Vec prosa. Ravnatelj g. Rohrman piš6 v dobrourejevanih ,,Dolenjskih Novicah": ,,Med rastline, ki so postale y sedanjem času večjega pomena, spada tudl proso. V prejšnjih Casih, dokler niso bili ljudje vajeni na riž, se je sejalo po naših krajih sploh veliko ve8 prosa. Pozneje Je pa riž izpodrival proso, tako, da se je v zadnjem 6asu sejalo sploh man] prosa. A danes je pa proso zopet na višku in vredno, da ga bolj pridelujemo. Proso se ne odlikuje saJmo s svojo bogato rodovitnostjo in s svojim tefinlm zrnjem, kl je danes najboljši nadomestek za riž, ampak tudi z raznimi lastnostmi, Id se zelo prilegajo našim potrebam, in ki hodijo daneš bolj v poštev, kakor le kdaj poprej. Pri prosu ]e danes najboli povdarjati, da je ta rastlina malotrebna, da ne zahteva ne močno gnojenje in ne mofinega dela. Vedeti moramo, da se ne dak) rastline, zlasti prstnlne in okopavine, Id se danes močno prfiporofiajo, poljubno razširjati, da smo pri teh rastlinah odvisni od gnoja in da nam danes obojega manjka. Pa tudi v drugili ozirih je proso dobro došla rastlina, ker jo sejemo najbolj pozno, tako, da Jo je mogoCe spraviti na tisto njivo še kot drugi pridelek. Pri nas se seje proso z najboljšom vspehom po rde6i detelji ali pa po kaki drugi zgodnji krmski rastlini, kakor n. pr. zeleni rži. Ce je šla letos kje zimska strn po zlu (je sla^ bo prezunila), tudi nlmaino za take prostore dosti boljših rastlin,- kakor je proso, tako, da Je prav, fte s« vsaj en del takib prostorov poseje s prosom. Ob letošnji pozni in dozdaj za delo skraino neugodni spomladi nam pri prosu tudi to ugaja, "da pride njegova setev nazadnje na vrsto, namreč koncem meseca maja in junija, ko se že zvrste vsa druga spomladna dela in se ni veG bati nobene zamude zaradi nedostajanja delavnih mo6i. Potrebno seme se bo dalo tudi Be dobiti, ker ga je sploh malo treba. Za en oral zadostuje namreC 18 do 20 litrov semena. In 8e nazadnje še to vpoštevamo, ia daje proso slamo, id je prvovrstna in ve5krat boljSa, kakor slabo spravljeno seno,. moramo priti do zaldjufika, Ha daje danes proso v resuici pridelek, ki Je vr&den vsega vpoštevanja in ki zasluži, da ga pospešujemo in po možnosti povzdignemo." Dostavljamo, da so naj slovenskoštajersld kmetje za semensko proso fn tudl za a j do tako] obrneio do okrajnih žetvenih komlsarjev, ki jih nnvajamo na drugem mestu!