE VSE LASTNIKE IN UUBITEUE MALIH ZIVALI 0BVESCAM0, DA JE ODPRTA VETERINARSKA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI VET. AM. d.o.o. Ambulanta za male živali Slomškova 30, Domžale, Rodica tel.: 714-247 RODICA DOMŽALE Odprto: ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 10. do 17. ure ob sobotah od 9. do 12. ure ZA VAŠ OBISK SE PRIPOROČAMO! ZAHVALA Ob tragični nezgodi na Soriški planini in ob boleči izgubi našega dragega Uroša Dremlja iz Dragomlja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, znancem, učiteljskemu kolektivu OS Venclja Perka Domžale in njeni OE v Dragomlju za izrečena in pisna sožalja, podarjeno cvetje, svece in darove za sv. maše. Posebna zahvala gospodu župniku Lojzetu Gajšku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu in otroškemu šolskemu zboru iz Dragomlja za zapete pesmi. Iskrena hvala sošoleu Roku Banku za ganljive [x>slovilne besede in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani. Zahvaljujemo se tuđi sodelavcem Iskre Feriti Ljubljana in Emona Krmila Ljubljana in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Nedoumljiva so pota življenja Vsi njegovi VSE, VSE IE DOBILO DRUG OBRAZ TA HIP: PREVESA, HIŠE, OBLAKI, NEBO INCESTE SCI KO DA NIKAMOR VEĆ NE VODIJO... ZAPUSTIL NAS JE Aleš Drobne- Mijo iz Krašnje Vsem prijateljem in prijateljicam, sošolcem in učiteljem, sorodnikom, sosedom in znancem, kolektivom Elektro in Chemo Ljubljana - Domžale, gasilcem in Športnemu društvu Krašnja se iskreno zahvaljujemo za izrečena ustna in pisna sožalja, vse darove, poslovilne besede in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku, pevcem in vsem, ki ste darovali za sv. mase. Posebej pa se zahvaljujemo Majdi, Martinu, Pavli, Ljubi, Marjanu, Francetu, Beguševim, Lukovim in Prvinškovim, ki ste nam v dnevih bolečine stali ob strani in nam pomagali. Vsem iskrena hvala Vsi njegovi OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja objavi ja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Predmet razpisa so: poslovni prostori v objektu Kolodvorska 8, Domžale 1. Poslovni prostori so v pritličju objekta, s površino 17730 rrč, obsegajo 5 pisarniških ter sanitarne prostore. Izklicna visina najemnine za poslovne prostore je 1b DEM/m2. Prostori se oddajo za nedoločen čas s trimesećnim odpove- dnim rokom. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumen- te: 1. Izpisek sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. doka- žilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti. 2. Bonitet no porodio Agencije RS za plačilni promet, nadzira- nje in informiranje (BON I, BON 2 in BON 3) oz. dokazilo o rednem plačevanju dajatev in prispevkov. 3. Program, oz. vrsto dejavnosti, ki se lx) izvajala v najetih pro- st'orih. 4. Visino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plaća- ti (izraženo v absolutnih številkah). Ponudbe z označenimi dokazili od 1 do 4 naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov: OBČINA DOMŽALE - ODDELEK ZA PROSTOR IN VARSTVO OKOLJA, LJUBLJANSKA 89, DOMŽALE S PRIPISOM: »ZA JAVNI RAZPIS P. R- NEOLDPIRAJ«. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Vse dodatne informacije vzveziz razpisom dobite po telefonu št. 722-022 in 714-005. Udeleženci razpisa bodoo njegovem iziđu obveščeni v 15 dneh po izbiri. V SPOMIN Šestnajstega marca je minilo žalostno leto, odkar je na pragu pomladi iznenada ugasnilo srce dragega moža, ata in starega ata Mihaela Tomca iz Domžal Iskrena hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu, mu prižigate svećke ali s toplo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu. Njegovi najbližji ČEBISOLZA TEZBUEJILA, NE BI TEBE ZEMLJA KRILA DRAGI BOJAN V SPOMIN Petindvajsetega marca mineva eno leto, ko nam je kruta usoda iz naše družine iztrgala Ijubega sina in brata Bojana Skebeta Hvala vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob in mu prinašate cvetje in svece. Posebej še hvala vsem sošolkam, sošolcem, tovarišici Prelovšek za njihove pogoste obiske. Res bili ste dobri prijatelji. Hvala vsem prijateljem in znancem. Vsi, ki smo ga imeli radi. LJUBU. SI ŽIVLJENJE, LJUUIL SI SVOJ IXJM, LJUBIL VSE KAR IZ ZEMLJE VZKIIJF -A TIEIO NENAiX)MA OtJŠEL V vec":nidom. ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prezgodnji smrti našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica Janeza Smrkolja iz Trojan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, darovano cvetje, svece in darove cerkvi. Iskrena hvala tuđi vsem gasilcem, še posebno gasilcem iz Trojan za spremstvo na njegovi zadnji poti, gospodu Lađu Goričanu hvala za besede slovesa, župniku za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru, Moškemu pevskemu zboru Lipa za zapete žalostinke, gospodu Juretu za odigrano Tišino ter vsem ostalim, ki ste bili z njim na njegovi zadnji poti. V domu našem je praznina, a v srcih naših bolečina. Vsi njegovi Domžale /lamnik 30 Akademski kipar Tone Demšar (1946-1997) Leta 1985 sta kipar Tone Demšar in soproga Marjeta kupila opušteno solsko poslopje na Sv. Trojici. Sedem- najst let je bila Sola prazna, zato jo je zob časa že moćno načel. Demšarje- vi so zapušteno šolsko poslopje z mnogo truda in okusa spremenili v svoj drugi dom, del poslopja pa name- nili kiparskemu ateljeju. Zakonca Demšar in njuni hčerki, Bilka in Polo- na, so se hitro vživeli v novo okolje in postali pravi Trojičani. Kipar Tone Demšar je v svojem novem ateljeju na Sv. Trojici našel tisto, kar je v Ljubljani najbolj pogrešal: mir, dobre sose- de, lepo okolico in primeren prostor za svoje ustvarjanje. Zato je tuđi med le- đnom izkoristil vsak prosti del dneva in se odpeljal na Sv. Trojico v svoj atelje. Tako je bilo tuđi letos 18. februarja., Dopoldne se je kipar s svojim avtomo- bilom odpeljal po cesti skozi Črnuče mi- mo Domžal do Doba in tu po ozki cesti zavil proti Sv. Trojici. V zadnjih letih je to pot prevozil sto- in stokrat. V ateljeju na Sv. Trojici ga je čakalo težko, odgovorno, a zanj prijetno delo: na delovnem stojalu ga je čakal že začeti osnutek velikega stenskega relieta, ki naj bi polepšal notra- njost cerkve vseh svetnikov na ljubljanskih Žalah. Tako osnutek kot kasneje stenski relief naj bi bila izdelana iz gline, iz Dem- šarjevega najljubšega kiparskega gradiva. Ko je kipar Demšar prišel v svoj atelje, se je verjetno takoj posvetil svojemu de- lu in sele opoldansko zvonjenje v bližnji cerkvi Sv. Trojice ga je opomnilo, da mo- ra delo prekiniti in se vrniti v Ljubljana Se- del je v avto in zapeljal po poti, ki je vo- dila v dolino. Verjetno je se lahko opazil sosedo Čajževo, ko je stala pred svojo hi- so, kratko je potrobil in pomahal z rako najbližjemu sosedu laku, ki je stal v blizi- ni poti, in nadaljeval vožnjo po poti, ki jo je prevozil že sto- in stokrat. Verjetno ni niti slutil, da je ta vožnja poslednja v nje- govem življenju. Trojičani svojega kiparja in prijaznega soseda Toneta Demšarja nišo nikoli več videli, lahko so se le priključili velikemu številu tistih, ki so se prišli poklonit žari s pepelom pokojnega umetnika v njego- vem ateljeju, lahko so se udeležili le ne- deljske mase, ki jo je bral škof Perko za pokojnega Toneta Demšarja. Med maso je bilo mesto pod korom trojiSke cerkve, kjer je pogosto med nedeljskimi mašami stal kipar Tone Demšar, prazno, le sredi cerkve je stala žara z njegovim pepelom. Cerkev je bila premajhna, da bi to ne- deljo lahko sprejela vse tište, ki so prišli k maši na Sv. Trojico. Zadnje slovo od kiparja Toneta Dem- šarja je bilo na ljubljanskih Žalah 25. febru- arja 199Z Metropolit in nadškof dr. Šuštar je vodil maso zadušnico v župni cekvi Vseh svetnikov, v cerkvi, za katero je po- kojni kipar ustvarjal svojo poslednjo, žal nedokončano umetnino. Tuđi ta cerkev, mnogo večja od troji- ške, je bila premajhna, da bi lahko spre- jela vse tište, ki so se prišli poslednjič po- slovit od kiparja Toneta Demšarja. Ob odprtem grobu smo lahko prisluh- nili poslovilnim besedam, ki jih je napisal dolgoletni prijatelj pokojnega kiparja aka- demski slikar Stane lagodič. Te besede, napisane v obliki pisma, objavlja Slamnik v spomin na velikega umetnika Toneta Demšarja, ki je skora| ćelo desetletje ust- varjal na Sv. Trojici v naši občini: Dragi prijatelj Tone! Ko si pred enim letom pripravljal svo- jo pregledno razstavo, ni nihče slutil, da bo to tvoja zadnja večja predstavitev. Žal pa je usodni trenutek hotel, da zapustiš ta sončni svet in odideš v skrivnostne po- smrtne daljave. Vendar se tolažimo s spo- znanjem, da ti je polstoletno bivanje na tej čudoviti Zemlji namenilo mnoga sve- tla obzorja, katera si strastno opazoval, vsrkaval opojnost življenja in kreativno hi- tro zorel. Naletel si tuđi na nekaj temnej- ših razpok, ki pa si jih z moćno voljo pre- skakoval in jim postavljal skrivnostna og- ledala, v katerih poetično zrcališ parado- ksalno podobo sveta. V teh predpomladanskih dneh nemo razmišljamo ob tvojem nenadnem in pre- ranem odhodu. V dušah nam je tesno, to- da v temnih tančicah se nam razkrivajo svetle nostalgične podobe. V spominskih sekvencah zelo živo nastopa tvoj prijazen lik, iskrive oči in dobrohoten nasmeh. Z rokami objemaš gibljivo glino, preudarno izbiraš besede in nevsiljivo podajšaš svojo misel. Tone, se spominjaš naših »junijskih« srečanj, ko smo omizje v »Kavarni Slon« pogosto spreminjali v razgibano kulturni- ško ozračje. Če te ob dogovorjenem ča- su ni bilo, smo te vselej pogrešali; ko pa si zasopihan premagal kavamiške stopni- ce, namenil zbrani drušćini prijazen poz- drav in še kakšno duhovito na hud »tem- po življenja«, smo se pomirili in v burni debati kaj hitro ujeli. Priznaš, da smo bili polni mladostne vneme, ustvarjalne ener- gije, drznih vizij in resnih naćrtov. Tuđi s tvojo pomočjo smo te nacrte uspešno uresničevali, čeprav pot ni bila vselej pri- jazna in lahka. Tuđi humorja nam ni manjkalo. Prijeten je spomin na kabaret- ni trenutek, ko sta z Levom v jakopiče- vem paviljonu utopistično zidala temelj- ne kamne za »Mednarodno likovno zbir- ko Junij«. In kako zagnano in družno smo postavljali obsežne razstave, posvećene Man Ravu, Duschampu, de Chiricu. Bli smo nemirni iskalci, zagnani sno- valci. Nepozabne so bile tvoje skrbno izde- lane lesene embalaže, v katerih si dosta- vil v galerijo svoja najnovejša dela. Pažlji- vo so jih odpirali in iz mehkih povojev razkrivali sveže žgane glinene skulpture. Vsako leto znova si nas presenečal z zre- lejšo idejnostjo in žlahtnejšo ustvarjal- nostjo, ki so jo obćudovali tuđi tuji umet- niki in likovni kritiki. Pohvale si sprejemal skromno, zadržano, čeprav si se najbrž dobro zavedal, da v tehniki žgane gline sploh nimaš pravega tekmeca. Za kiparstvo si živel z dušo in telesom, vendar se je v preprostem klepetu dalo razbrati, da daješ velik pomen tuđi svoji družini: Marjeti, Bilki, Poloni; te si ome- njal s posebno toplino in nisi nikdar po- zabil na svojo cenjeno mamo in sestri. Se eno veliko Ijubezen si gojil, in to do svojega ateljeja na podeželju, na oddalje- nih obronkih Ljubljane. S kolikšno radost- jo si vselej zapušal zamegljeno, utesnjeno mesto in odhajal v slikovito hribovje pri Sv. Trojici. V trenutku, ko si zadnjič zapušćal to predpomladno, romantično pokrajino in tragično končal na asfaltu, je preko gri- čevja Sv. Trojice zavel žalosten veter. Drevje se je nemirno upogibalo in stoka- lo v svojih sivih krošnjah, spomladanske suhe trave so nemirno plapolale in ti sli- kale poslednji pozdrav. Ptice so se plaho spuščale v pušćobno goščavo in za trenu- tek utihnile, kajti zapustil jih je njihov za- veznik, romantično zazrt umetnik, človek plemenitega srca. Toda turobno žabvanje prirode se bo kmalu spremenilo v bujno rast, sokovi življenja se bodo živahno dvignili proti koprenim oblakom, trave bodo zelenele, krošnje zacvetele in ptice zažvrgolele po- mladno melodijo, namenjeno tvojim naj- dražjim, katere si imel srćno rad. Tuđi mi, lunijci, borno prisluhnili čarob- ni melodiji in te ohranili v najlepšem spo- minu. Ljubljana, 23. februarja 1997 Vsi, ki smo poznali pokojnega Toneta Demšarja, vemo, da smo izgubili kiparja, ki je bil kipar z dušo in telesom in še već kot to, z dušo in telesom je bil tuđi člo- vek v najžlahtnejšem pomenu te besede. JANEZ KRAMAR Hvala, Tone Demšar, akademski kipar »Hvala, ker smo smeli biti tvoji prijatelji«, so na Sv. Trojici ob zadnjem slovesu od kiparja Toneta Demšarja, ki je pred leti kot dobra in blagodejna misel tiho in mirno prisel v našo občino, zapisali vaščani, dani Kulturnega društva Miran )arc, Zveza kulturnih organizacij Domžale in Občina Domžale. Prelepa Sv. Trojica, kjer si je uredil prijeten dom in prostor za izražanje svoje umetniške duše, ostaja brez prijatelja kiparja, čigar dela pa bodo za večno zapi- sana v srca njegovih prijateljev in znancev; prav tako tuđi spomin na velikega umetnika in skromnega moža, ki se je vpisal s svojo umetniško govorico med naj- vecje slovenske in svetovne ustvarjalce. (Vera) V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar te ni već med nami Ludvik Kokalj iz Vinj pri Dolskem S spoštovanjem se te spominjamo kot dobrega sodelavca in prijatelja. Pogrešamo te - prijatelji iz NAPREDKA V NAŠIH SRCIH NAPREj ŽIVIŠ, ZATO POT NAS VODI T\A, KjERV TIŠINI SPIŠ. TAM LUČKA LIUBEZNI GORI IN TVO1 NASMEH MED NAMI ŽIVI. V SPOMIN Četrtega marca sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš skrbni mož, oče, dedek in tast Štefan Pire i iz Podgorice pri Pecah Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Žena Elka, hčerki Boza in Mira z družinama V SPOMIN Štirinajstega marca je minilo deset let, odkar je umri Jože Raspet iz Domžal Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi PODOBA TVOJA V SRCIH ZDAJ LEŽI, VSE DO IZTEKA TUĐI NAŠIH DNI. ZAHVALA V novo življenje je odšel naš dragi oče Anton Rožič Celarjev ata s Sv. Trojice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovanja sveč, cvetja, svete maše in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev za nego in skrb. Posebna zahvala g. župniku Vladu Pečniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Bratov Župan za lepo odpete pesmi. Hvala vsem gasilskirn društvom in praporščakom, posebno še C. D. Žeje Sv. Trojica in govornikoma C. D. gospodu Marnu in Z. B. gospodu Opaškarju. Hvala tuđi trobentafu za odigrano Tišino. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in strica Luke Šraja iz Radomelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izkazano pomoć in izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, svece in svete mase. Zahvaljujemo se pevcem LEK-a za obćuteno zapete žalostinke ter g. župniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se tuđi dr. Lombarju za skrb v času bolezni in številnim prijateljem, ki so ga v tem času obiskovali in bodrili. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in se z lepo mislijo poslovili od njega. Žena Danica, sin Peter in hčerka Karolina z družino. UTIHNIL IE TVOJ GIAS, OHSTAIO IE TVOJE SRCE, OSTALI SO SUDOVI PRIDNIH ROK IN KRUTO SPOZNANJE, DASENEVRNEŠVEČ. ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, stare mame, sestre in tete Nežke Gaspir iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoć v trenutkih bolečine. Lepa hvala stanovalcem Potočni- kove in Rojske ulice, vokalnemu kvintetu iz Tržiča za obćuteno zapete pesmi, praporščakom in g. župniku Perćiću za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem prisrćno hvala za spremstvo na njeni zadnji poti. Hčerka Šaša z družino Domžale, 1.3. .3. 97 MOLITEV, DELO IN TRPLJENJE, TVOJE BILO JE ŽIVLJENJE. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene in mame Angele Jemec, roj. Janez Maselnove mame iz Vinj pri Moravčah Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, svece, darove za sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zah- vala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem ter za z igrano Tišino. Zahvala tuđi zdravstvenemu osebju iz Moravć. Vsem še enkrat iskrena hvalal Vsi njeni LJUBIL SI ŽIVLJENJE, LJUBU SI SVOJ DOM A NENADOMA ODSEL SI TJA, KJER NISOVRAŠTVA, NE CORJA. ZDAJ V GROBU MIRNO SPIŠ, A V SRCIH NAŠIH ŠE NAPREJ ŽIVIŠ. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica Viktorja Matjana iz Podmilja pri Blagovici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izreče- na sožalja, darovano cvetje, svece in za spremstvo k zadnjemu počitku. Po- sebna zahvala velja gospodu župniku Jožetu Vrtovšku za lepo opravljen po- grebni obred, gospodu Cirilu Smrkolju za izrečene poslovilne besede, pev- cem pevskega zbora Lipa za ćutno zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste nam ka- kor koli pomagali v težkih trenutkih. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka Petra Narobeta se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, svece, izrečeno sožalje in prijazne besede. Posebna zahvala g. župniku Antonu Perčiču za poslovilne besede in opravljeno pogrebno slovesnost. Prisrčna zahvala g. Roku Lapu in orglarju za občuteno zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste nam kakor koli stali ob strani in našega očeta spremili k većnemu počitku. Vsi njegovi LJUBIL SI ŽIVLJENJE, LJUBIL SI SVOJ DOM, A NENADOMA ODSEL SI TJA, KJER NI SOVRAŠTVA, NE GORJA. ZDAJ V GROBU MIRNO SPIŠ, A V SRCIH NAŠIH ŠE ŽIVIŠ. V SPOMIN Sedemnajstega marca je minilo eno leto, odkar nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil dragi moz, at i in ata. Ludvik Kokalj iz Vinj pri Dolskem dolgoletni šofer Napredka Domžale Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu, iskrena hvala. Vsi njegovi VSI BOMO ENKRAT ZASPALI, V MIRU POČIVALI VSI, DELO ZA VSELE/KONČAU, V HIŠO OČETOVO ŠU, TAKRAT ZVONOVIZVONLTE. (A.M.SI.OMŠEK) ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi Ijubega moža, očeta, dedka in tasta Staneta Peterlina iz Radomelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in kolektivu Rodex za izrečena ustna in pisna sožalja, poklonjeno cvetje, svece, darove za sv. maše in cerkev. Posebna zahvala dr. Ladislavu Hacetu iz ZD Domžale, prim. dr. Borisu Cibicu za dolgoletno skrbno zdravljenje, župnikoma g. lanezu Jarcu, g. Lojzetu Golobu, dekanu g. Cirilu Lazarju, diakonu g. Janezu Cerarju in vsem ministrantom za molitve, darovanje svete maše in slovesen pogrebni obred. Iskrena hvala Gasiiskemu društvu Radomlje in vsem praporščakom za spremstvo, Kvintetu bratov Župan za ganljivo zapete pesmi. Hvala za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi in ga spoštovali. Marec 1997 Domžale /Idmnik 31 l.jubilje dom, ljubit je življenje, rad je pel in hi) vesel. Vfdno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s polnimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da tebe već med nami ni. VSPOMIN V leh dneh mineva pet let, ko nas je zapustil naš dragi Tomaž Homar iz Zaboršta pri Domžalah Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Vedno sijalo je obličje milo in usta tvoja, kot bi se smehljala: končanje boj, trpljenje je minilo. ZAHVALA V oseminsedemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta Marija Perne iz Radomelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, svece, izrečena pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se dr. Pogačarjevi za zdravstveno skrb in pomoć, ter župniku g. Janezu Jarcu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala kolektivu Sarrio Slovenija za osmrtnico, darovani venec in odigrano Tišino. Hvala ZB za prapor in venec. Prisrčno hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in hvala vsem, ki ste ji karkoli dobrega naredili. Vsi njeni V SPOMIN TRFTJEGA APRIIA 1997 BO MINILO ŽALOSTNO LETO, ODKAR NAS |E ZAPUSTILA DRAGA ŽENA, MAMI IN STARA MAMA Marija Šimenc iz Radomelj ZAHVALJUJEMO SE TUĐI VSEM, Kl SE JE SPOMINJATE IN POSTOJITE OB NJENEM PRERANEM GROBU. Mož TONE, hči BREDA z družino, sin ROMAN z družino ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, oćeta, brata in strica Franca Lukmana iz Trzina se iskreno zahvaljujeva g. župniku za opravljeni pogrebni obred, pritrkovalcem, organistu g. Franciju Banku, Stobljanskemu oktetu, ge. dr. Olgi Ložar, vsem sorodnikom in sosedom za podarjeno cvetje, še posebno g. Nedeljku za vso skrb in pomoć, gasilskemu društvu Trzin, krajevni organizaciji ZB Trzin, govomi- koma ge. Adi Lovše, g. Janezu Štebetu in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. Žena Danica in sin Franci z družino GLE), ZEMLJA SI JE VZELA, KAR JE NJENO, A KAR NI NJENO, NAM NE MORE VZETI. IN TO, KAR JE NESKONČNO DRAGOCENO, IE VEČNO IN NIKDAR NE MORE UMRETI. (S. MAKAROVIC'} ZAHVALA Ob nepričakovani in mnogo prezgodnji izgubi našega dragega moža, atija, dedija, tasta, brata in svaka Franca Marolta iz Drtije pri Moravčah se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom zahvaljujemo za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in svece. Posebej se želimo zahvaliti župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala ludi gasilcem iz Moravč in delavcem Termita za lepo organizirano zadnje slovo. Zahvaljujemo se delavcem Tosame, obema govornikoma za poslovil- ne besede, moškemu zboru iz Moravč in za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Vsi njegovi ZAMAN |E BIL TVOJ BOJ, ZAMAN VSI DNEVI UPANIA, TRPLIENIA BOLEZEN IE BILA MOČNEJŠA OD ŽIVLJENJA. ZAHVALA V dvainšestdesetem letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric Jože Meučec iz Ihana Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Farme Ihan za izrečeno sožalje, cvetje, svece, darovane svete maše in drugo pomoć. Zahvaljujemo se za pisna in ustna sožalja ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Francu Zaplati za opravljen pogrebni obred s sveto maso, ihanskim cerkvenim pevcem za lepo petje ter g. Ferdinandu Starinu za iskrene poslovilne besede. Iskrena hvala tuđi dr. Pogačarjevi ter patronažni sestri g. Dragici Šarec iz ZD Domžale za veliko skrb in pomoć med njegovo boleznijo. Iz srca pa smo hvaležni sosedom, družini Kralj in družini Krepek, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala! Vsi njegovi NIČ V NARAVI SE NE IZGUBI, VSE ZRASTE, DA IZGINE IN SPET VZKALI IN VZCVETE IN SPET RODI. ŽIVLJENJE/E VEČNO... V mesecu februarju je v sedeminpetdesetem letu starosti umri naš dragi mož, ati, ata, brat in zet Vinko Rojs iz Radomelj Od njega smo se poslovili v družinskem krogu. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in svece. Vsi njegovi SRCE JE DALO VSE, KAR JE IMELO, NOBENE BILKEZASE NI POŽELO. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Marije Hribar roj. Orehek se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, cvetje, svece, darovane svete maše in šte- vilno spremstvo na njeni zadnji poti. Is- kreno se zahvaljujemo vsem sestram, fizioterapevtkam in negovalkam Doma upokojencev v Domžalah za izredno skrb in nego v času njenega bivanja v domu in hvala številnim za pogoste obiske mame v tem domu. Hvala jarškemu župniku g. Kvaterniku za lep pogrebni obred in pevcem Žu- pan iz Tržiča za lepo petje ob maminem slovesu. Vsi njeni POMLAD NA VRTBO TVOJ PRIŠLA IN ČAKAIA, DA PRIĐEŠ TI IN SEDLA BO NA KOŽNA TI A IN JOKALA, KLR TE NI. IN TUĐI V DOMU IVOJEM jr PRAZNINA V NAŠIH SRCIH BOLEČINA. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, oćeta, dedka in strica Stanislava Pelca iz Prevoj pri Šentvidu Vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom se iskreno zahvaljuje- mo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in svece ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo želimo izreći Gasilskemu društvu Prevoje - Šentvid za lepo organiziran obred in zadnje slovo, pevcem za zapete pesmi, g. Martinu Andrejku za poslovilne besede ter praporščakom za spremstvo na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste se z lepo mislijo poslovili od njega. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, oćeta, dedija, brata in strica Staneta Praprotnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in svece ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Oktetu Pirnat, predstavniku ZB za poslovilne besede in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Domžale, 12. marec 1997 SAJ NI REČENO, DA TE NI, ČEPRAV TVOJ GLAS SEVEČNESLIŠI. BESEDA TVOJA V NAS ŽIVI- MED NAMI SI. ZAHVALA Ob boleči in nedoumljivi izgubi naše ljube žene, mami, babi, hćerke, sestre in tete Tatjane Burja roj. Kovač se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, za veliko tolažilnih besed, darovano cvetje in svece, darove za sv. maše in darove, namenjene v dobrodelne namene. Zahvaljujemo se gospodu župniku za globoke besede slovesa in lepo opravljen pogrebni obred. Posebno zahvalo namenjamo gospodu Habetu za čutno izrečene poslovilne besede, Stobovskemu oktetu za odpete žalostinke in g. Stoparju za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ki z dobro mislijo v srcu kjerkoli in kadarkoli pomislite nanjo. Vsi njeni I Kličemo Te, dragi A naš glas se izgubi ja v crni praznini. Kaj naj še iščemo na tem svetu v zameno za tvoje zlato, dobro srce? Nobeni zakladi draguljev ga ne odtehtajo, Ti si za nas bil vse. ZAHVALA ob tako boleči in nenadejani izgubi našega Ijubega moža in očeta Feliksa Peterka upokoj. računovodja borca SNOUB »Slavka Slandra« se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom Sp. in Zg. Stegen za vso pomoć in besede tolažbe, ki so nam jo nudili v ten težkin bolečih in nikdar pozabljenih dneh. Hvala g. Campi za lep obred, cerkvenemu pevskemu zboru Vrhpolje ter solistu Petru \ irnalu. Hvala predstavniku ZB g. Jožetu Kvedru za lep poslovilni govor in praporščakom Domžal, Doba in Moravč. Hvala moravskim pevcem in glasbeniku za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se kolektivu restavracije Repovž iz Domžal, sodelavcem Veleblagovnice Domžale, Institutu za mikrobiologijo iz Ljubljane. Hvala tuđi vsem sosedom iz Domžal. Hvala za darovano cvetje, maše in svece. Vsem in vsakemu posebej naša srčna hvala. Žena Minka, hčerka Nevenka in sin Robert z družinama Obvestilo Vsem davčnitn zavezancem za odmero dohodnine za leto 19% Na sedežu Izpostave Domžale na Ljubljanski 69 bo v zadnjih dneh meseca marca 1997 organiziran sprejem napovedi za dohodnino za leto 1996 v času od 24. 3. do 28. 3. 1997 od 8. do 18. ure, dne 1. 4. 1997 pa prav tako od 8. do 18. ure. Na podlagi 120. člena Zakona o davćnem postopku (Ur. list RS, St. 18/ 96) izdaja Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije JAVNI POZIV k vložitvi napovedi za odmero dohodnine za leto 1996 Zavezanci za doliodnino niorajo vložiti napovod za odmero dohodni- ne za loto 1996 najkasneje do 31. marca 1997 Nd|x>vodi nišo dolžni vložiti: /ave/aiK i, katorih osnova za dohodnino ne presega 117ov('(l pri i/|)ostavi davčnega urada, naol>m \ I I '' r ) ' j f \ i ■. /' I / '■ Rova 3a 1235 Radomlje Pooblašceni prodajalec In serviser vozii PEUGEOT prodaja (061) 727-798 servis (061) 727-010 faks (061) 727-319 UGODNI KREDITNI POGOJI: TOM +6% KOMPLET PROGRAM PEUGEOT P-106 od 14.900 DEM BOXER od 26.500 DEM P-406 od 31.000 DEM P-406 BREAK od 36.000 DEM P-306 NOVI MODEL od 22.000 DEM VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI RODEX-U RADOMLJE PEUGEOT 306 so dohodki in drugi prejemki. Pri iz- polnjevanju podatkov o dohodkih in prejemkih družine delodajalci nava- jajo podatke, ki jih uporabljajo za na- poved dohodnine. V dohodke druži- ne se po Zakonu o družinskih pre- jemkih štejejo dediščine, darila in vsi dohodki in prejemki vseh družinskih ćlanov, ki so viri dohodnine, kot tuđi osebni prejemki, ki nišo obdavčljivi, prejeti v obdobju od 1.1. do 31.12. preteklega leta. V dohodke se ne štejejo: - dodatek za pomoć in postrežbo - prejemki za oskrbo v tuji oziroma v rejniški družini - dohodki od občasnega dela inva- lidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo. Ravno tako se med dohodke Ste- jejo preživnine, prejete v preteklem letu. Preživnina se v dohodek druži- ne ne upošteva le v primeru, ko vla- gatelj dokaže, da je izrabil vse prav- ne možnosti za njeno izterjavo. Vsi prejemniki otroškega dodatka, ki prejemajo pokojnino, vpišejo bru- !o visino (jokojnine, ki jo sporoči Za- vod za pokojninsko in invalidsko za- va rova nje. Ker se v dohodek štejejo tuđi Sti- pendije, je potrebno v rubriko nave- sti priimek in ime prejemnika in izpla- ćevalca stipendije. Ce je izplaćevalec stipendije Zavod za zaposlovanje, ni potrebno vpisovati visine stipendije, ker bo podatke Center za socialno delo sam pridobil. Če je izplaćevalec stipendije druga ustanova, pa je po- trebno vpisali tuđi visino Stipendije za oktober, torej visino Stipendije brez dodatkov za uspeh, prevoz in bivanje v drugem kraju. Ravno tako ni potrebno vnaSati v vlogo visino nadomestila za porodni- Ski dopust, starSevski dodatek, ker s podatki razpolaga Center za socialno delo Domžale. Potrebno je vnesti le podatek, da ste to nadomestilo oz. dodatek prejeli. V lanskem letu je bilo postavljeno veliko vpraSanj glede katastrskega dohodka. Po Zakonu o družinskih prejemkih se katastrski dohodek vpi- Se tuđi, će kmetijsko zemljišće ni v la- sti vlagatelja ali člana njegove druži- ne, će dohodek iz kmetijske dejavno- sti ustvarja već družin. V tem prime- ru se obvezno vpiSe priimek in ime lastnika kmelijskega zemljiSča in se v dohodek posamezne družine vSteva sorazmemi del dohodka iz kmetijske dejavnosti. Center za socialno delo Dom- žale, Ljubljanska 70, obvešča vse prejemnike otroskega dodatka, da obnovijo Vloge za uveljavitev ot- roskega dodatka najkasneje do 31. 3. 1996. Će vlog do navedenega datuma ne bodo obnovili, ne bodo već upravičeni do otroskega dodatka od 1. 5. 1997, kar je razvidno iz od- loćb, ki so jih prejeli v letu 1996. Če vloga ne bo oddana do nave- denoga roka, bo posamezniku pripa- dal otroSki dodatek Sele s prvim na- slednjim mesecem, ko bo vloga od- dana in ne bo izplaćanega otroskega dodatka za nazaj. Da bi se temu izognili, Center za socialno delo Domžale prosi vse pre- Obvestilo Vse dopisnike obvo- Sčam, d> svoje prispevke lahko od(lslane vloge po pošti popolno izpolnjene, Se zlasti je pomembno, da so v vlogi dohodki za ćelo leto 1996, tako za vlagatelja, kakor njegovega zakonca in podpis vlagatelja (na zadnji strani vloge). Ker se je število upravičencev do otroskega dodatka že v letu 1996 zelo povećalo, tuđi v letoš- njem letu pričakujemo veliko strank, zato bodo na Centru za so- cialno delo Domžale v mesecu marcu uradne ure vsak dan od 8. do 15. ure, v sredo pa od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Veliko prejemnikov otroskega do- datka nas je v zadnjem ćasu klicalo zaradi davćne Stevilke. Povedati mo- ramo, da Se ni dokonćno reSeno vpra- šanje, ali je potrebna pri izplačilu otro- skega dodatka davčna Stevilka, zato jih v vlogah ni potrebno navajati. Poleg otroskega dodatka so starSi hudo bolnega otroka ali otroka z motnjami v telesnem in duSevnem razvoju upravičeni do dodatka za ne- go otroka, ki je bil lani na novo uve- Ijavljen. Namenjen je kritju povećanih stroSkov družine za nego in varstvo otroka in ni vezan na premoženjsko stanje družine. Visina dodatka za nego otroka, ki je v oskrbi doma, znaSa 10396,00 SIT, nižji dodatek v visini 6.931,00 SIT pa pripada otrokom, ki so v dnevnom institucionalnom varstvu. V času, ko je otrok zaradi zdravljenja, usposab- Ijanja, vzgoje ali Solanja v zavodu, v katerem ima brezplaćno oskrbo, pa dodatek za nego ne pripada. Izdan je bil tuđi poseben Pravilnik o merilih za uveljavljanje dodatka za nego otroka s seznamom bolezni (Ur. I. RS St. 26 z dne 17. maja 1996). Na podlagi Pra- vilnika zdravniSke komisije1 ugolavlja- jo upravicenost otrok do toga dodat- ka in Center za socialno delo Sele na podlagi takoga mnenja lahko izda odloćbo. Zaradi velikoga Stevila vlog v lotu 1996 so komisijo z zamudo re- Sevale vloge in so morali Centri za so- cialno delo |x> već mesecev čakati na mnenja. Komisije so se kadrovsko ok- repile in tako centri že tekoče dobi- vamo mnenja in tuđi tekoče rešuje- mo vloge za dodatek za nego. Star- šem pripada dodatok za nego od pr- voga dno naslednjoga meseca, v ka- terem je bila vložena vloga. V vseh štirih občinah trenutno pre- jema dodatek za nego 75 otrok. StarSi, ki že prejemajo dodatek za nego otroka, morajo do 31. 3.1997 oddati samo vlogo za otroSki doda- tek. Vlogo za dodatek za nego otro- ka pa obnovijo malo pred potokom obdobja, do katerega imajo dodatek priznan. Čas upravičenosti do dodat- ka za nogo otroka je odvisen od ko- misije, ki lahko dodoli dodatek naj- dalj do 18. leta otrokove starosti, lah- ko za eno leto ali dve. Zato vse star- Se prosimo, da so pozorni na datum upravičenosti, ki jo naveden v odloč- bi in da pred iztekom obnovijo vlo- go na Centru za socialno delo. Vso potrebne informacijo v zvezi z otroSkimi dodatki in dodatki za nego lahko dobile po telefonu St. 723-481, 715-680 ali 721-814 pri Ireni Tonkli ali Zori Grudnik na Centru za socialno delo Domžale. CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE Nujno obvestilo Poveljnik civilne /aši'iie ol> čine Domžale opozarja vse |)t(4)iv.il( e o!k ine, d.i je Upra- v,i Republike Slovenije /,t /a- s< ilo in icsevanji' razglasila ve- liko po/dino ogro/enosl, /ato je prc|Kivedano kurili, se/ig.ili ali uporabljali odprl ogenj v n,i ravnom okolju ler pus< ,iii ih odmotavali gorcic m dinge predmete ler snovi, ki lahko povzroćijo požar. OŠ CZ DOMŽALE ■rAwSjilli AHAČIČ SERVIS TRGOVINA gorenje Prešernova 1a, 1230 DOMŽALE, tel. & faks: 061/722-107 AKCIJSKA PRODAJA 1. SUŠILCI PERILA 38.452,00 SIT - GOTOVINA 2. PRALNI STROJI OD 52.580,00 SIT NAPREJ 3. BARVNI TV OD 42.000,00 SIT NAPRE) 4. SESALEC GORENJE 13.623,00 SIT HLADILNIKI, ZAMRZOVALNE OMARE IN ŠKRINJE, ŠTEDILNIKI KUHINJSKE NAPE, POMIVALNA KORITA, POSODA, SESALCI, LIKALNIKI GOTOVINSKI POPUSTI 10% PRODAJA NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI Na zalogi celoten program Gorenje! Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE! /lamnik Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časo- pisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 stevilka), 1935 (1 stevilka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 stevilka), nato pa je 5.11.1962 pri- čel izhajati Občinski poročevalec in je re- dno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorni urednik BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599, 721-022 Pomoćnica odgovornoga urednika MARI|A KAVKA URADNE URE: vsako sredo od 15.-17 ure Člani uredništva FRANC CERAR, DADA BRE|C, MARTIN GROSELJ, VERA VOJSKA, dr.HOCiDANOOLF.NC: Urednica sirani obćine I ukovica MONIKA DOMITROVIČ Urednica sirani obćine Moravče BERNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domzalah. UredniSIvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 714-599, 721-022 lohnični urednik JANEZ DEMŠAR Leklor prerf. AVGUŠTIN PIRNAT C il.isilfi i/h.ijd v n.ikl.idi I4.(X)O i/vodnv in ^i projem.ijo vsa ^os|K)flinjslv.i brc/pliK'no. Na podLiui zakona o promclncm fl.ivku in mnenja mini- strstva za kulturo spdfl.i uhisilo incd proi/vorlo, za katere se plačujr ri% davek od prometa |)roi/votlov. IISK: l)(K)-"liskfa«)|iis()viiircvij, d.d, I jul.lj.iiu RODLX PEUGEOT PEUGEOT 106 406 BREAK