Leto LXXV., it. 135 LjuMiana, mmmŠi&M 15. Juni|a 194^-XX Cena 40 cent« UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCINUBVA ULICA 6 — IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase tz Kraljevine Italije Is Inozemstva trna UNIOVE PUBBLICITA ITAUANA S. A., MILANO , TELEFON: 31-22, 31-23. 31-24. 31-23 In 31-26 Rateol pil postno čekovnem zavodu: LJubljana Štev. 10-331 Izhaja vsak dan opoldne — Meaečn a naročnina 3.— Ur, ca Inozemstvo 15.20 Ur CONCTCSSIONARIA ESCLUSIVA pcr la pubblicita di provenienza italiana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A.. MILANO. Prosegue la battaglia in Marmarica Nos tri Mas attaccano un convoglio bolscevico nelle acque di Sebasfcopoli: una motonave colata a picco II Ouartier Generale đeHe Forze Armate oomanica In datta tli 14 giugno \ 1 scgucntc bolit/ttino di srtierra n. 744: I.a battajilia m Marmarica contiuua. Xcl-la regione di Ain El Gazate un attacco di reparti motccissatl ed di mezzi hliudati COn-tro ttostre Hitita di fanteria non ha* avti t o aiciin gocCBMOi i! iiemioo veniva decisamrnte rtspinto dono aver subito not »»voli perdite. Ad ovesi di KI Adeni formazioni raotocora*-zate dcll'asso hanno hattuto un Importante alh-imla ti« lic forze avversarie: sono stati distrutli 51 earri urmuti, prese pareccMe t-enttnala .it prig-fonieri, Caeciatori tedeschl abbattevano in combattimento »>ci Gurtta e trt- Hurricane. AztonJ dl bombardamento sulic basi aeronavali di Malta »ono »tate eondotte dnl!*armo aerea che ha »volto an-che intonsa at ti vita esplorativa nei deli me- dtterraneL In nostro velivolo da ricognizione non e rientrato. Apparecrhi britannioi hanno »or-velato questa notte Taranto sgunciando qualche bomba senza causare vittinie ne provocarc danni. X ostri Mas nella notte sul 13 hanno silu-rato neUe aeque di Sebastopoli un'altra mo-tonave sovietica da 10 mila t<»nn. oarioa di iiiimi/.iiini nientre il nemico tentava di ri-morc-hiarla vrniva c-olpita con bombe e fatta saltare in aria da aeroplani pcrnianici che agivano in collaborazionc con i Mas. Bitka v Marmariki se nadaljuje Italijanski brzi čolni so napadli sovjetski konvoj pri Sevastopolju in potopili motorno ladjo Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 14. junija naslednje 714. vojno poročilo: Bitka v Marmariki se nadaljuje. Na področju Ain el ilazale napad sovražnikovih motoriziranih oddelkov in oklopnih vozil na naše pohotno rdinieo ni im**l uspeha. So-vražaik je bil odločno odbit, potom ko je utrpel znatne izgube. Zapadno od KI Adema so motorizirane oklopne skupine osi porazile večjo oddelke nasprotnih sil. ITnieeiiih jo bilo .">} tankov in zajetih več sto ujetnikov. Nemški lovci so v borbah sestrelili 6 letal tipa »Curliss« in 3 »Hurricane«. ■HonnHanHnHBHHai Letalstvo je bombardiralo letališka oporišča na Malti in jc izvajalo tudi živahno tzvidniško delovanje na sredozemskem nebu. Eno naše izvidniško letalo se ni vrnilo. Angleška letala so to noč preletela Taranto in odvrgla nekaj bomb, ne da bi bilo kaj žrtev ali povzročene škode. Naši brzi čolni so v noči na 13. t. m. tor-podirali v vodah Sovastoplja nadaljnjo sovjetsko motorno ladjo z 10.000 tonami, ki je bila natovorjena s strelivom. Ko jo je sovražnik skušal zvleči na varno, je bila zadota in pognana v zrak z bombami iz nemških letal, ki so sodelovala z našimi napadalnimi čolni. Nemško vojno poročilo Položaj Sevastopotja vedno bolj kritičen — Nemške čete neprestano napadajo in prodirajo vedno globlje na trd- njavsko ozemlje Iz Hitlerjevega glavnega stana. 14. jun. Vrhovno poveljništ vo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Pred Scvastopoljom so naši napadi prodrli v ogorčouih borbah globoko v naravno in umetno zaščiteno trdnjavsko ozemlje. Močna utrdba Stalin je bila zavzeta. Protinapadi sovražnika so se izjalovili. Bojna letala so potopila v sevastopoljski luki 10.000-tonsko transportno ladjo. Na Črnem morja jc torpediral italijanski brzi čoln v noči na 13. junija veliko in močno zavarovano sovražno ladjo. Nemška letala so uničila v krimskih vodah sovjetski transportni pa.-p.iiv in 1 rušUec Vzhodno od Harkova 90 bili obkoljeni sovražnikovi oddelki uničeni ali ujeti. Borba proti ostankom poraženega sovražnika se nadaljuje. Doslej je bilo naštetih 20.000 ujetnikov in uničenih ali zaplenjenih 169 tankov, 11S topov ter mnogo drugoga raznovrstnega orožja in vojnih potrebščin. V severnem in srednjem odseku vzhodne fronte so bile samo krajevne operacije. Na fronti pri Volhovu je bil sovražnikov napad odbit. Na visokem severu so nemška letala bombardirala luko In mesto Murmnnsk ter kolodvor Bluhi. 11 sovražnikovih letal je bilo sestreljenih brez lastnih izgub. Pri brezuspešnem napadu 7 bombnikov na neko letališče je Izgubil sovražnik 6 letal. V severni Afriki potekajo operacije nemških in italijanskih čet ugodno. Pri sunku v sovražnikov bok je bilo zaplenjenih 44 tankov in ujetih nad 400 ujetnikov. Nemški lovei so brez lastnih izgub sestrelili 19 angleških letal. Na Sredozemskem morju so nemška letala potopila v angleškem konvoju severno od Marsa, Matrucha 5000-tonsko trgovsko ladjo, 2 nadaljnji veliki ladji in 1 spremljajoča ladja pa so bile poškodovane z bombami. Nemške podmornice so potopile pred Solumom sovražnikovo stražno ladjo, ob sirijski obali pa 500-tonsko municijsko ladjo. V južni Angliji so nemška bojna letala zadela v nizkem napadu z bombami težkega kalibra važno vojno-industrijsko tvornico. Pri nočnem napadu na konvoj, ki je plul ob izhodu iz Bristolskega kanala, je bilo poškodovanih z bombami 5 ladij in 1 rušilec. S Hnskega bojišča Helsinki, 15. jun. s. Včerajšnjc poročilo glavnega stana javlja, da ni bilo bojnega delovanja v zadnjih 24 urah na kopnih, pomorskih in letalskih frontah. Helsinki, 15. junija, s. Finska pehota in finska mornarica sta imeli ob obali vzhodnega pasu Finskega zaliva zmagovite spopade s sovjetskimi patrulnimi ladjami. Finsko obalno topništvo je krepko sodelovalo s temi četami in obstreljevalo velike ruske motorne čolne, ki so se ponovnokrat skušali približati obali z očitnim namenom, da bi izkrcali čete. Ruske ladje so morale pobegniti, izkoriščajoč zameglitev. Finsko letalstvo je učinkovito napadlo neko jezero v vzhonem pasu fronte v Vzhodni Kareliji in je potopilo nadaljnji sovjetski transportni parnik ter poškodovalo drugi parnik, na katerem so eksplodirali od bomb zadeti streji. Na južnem odseku so finska letala bombardirala in uničila ogromna skladišča železniškega materijala ob murmanski železnici. V predpretekli noči je sovjetsko letalstvo brez uspeha napadlo finske kraje v vzhodnem pasu Finskega zaliva. Po poročilu glavnega stana ni bilo ničesar omembe vrednega na kopnih frontah. Sovjetske letalske izgube Berlin, 15. junija, s. Iz vojaškega vira se doznava, da je boljševiško letalstvo 12. in 13. junija imelo najtežje izgube. V teku hudih letalskih spopadov na raznih odsekih vzhodne fronte od Ledenega do črnega morja so nemški lovci setrelili 76 sovražnih letal. Na tleh je bilo imičenih 13 letal, protiletalsko topništvo pa je zbilo 2 letali. Skupno je bilo torej uničenih v zadnjih dneh 91 boljševiških letal. V isti dobi je nemško letalstvo na vzhodni fronti izgubilo samo 15 letal. Kapitan Philip, ki je bil odlikovan s hrastovim listom železnega križa, je 12. junija dosegel svojo 105. letalsko zmago. Napad na angleško tovarno letal v Leningtonu Berlin, 15. junija, s. Glede napada nem. škega letala na vojaško tovarno ob južni angleški obali se doznava iz vojaškega vira, da je letalo izvedlo napad nenadoma izpod oblakov na važne letalske tovarne v Lemmgtonu. Iz nižine odvržene bombe so povzročile v delavnicah vidno škodo in požare. Napad je presenetil krajevno protiletalsko obrambo, ki je pričela streljati brez uspeha šele potem, ko se je nemško letalo že zopet visoko dvignilo. Zavrnjen letalski napad Berlin, 15. junija, s. Iz vojaškega vira se doznava, da so predvčerajšnjim angleška letala skušala preleteti severno-francosko obalo. Zaradi takojšnjega nastopa nemških lovcev so se morala sovražna letala vrniti, preden so dosegla objekte. Ameriški črnci naj branijo Rim, 15. junija, s. Nadaljnji kontingent ameriških Čet je bil izkrcan v Severni Irski- V kontingentu so tudi oddelki črncev. med Nemčijo in Turfijo Ankara, 15. junija, s. Nemški poslanik v on Papem in generalni tajnik turskoga zunanjega, ministrstva Menemdzoglu sta podpisala sporazum glede tarif blaga, ki se bolo izmenjavale med obema državama v skladu s prejšnjo trgovinsko pogodbo v višini 100 milijonov turških lir. Napovedujejo tudi podpis turško-bolgarske carinske pogodbe. Carinski pregledi blaga, ki je namenjeno v Evropo, bodo na kolodvoru v Svilenjgradu, Eksplozija v Parizu Pariz, 15. jun. s. V občinski hiši je ▼ kleti pod prefektovim stanovanjem nastala eksplozija, ki jc povzročila nekaj škode Vsestranska aktivnost Italijanskih Oboroženih Sil Italijanska vojska, mornarica in letalstvo vrše izredno važno in odločilno nalogo v gigantski borbi za novi red na svetu Budimpešta. 15. junija, s. Listi obširno pišejo o aktivnosti italijanskih oboroženih sil na vseh bojiščih od Severne Afrike do Sredozemskega morja in sovjetske fronte. Generalštabni polkovnik Nvirv se bavi v čianku. objavljenem v »Magvar Orszagu^ o deležu Italije v sedanji vojni, s katero bo ustvarjen novi evropski red. Italijanske oborožene sile. piše polkovnik, morajo rešiti izredno važno in odločilno nalogo. S hrabrostjo brez primere vežejo angleške čete v Libiji in preprečujejo angleškemu poveljništvu premestitev čet na druge fronte ter sovražnika celo silijo k temu, da v* Libiji zbira čedalje vee čet. Od pričetka sovražnosti je Italija znala obvladovati angleške vojaške sile. ki niso bile še v akciji na Pacifiku s tem. da je zadržala v Sredozemskem morju večji del angleške mornarice. Italijanski narod je lahko ponosen na svojo mornarico, piše general, kajti itali- janska mornarica drži z vso vnemo v šahu angleško mornarico in ji zadaja hude izgube. Treba je omeniti tudi čudež na Kreti, ko so se italijanske in nemške čete mogle izkrcati ob zaščiti italijanske mornarice, ki ie pognala v beg sovražne edinice. Zaradi stalne in metodične aktivnosti italijanske mornarice ob tesnem sodelovanju z letalstvom osi Angleži ne morejo uporabljati sredozemskih poti, medtem ko je tej mornarici uspelo zavarovati in zagotoviti italijanske prometne zveze z Libijo. Ako hrabre čete o?i danes lahko kljubujejo uspešno Angležem v Severni Afriki, gre zahvala izključno vnemi in izkušenosti italijanskih mornarjev. Kjerkoli se krha angleška sila, je italijanska mornarica navzoča in daje čutiti svojo moč. Na Atlantiku in vzdolž severnoameriških obal uničujejo italijanske podmornice skupno z nemškimi sovražno brodovje. Vsak dan nudi dokaze legendarne hrabrosti mornariev fašistične Italije. Nov dokaz drznosti in junaštva italijanskih mornarjev Uspehi italijanskih brzih čolnov pred Sevastopoljetn so izzvali občudovanje po vsem svetu Rim, 15. junija, s. Včerajšnje vojno poročilo naznanja potopitev neke boljševiške ladje, ki je bila v močno zaščitenem konvoju v vo lah okrog1 Sevastopolja. Ladjo so potopili italijanski brzi čolni. To odlično akcijo brzih čalnov se poudarja ne samo zaradi tega, kor se z njo znova potrjuje junaštvo naš'h mornarjev, temveč tuli zaradi tega, ker ta akcija kaie. koiilcšne tež-koče tehničnega, značaja je prcmaga-la Italijanska mornarica, ko je odpravila v črrno morje te naše majhne izredno drzne edi-nice, ki niso megle skozi Dardanele, da ne bi kršile veljavne mednarodne določbe. Bukurešta. 15. jun. 8. Z velikim poudarkom opanerje mrnunski tisk na uspehe brzih čolnov ita'tjanskc mornarice pri Scva-.sti/pta »Cuventu!« pi:c: Zma- vražui konvoj in prodor v njegove mrc/c ▼ svrho potopitve na j dragocene; «ja i/bjekta in za obvladovanje zapor sovražnih bojnih cilinic jc potreben pir«»utn. sposobnost in juna-tvo. Za vst In je treba biti umetnik v borbi. Italijanski mornarji so ponovno d«--ka/ali. da so umetniki v tem snoMfl in ob prvi zrn i'ji v Črnem morju emIuž3*o ne MHno pohvalo, temveč tudi naše občudovanje. španski list o bitki v Marata riki Madrid, 15, junija, s. Zmagoslavna bilanca osi v bitki v Marmariki. je preImet poudarka v tukajšnjih listih, ki opozarjajo na skrajno hudo, Angliji zadane udarce. Posebno pohvalo izražajo li 'ti italijanski mornarici in italijansko-nemškt-mu letal* stvu zaradi njunega deleža pri zmagovitih akcijah. S posebnim poudarkom pišejo 1*1^1 L tudi o delovanju italijanskih brzih čolnov v sovjetskih vodah. Italijanska mornarea. pišejo listi, ki je navzoča na vsoh morjih sveta, daje močan pridevek k ti iumfu stvari osi. Najvišje hrvatsko odlikovanje generala Oxiiia Zagreb, 15. junija, s. S svečanim obredom je Poglavnik izročil šefu italijanske vojaške misije na Hrvatskem preneralu Oxi-liu visoko odlikovanje veliki trak nda kralja Zvonimirja z zvezdo in meči kot zahvalo za sodelovanje v inttrfsu sodelovanja med italijanskimi in hrvatskimi oboroženimi silami. Svečanosti so so v vi palači udeležili člani vlade, visoki vojaški ustaški prvaki ter zastopniki Kraljevega, poslaništva, vojaške misije in delegacija PNF. Vojna na morju Uspehi nemških podmornic zadaje jo vedno hujše skrbi sovražni morjeplovbi Berlin, 15. jun. s. Ves tisk obširno pi?e o novem uspehu ncm::kih podmornic. Prav včeraj, piše »Deutsche AUgcmeinc Zcituntj«<. je minister Knor. ko je jjovoril v ameriškem senatu, priznal, da do&lcj ni bilo mogoče obvladati podmorniške nevarnosti. Ob zaključku tedna — črnega tedna za angleško, zlasti pa za ameri^kd' mornarico — je bilo v deClympos«, ki je izpodrivala 1475 ton in je bila oborožena z enim 112 mm topom, dvema strojnicama in 8 torpednimi cevmi. V mirnem ča-su je imela 74 mož posadke. Pogodba na pesku Poluradni nemila komentar o anglasovjetski Berlin, 15. jun. s. V poluradnem komentarju se navajajo nekatere zanimivosti glede gospodrskih izgledov pogodbe med boljševika in obema anglosaškima silama. Sovjetska zveza se je brez omejitev obvezala izvajati načela atlantske pogodbe, ki predvideva, kakor znano, pravico vseV držav tako zmagovalcev kakor premagancev, do sodelovanja pri svetovni trgovini in pravico do nabavljanja tistih surovin, ki sc državi potrebne, kakor i ud i odpravo gospodarskih ovir m povečanje proizvodnje. Kakor se spominjamo, so pomen m posledice teh obvez svoj čas hudo kritizirali v Angliji, k.er so številne ustanove in osebnosti tailile. da je Roosevelt ugnal Anglijo m jo spravil pod gospodarsko kontrolo Amerike, kajti Amerika bi iahko po vojni samovoljno uravnavala gospodarsko delo vanjo obvezanih držav. Sovjetska zveza sprejema zdaj sama to bodočo gospodarsko dik-tturo Amerike, kar potrjuje, da je v najhujši gospodarski in vojaiki krizi. Ne sme se tudi pozabiti, zakaj so Sovjeti lahko podpisali Rooseveltov program. Go spodarfrki sistem Sovjetov "e namreč temeljno različen od gospodarstva anglosaških demciaracij ki nudi vse možnosti za izmika- nje in izigravanje določb atlantske pogodbe. Churchill, ki je poslal Stalinu pozdravno br/ojavko spričo velikega poraza naprej za dosego gospodarske izmenjave med Anglijo in Sjvjetiko zvezo, gotovo- ni računal s tem, kako je stvarno s temi rečmi. Ni mislil na to med drugim, da je v Rusiji trgovina z inozemstvom državni monopol in da noben sovjetski pripadnik ne more trgovati z ang!eš\kim ali ameriškim državljanom. Sovjetsko sodelovanje pn svobodni trgovinski izmenjavi je utopija. Noben narod ne bo mogel priti do surovin Rusije, kajti njih izvažanje je monopol posebnega državnega organa, ki trguje s» komur hoče in določa sam pogoje in načme trgovanja. Zaradi tet*a gospodarskega sistema ;e Lit-vinov 'lahko sprejel, ne da bi trenil z očmi, pogoje atlantske pogodbe. Sovjeti so vedeli, da načela mednarodne trgovinske izmenjave in svobodnega dostopa do surovin ne morejo nikoli postati stvarnost kolikor se tičejo njihove države. Iz tega sledi, da je vea gospodarski program anglo-sovjetske pogodbe in zadnjih rusko-ameriških sporazumov zgrajen na pesku. Gospodarstva obeh pogodbenic so tako nasprotna m slone na tako različnih pogojih, da so vse večje obveze stvarno nemogoče. Obe pogodbenici sta se torej med seboj z enakim iiNpOiom os'lcparili. Papirnate pogodbe Carigrad, 15. junija, s. L.L«t r.Kumhuriet< je objavil članek svojega direktorja, v katerem navaja, da ni znano, kuko je moglo priti do sedanje angfloaovjotskrt zveze in katera od obeh strani je popustiki, da je prišlo do sporazuma, l^ahko se pa reče, da je pogodba me dobema državama MUHO sredstvo, s katerim se nekoliko potolaži angleški in ruski narod. Ob zaključku p:soc ironično poudarja, da gre za pogodbo na papirju, dočim se stvarnost razvija na frontah in da bodo mir narekovali samo uspehi vojne. Ankara, 15. junija, s. Spričo zavezniške pogodbe mei Sovjetsko Rusijo in Anglijo je ostalo javno mnenje Turčije popolna mlačno. Lasti se omejujejo na objavo porodu, splošno pa se poudarja, da gre za sporazum, ki ne pove v bistvu nič novega. Listi omenjajo tudi, da je bela v pogodbi, morda da ne bi bili prizadeli formalni predsodki Sovjetske zveze, uporabljena definicija ^angleška skupnost* namesto definicije ^angleški imperij«. Komentar švedskega tiska Stockholm, 14. jun. d. V mnogoštevilnih komentarjih o novi pogodbi med Veliko Britanijo in Sovjetsko z\ezo so zelo značilni tudi komentarji švedskega tiska, ki so brez izjeme izredno kritični, celo v li-listih, ki veljajo za anglofilske. Pri tem ne dela lo pot izjeme niti »Svenska Dag-bladet«, ki vprašuje v uvodniku pod naslovom »Pogodba z vprašanjem«, čemu Sovjetska zveza sploh še potrebuje strateška jamstva na Baltiku, ako naj bi bila po končani vojni Nemčija popolnoma raz-crožena, kakor zatrjujejo v Londonu. Da po zaključku vojne, kakor si ga predstavljajo v Londonu, saturirana Anglija v Evropi ne bi imela nobenih ekspanzijskih skomin, radi verjamemo, ugotavlja >Sven-ska Dagbladct«, toda, kako je s Sovjetsko zvezo in kakšne so prav za prav njene zaželene meje. o katerih sedaj v Moskvi toliko razpravljajo? Na Švedskem docela razumemo, nadaljuje 1Svenska Dagbladet<', da je Finska v poln* mei i upravičena zastaviti podpisnikom >-atlantske deklaracije« vprašanje, ali so osnove te deklaracije v skladu s pogoji finsko-sovjetskega miru, ki ga je morala Finska skleniti po prejšnji zimski vojni in ki sta ga tako London kakor tudi \Vashington pred dvema ledoma brez pridržka obsojala. Na koncu svojega uvodnika obravnava »Svenska Dagbladet« še o izjavah glede vzpostavitve druge fronte in pravi: »Nam se zdi, da Angliji ne bi bilo treba take druge fronte šele iskati. Drugo fronto Anglija že ima v severni Afriki, kjer so angleške čete do vse svojo zmogljivosti zaposlene. Obvezno delo na Hrvatskem Zagreb. 15. junija, s. Objavljen je bil zakon pravosodnega ministrstva glede obveznega dela za potrebe narodnega gospodarstva. S tem dekretom so krajevne oblasti pooblaščene mobilizirati vse sposobne moške v starosti od 18. do 40. leta za kakršnokoli dtlo in rekvirirati vozila ln vpre-žno živino. Izredna vročina v Grčiji Atene, 15. junija, s. V vsej državi je zavladala izredna vročina. V nekaterih predelih Grčije je toplomer kazal 38 stopmj * senci in 52 stopjij na solnciu Stran 2 »SLOVENSKI N AROD«.ron«I«ljek. 15. junija 1942XX Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Astnadnega Zbora objavljata: V noči na 2. t. m. »o komunistični ele-rrrntl v Ljubljani umorili Faftista Nlcolo Žita. uradnika pri tukajšnji Zveri Borbenih FaSijrv. Ker je potekel predpisani rok, ne da bi *e bili izvršitelji zjroraj omenjenega zločina izsledili, ji' bila v smislu odredbe z dne 24. aprila t. I. odrejena ustrelitev 7 ljudi, ki so zanesljivo krivi terorističnega in komunističnega delovanja. Kazen je bila izvršena dne 11. junija ob 5.30. Ljubljana, 13. junija 1942-XX. 10. t. m. Je neznani komunist vrgel eksplozivni predmet v restavraeijo »Ita-Iiano«r v Ljubljani, pri čemer je bila ubita fašistka Ariella Kea, zaupniea »Kmečkih gospodin j■(, In ranjen 1 oficir ter druge civilne osebe. Krr je potekel predpisani rok. ne da bi bJl izvršitelj zločina izsleden, je bila v smislu odredbe z dne 24. aprila t. 1. odrejena ustrelitev 13 oseb, ki so zanesljivo krive komunistu nega in terorističnega delovanja. Knren je bila izvršena 13. junija ob .VSO. Ljubljana, 14. junija 19420DC !& e Seiftica KOLEDAR Dane«: Ponedeljek. 15. junija: Vid. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Postržek. Kino Union: Smola slamnatega vdovca. Kino S!oj:»: Osamljenost. Razstava Gorse-MaleS v Jakopičevem paviljonu. DFŽt'RN'E LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43. Tra-koczy ded.. Mestni trg 4, Ustar, Selcn-burgova 7. Iz razpravne dvorane okrožnega sodišča Silvester Farcadk |e Ml zaradi tatvine kolesa in nakupa ukradenega tri cikla obsojen na ena leto S Spss^le staferske — Nov grob. V Celju je umrl trafikant. vr.:n: invaftkl .lanez Sturm. star 64 let. — />.i.-? glasbe v Celin. V petek 19. t. m. bo v Celju prirejen dan glasbe. Od jutra do večera se bosta po\"sod razlcgila petie in godba. Nemška mladina priredi po ulicah budnico. Dopoldne nastopijo v Nemškem domu učitelji in učenci okrožne glasbene šolo. V nekem večjem industrijskem podjet/u priredi vojaška g<.dba promenadni koncert. Celjski godalni kvartet priredi koncert v vojni bolnici za ranjene in bolne vojake. Dan glasbe bo zaključen z velikim simfoničnim koncertom mestnega simfoničnega .-ikcstra v Nemškem domu. — Nihče naj po nepotrebnem ne potuje. Ob'a*ti ponovno opozarjajo prebivalstvo, naj opusti sleherno potovanje po železnici, če ni nujno potrebno. Promet med počitnicami, ko imajo delavci in uslužbenci dopuste, ne bo prav nič povečan. Oblasti opozarjajo zlasti vse tiste, ki potujejo brez šoloobveznih otrok, naj ne ob remen j a jo med :»olskimi počitnicami železnic. — Cepljen ie proti duvici v Mariboru. V .MarUru ;majo že več dni cepljenje proti davki. » ŠAH Turnir v Solnogradu V ponedeljek 8. junija se je začel v Sol-nogradu šahovski turnir, katerega se udeležuje .sest šahovskih mojstrov. Po zatrjevanju prirediteljev naj bi bila ta šestorica najboljši šahovski mojstri sedanje Evrope. Kolikor so pri tem mišljeni Aljehin, Bogoljubov. Stoltz in Keres je morda ta trditev pravilna, nedvomno pa so v Evropi mojstri, ki znatno prekašajo ostala dva udeleženca mladega Junga in Schmidta. ki sta prišla na listo udeležencev pač predvsem kot reprezentanta nemškega Šaha. Prvo kolo je prineslo nekaj presenetljivih rezultatov, ki dajejo slutiti, da prestav-niki starejšega šahovskega pokoljenaj močno pešajo. Na prvi deski sta se spopadla svetovni prvak dr. Aljehin in Bogoljubov. R^gotjnhov je zmagal. Keres je prvo partijo igral s Schmidtom. ki se mu je zelo d«"»hro upiral. Partija je bila prekinjena v nadaljevanju pa je Schmidtu po raznih zamenjavah uspelo obdržati Izenačen položaj in partija se je končala remis. Tudi Stoltz nI imel boljšega starta. Igral je z Jungom. Partija se je končala neodločeno. V drugem kolu je z Jungom igral Keres. Junge se je dolgo časa dobro branil in obdržal položaj izennčen. Kasneje je Keres prišel v prednost, toda neposredne nevarnosti še ni bilo. Ko pa je Junge spregledal nastavljeno past in izgubil figuro, se je moral udati. Dr. Aljehin je imel za nasprotnika Schmidta. Nekaj časa je bila igra izenačena in v takem stanju tudi prekinjena. V nadaljevanju je Schmidt kazal Je znake močne utrujenosti ter je bil vedno v stiski s časom. Napravil je grobo napako in izgubil. Najzanimivejša je bila partija med Stoltzem in Bogoljubovom. Bogoljubov je kmalu dosegel prednost kmeta in kazalo je, da bo spravil najmanj remis. Stolz pa si je osvobodil nekega kmeta, ki je bil Bogoljubovu vedno bolj nevaren. V zadnjem trenutku je Bogoljubov skušal rešiti položaj z žrtvijo stolpa, Stolz mu je pa prekrižal račune z vmesnim šahom. Bogoljubov se je moral udati. Po drugem kolu je bilo stanje naslednje: Keres. Stoltz l1^. dr. Aljehin, Bogoljubov 1. Junge in Schmidt H- V tretjem kolu so Igrali: Aljehin ln Junge, Bogoljubov In Schmidt ter Kerea in Stoltz. Iz rs^krailne Trieste — Slikarska razstava znanega tvlestin- skega slikarja Edgarda Samba je bila otvorjena v galeriji Trieste. — Poletna operna sezona v Pollteama Itossetti. Na pobudo ministra za ljudsko kulturo se bo kmalu pričela v Politeama Roseeti poletna operna sezona. Otvoritvena predstava bo četrtek 18. t. m. z uprizoritvijo Rosainijevega »Scviljskega brivca«. Sledile bodo Verdijeva »Traviatac, Doni-zettijeva »Lucija Lammermonska« in Pu-cciaijeva -L-a Bohemec. Ljubljana. 15. junija V petek ?e je v razpiavni dvorani okrožnega sodišča nadaljevala pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval so« dr. Josip Felaher. razprava proti 311etne-mtl slikarju samouku Silvestru Ferčniku. Kakor smo že poročali, se Je Ferčnik moral zagovarjati zaradi obtožbe državnega tožilca, ki ga je dolžila tatvine kolesa in triclkla. Na prejšnji razpravi je tatvino kolesa priznal, medtem ko je za tricikel trdil, da ga je kupil od neznanega moškega za 220 lir. Priča, ki je videla tatu, ko je odpeljal tricikel iz veže. ni mogla potrditi, da bi bil to Ferčnik. Ker je okradenec povedal, da je tatu videl na ulici tudi sluga neke trgovine s papirjem, je serat sklenil razpravo prekiniti m poklicati na zasiiše-nje tega slugo. Včerajšnje nadaljevanje je obsegalo samo zaslišanje priče Erilja Miheliča. ki pa je zanikal, da bi bil meški. katerega je videl peljati se z ukradenim triciklom istoveten z obtožencem. Po kratkem posvetovanju je senat spoznal Silvestra Ferčnika za krivega tatvine kolesa na škodo S?liškarja. obenem pa tudi prestopka prikrivanja, ker je kupil tricikel. za katerega je moral glede na ceno vedeti, da je bil ukraden. Ferčnik je bil obsojen na eno leto strogega zapora. 50 lir denarne kazni in dve leti izgube častnih pravic. Senat je izrekel tako hudo kazen predvsem zaradi tega, ker je bil Ferčnik doslej že mnogokrat kaznovan in je sodišče prišlo do prepričanja, da ima opravka s tatom iz navade. Obtoženec je kazen sprejel, prosil je pa. da bi se mu nastop kazni odgodi I za tri mesece, češ da ie sedaj sezona za njegovo delo in da mora poskrbeti za ženo in otroka. Senat pa njegovi prošnji glede na višino kazni ni ugodil. Inkasirani denar je utaji! V četrtek se je pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča dr. Rantom zagovarjal 281etni trgovski zastopnik V. M. po rodu iz Ribnice. Obtoženec, ki je stopil pred sodnika lepo oblečen in gojene zunanjosti, doslej še ni bil kaznovan. Lani ie postal zastopnik triestske tvrdke S. A. Elektrolux in poverjeno mu je bilo tudi inkasiranje denarja. Prve dni marca je neko dopoldne pri dveh strankah prevzel 7000 lir za dobave njegove delodajalke. Denar je spravil v zunanji žep suknjiča in, kakor se je sam zagovarjal, je nesreča hotela, da je proti svoji volji prišel v večjo gnečo, kjer mu je nekdo segel v žep in izmaknil ves denar. Razen tega pa je še v teku istega meseca porabil zase 3000 lir tvrdkinega denarja, češ da ni bil debil nobenega plačila in da je denar potreboval za preživljanje. V celoti ga je tvrdka prijavila zaradi utaje 10.OSO lir. Dejanje je obtoženec v celoti priznal z edinim izgovorom, da 7000 lir ni imel namen utajiti, pač pa da so mu bile ukradene in da jift nt mogel pravočasno vrniti. Glede na priznanje, obljubo, da bo povrnil škodo, čim bo izpuščen in pa ker še ni bil kaznovan, ga je sodnik obsodil zaradi utaje 3000 lir na en meaec strogega zapora in eno leto zgube častnih pravic. Tvrdki Eiektrolux mora povrniti 3000 lir. Odgovoren pa je civilno aeveda tudi za ostalih 7000 lir, vendar ga je za to vsoto aodnik oprostil kazenska odgovornosti, ker je verjel njegovemu zagovoru, da ga je izgubil. Iz prekupčevalca s kostmi se je prelevil v bogatega posestnika in trgovca z vinom 321etnemu prekupčevalcu s kostmi G. F. iz Trebnjega njegov posel najbrž ni don?šnl primernega zaslužka. Zato se je mož lotil prekupčevanja z drugimi trenutno bolj zaželenimi predmeti in živili. Kakor je povedala neka priča, je nekaj dobav v redu izvršil. Tako je prišel na glas solidnega dobavitelja in ljudje so ga priporočili svojim znancem. Ta dobri sloves je G. F. hotel podkrepiti še s tem. da se je predstavljal za bogatega posestnika, ki prekupčuje z vinom. To ie bila zadostna legitimacija za oškodovanca, ki mu je v treh obrokih izplačal 1350 lir, da bi mu dobavil večje količine živalske krme. Toda čim je G. F videl, da nc more od naroči tel ja nič več dobiti in da mu postaja stvar nevarna, je izginil. Ko so ga varnostna oblastva našla, se j? zagovarjal, da ni hotel ogoljufati naročite-lja, temveč da zaradi visokega snega ni mogel s tovornim avtomobilom v Ljubljano in dobaviti naročenega blaga. Toda kakor se je izkazalo, mož blaga sploh ni imel V odsotnosti ga je sodnik cbsodil na en mesec strogega zapora in 120 lir denarne kazni, častne pravice izgubi za d^bo enesra leta. obenem pa mora oškodovancu povrniti 1350 lir. Ženski plašč je ukradel 29. marca so karabinerji ustavili na cesti 31-letnega Milana Z. in ga preiskali. Ugotovili so. da ima pod svojem plfščem oblečen Še ienski plašč. Ko so ga vprašali, z?-kaj nosi *a plašč, jim je odvrnil, da mu ga je izročil v gostilni nek neznanec, da ga skrije. S tem zagovorom se je branil tudi pred sodnikom. Ko pa mu ie ta predočil. da le pač najboljše, da prizma, k^r bo vplivalo tudi na višino kazni, je pristal, da ga je ukrp.del Jeri Novakovi. Plašč j« vreden 600 lir. IfOan Z. je bil obsojen glede na priznanje ln kes na en in pol meseca strogega zapora ln eno leto izgube Častnih pravic, pogojno za dve leti. NEDELJSKI SPORT Roma je let&šnji italijanski nogometni prvak Nad M od eno je zmagala včeraj 2:0 — Zadnje kolo je prt* nesla več nepričakovanih rezultatov — Medena in Napali izpadeta Ljubljana, 15, junija. Pred približno 9 meseci začeto tekmovanje za letošnje italijan.-ko nogometno prvenstvo je v diviziji A končano. Kakor je bilo pričakovati, je Roma porazila Mode-no in s tem postala letošnji italijanski nogometni prvak. Prvenstveni naslov je od 1. 1898. kar igrajo v Italiji za prvenstvo, prvič šel v prestolnico. Roma je svoj uspeh nedvomno zaslužila, saj je med vsemi resnejšimi tekmeci pokazala še najbolj solidno formo. Značilno je, da bi bila lahko včeraj tekmo z Modeno izgubila in bi vseeno bila prvakinja, ker sta bila tako Torino kakor Venezia poražena. V splošnem se iz včerajšnjih rezultatov opaža, da je zanimanje za prvenstveni boj med večino klubov tik pred zaključkom zelo popustilo in le tako si je mogoče tolmačiti nekatere nepričakovane rezultate. Gostujoči klubi so včeraj odnesli polovico razpoložljivih točk! To popuščanje zanimanja in borbenosti so z uspehom izkoristili klubi, ki so biii v nevarnosti, da izpadejo. Tako se je zadnji hip odločila usoda v škodo Napolija. ki je po zadnjih zaporednih uspehih gojil toliko upravičenih nad, da se mu bo posrečilo rešiti se neprijetnega povratka v divizijo B. Napolj je v Genovi izgubil, medtem ko je Livomo v Milanu zmagal in tako bosta letos dala slovo diviziji A Mod ena in Napoli. Kadijeva razsodba V nekem mestu Sirije sta živela pred mnogimi leti dva brata. Enemu je bilo ime Al: ben Hussein, drugemu pa Omar ben Hussein. Bila sta dvojčka in podobna sta si bila kakor jajce jajcu. Ker jima premoženjske razmere niso dovoljevale, da bi vzdrževala harem, je bil ostal Omar samec, Ali je pa imel ženo. ki mu je grenila in zastrupljala ž-vljenje. In zgodilo se je. da je izbruhnila vojna in oba brata sta morala k vojakom borit se proti sovražniku. Z drugimi možmi in fanti sta zapustila mesto in mnilo je več mesecev, ne da bi komu kaj sporočila o sebi. Vojaki, kolikor ni bilo ubitih ali ujetih, so se drug za drugm vrnili in Suleika. Alijeva žena. je čakala sleherni dan pred mestnimi vrati na povratek svojega moža. Ko ga je slednjič opazila v množici drugih mož, mu je skočila vsa srečna nasproti, ga objela ter obsula z laskavim: besedami in očitki, da se je srečno vrnil in zakaj ga tako dolgo ni bilo. Vrnivši se mož jo je rahlo potisnil od sebe. češ, da se je zmotila. On da ni Ali. temveč Omar, njen svak *n dvojčic njenega moža. Razočarana Sulejka se je morala hočeš nočeš sprijazniti s tem in zopet je hodila čakat pred mestna vrata, dokler se ni končno pojavil med zadnjimi vraeajočimi se vojaki tudi njen mo£. Njena zgovornost zdaj ni bila več tako velika kakor prvič, ko je tako bogato obsula z nežnostmi dozdevnega moža. Zdaj so pa psovke k=r deževale na glavo vrni vsega se moža, da se Rezultat: XX. kola tekem v diviziji A so naslednji^ v Torinu: .luventus - Pologna 151 (1^). v Genovi: Genova - Napol; 3:0 (2:0), v Rimu: Roma - M od en a 2 0 (2:0), v Milanu: Livomo - Milano 2:0 (1:0, v Bergamu: Atalanta - Ambrosiana 1:1 (0:0). v Venezii: Lazio - Venezia 2:o (1:0), v Triestu: Liguria - Triestina 1:0 (1:0), v Firenzi: Fiorentina - Torino 2:1) (1:0). O poteku posameznih tekem naj omenimo samo nekaj zanimivejših podrobnosti. Tekma v Torinu se je odločila, kakor že kaže rezultat, v prvem polčasu. V vodstvo je prišla Bologna že v 4. minuti, nakar je Juventus v 14. minuti izenačil. V drugem polčasu se je izkazoval predvsem vratar Juventusa, ki je s številnimi lepimi in uspešnimi paradami obvaroval svoje moštvo poraza. V Genovi je bila Genova ves čas v premoči. Prvi zgoditek je dosegel Trevisan, drugega Barbieri, tretjega pa Conti v drugem polčasu. V Rimu je Modena nudila Romi prav dober odpor, V začetku je celo uspešno napadala, da so bila Romina vrata večkrat v nevarnosti. Kasneje je prevzela prvo besedo Roma. ki je z dvema goloma v 26. in 35. minuti postavila rezultat. Roma je tudi v drugem polčasu ves čas napadala, toda obramba Modene ji ni dala povišati. Zlasti tako dolgo ni vrnil, dočim so drugi vzorni možje že davno doma pri svojih ženah. Toda tudi tokrat jo je prslec rahlo potisnil od sebe ter trdil za žive in mrtve, da ni Ali. temveč Omar ben Hu^rein. da nikoli ni ime! žene in da bi si n kakor ne bil izbral prepirljive in sitne Suleike, če bi bil sploh gojil željo oženit: se. Ker ni hotel nobeden izmed bratov priznati, da je Ali, je prišla zadeva slednjič pred kadija, da bi razsodil po pravici in postavi, kateri je Suleikin mož. Vse mesto se je zbralo, da bi slišalo razsodbo in vsi so se gnetli okrog sodniškega stota, ker bi bili radi zvedeli, kateri je Ali in kateri Omar. Toda ves trud je bil zeman. Oba sta bila po postavi, obrazu in gla*u povsem enaka :n celo materino znamenje, ki ga je omenila Sulejka, da ga ima n}en mož, sta im^la oba. Tedaj je pa sklenil kadi pomagati si z zvijačo. Odslovil je oba in navidezno ogorčen se je obrnil k ženi* — Kriva s: ti! — je razsodil. — Kako hudobna žena moraš biti, da se tvoj mož raje odpove dobremu imenu, domu in imetju, kakor da bi še nadalje živel s teboj. V svarilo drugim prepirljivim in hudobnim ženam te obsojam na smrt na grmadi. — Živel naš pravični sodnik! — je zakli-cal glas iz občinstva. — Glej, Sulejka, ta je tvoj mož, z Alla-hovo pomočjo smo vendarle našli pravega' — je dejal kadi. In vsi prisotni so slavili njegovo modrost in pravičnost — razen ubogega Ali ben Husseina. je bil odličen vratar Modene Sentimenti. V Milanu je Livorno zmagal s precejšnjo lahkoto, ker igralci Milana niso pokazali prav nobenega elana in volje o* o zmage. Tekma je bila zelo dolgočasna. Livorno je prišel v vodstvo v 3. minuti prvega polčasa, drugi zgoditek pa je dosegel v 4. minuti drugega polčasa. V Bergamu bi so Atalan-tj kmalu zgodilo, da bi bila poražena. Ambrosiana je prišla v vodstvo že V 22 minuti prvega polčasa in je to prednost ohranila vse do dve minuti pred koncem, ko je Ata-lanta izenačila. V Venezii jc Lazio prevladoval od vsega začetka. Oba gola zanj je zabil Pucinelli. V Triestu je Liguria zabila Tmagonosni gol v 37. minuti prvega polčasa. Končno je bila še v Firenzi tekma med Torinom in domačo Fiorrmtino. Torin-ri so. kakor kaže. že vrgli puško v koruzo. Dva zgoditka za F:orentino je do*egeI Gei, za Torino pa je bil uspešen Borel. Zaključno stanje v tabeli je naslednje: Roma 30 16 10 4 53 21 42 Torino 30 16 7 60 39 39 Ver.ezia 30 15 8 7 40 25 23 Genova 30 13 11 6 53 35 37 Lazio 30 14 9 55 37 37 Juventus 30 12 8 10 47 41 32 Bologna 30 12 5 13 50 37 29 Triestina 30 8 13 9 29 32 29 Fiorentina 30 11 5 14 51 50 27 Milano 30 10 7 13 53 53 27 Liguria 30 10 7 13 39 56 27 Ambrosiann 30 7 12 11 31 47 26 Atalanta 30 8 8 14 34 47 24 Livorno 30 9 6 15 35 57 24 Napoli 30 8 7 19 32 51 23 Modena 30 6 7 17 23 59 19 Mednarodni teniški turnir v Genovi V sredo se je mednarodni teniški turnir v Genovi nadaljeval, vendar odločilnejših srečanj med raznimi mo'stri še ni bilo na sporedu. Od tujih igralcev je nastopil samo Gaborv, ki je premagal R. Del Bella 6:3, 6:1. Presenečenja je prineslo nadaljevanje v četrtek. Mitič je premagal Zamporija 6:3. 10:8. Caniato (mlad italijanski igralec, ki je menda še junior) je Izločil Branovčn 36. 6:2, 6:3. Szigetv te premagal Pauta«r9i-ia 7:5, 7:5. Pallada Capuzzo 6:0, 6:2. Gaborv na splošno presenečenje Italijanskega reprezentančnega igralca Dell Bella 6.3, 6:3i!) in Asboth jc premagal Medici;a 6:0. 6:3. Bari je v Sieni izgubil eno točko V diviziji B je včeraj Bari šel v Sieno in odnesel samo pol izkuoička. Tako se mu je Padova, ki je doma premagala Spezio, pribijala na tri tečke. Njena zasledovalka Pesrara ;e nastopila v Regerii Emilii. Tekma je bila v 32. minuti drugega polčasa prekinjena v stanju 1:0 za Pescaro. Tako jo je v tabeli prehitela Vicenza. ki je visoko poraz'la Lucchese. Presenetljiv jc remis v Novari in deloma tudi visok poraz Alessandiie v Lodiju. Tekme so se končale takole: v Fiumi: Fiumana-Vdinese 4:1, v Lueli: Vleenza-Lucchese 5:1, v Novari: Novara-Prato 1:1, v Sieni: Siena-Bari 0:0, v Bre-scii: Breacia-Savona 2:1, v L-odiju: Fanfu-lla-Ale*«andrt» 6:0. v Pi*4: PIsa-Pro Pa-tria 1:0, v Reggiu Emilii: Pesara-Rogglana 1:0 (prekinjena) in v Padovi: Padova-Spe-zia 2:1. Stanje v tabeli: Bari 44 točk. Padova 41, Vicenza 39. Pescara 38. Brescia 3 7 Tovara 34. Spezla 32. Alessandria irt Pisa 31, Pro Patria, Udinese. Stena in Fanfulla 28, Fiumana 22. Regg ana 21. Prato 20. Lucchese 9. Rezultat prekinjene tekme ni vštet. Še nekaj drugih rezultatov Mednarodni teniški turnir v Genovi, o katerega podrobnejšem poteku poročamo podrobnejše drugje in bomo še poročali, se je včeraj zaključi: z zmago Cucelli. ki ie premagal drugega finalista Romanonija v petih setih. Asbota je torej izpadel še pred finalom! V kolesarski dirki iz Torino v PlaceftBO, na progi dolgi 1S0 km je med 34 dirkači zmagal Glauco Servadei. Prišel je na *ci!j v 5 urah in 24 minutah ali s povprečno hitrostjo 33 333 km na uro. V Milanu so včeraj imeli prvo letošnjo večjo plavalno prireditev. Na start so šli dfilgoprogaši. Med 48 plavačl je na progi dolgi 1850 m zmagal znani Giacomo Signo-ri. član Rari Nantesa iz Milana. V vodstvo je prišel že po 200 m. Na cilj je priplaval v 17:50.4. V nekai vrstah Madžarska boksarska reprezentanca, ki jc nastopila na troboju v Rimu. se je na povratku ustavila v Zagrebu, kjer ;e na-stcpila v sredo proti hrvatski boksarski reprezentanci. Rezultat nam doslej ni znan. V s^b<4o in nedeljo je bilo na Savi pri Zagrebu veslaška prvenstvo Zagreba. Finalno tekmovanie jc obsegalo osem disciplin. V skupini juniorskih osmercev svobodne gradnie je zmagal Hrvatski vesila^ki klub pred Gusarjem in Uskokom. V skupini četvercev sv-vbedne Uradnic za mladino je zmagal Gusar. V skupini seniorskih enojk svobodne gradnje fe zmagal HYK, v »kupini četvercev prckU^pne gradnje za začetnike je zmagalo Trnje iz Zagreba pred Neptunom iz Dubrovnika. V skupini o>mer-cev svobodne gradnje za mladino je zmagal Gu£*ar pred HYK. V skupini seniorskih dvo-mlc/nikov svobodne gradnje je zmagal L'skok in v skupini juniorskih četvercev svobodne gradnje Gusar. Najzanimivej:e je b;'o tekmovanje v skupni seniorskih osnaeccev svobodna gradnje, ki ;e odločalo tudi* končne/ zmago. Zmagah je osmerec Gu>arja za tri četrtine dolžine čolna pred omierccm ilVK. S tem ai je Gusar osvojil leto'njc veslaško prvenstvo Zagreba. V Griinauu v Nemčiji bo 20. in 21. t. m. veliko veslaško tekmovanje z udeležbo vc-slačev Italije. Nemčije. Švice in Madžarske. Sodelovalo bo skupno 35 društev s 300 veslači in 80 čolni. Na sporedu je 14 tekem, od teh bodo imele mednarodni značaj Štiri. Po zakl;učku mednarodnega boksarskega troboja ob priliki kongresa boksarskih zvez v Rimu se je nemška boksarska reprezentanca odpeljala v Bari. Tamkaj se je ponovno sestala z italijansko reprezentanco. Nemci so tudi tokrat zmagali. Razmerje točk 9:7. Pauli Jdrgensen je bil dolga leta najslavnejši in na'bolj znan nogometni igra-ec Danske. 18 let je igral srednjega napadalca ln je 47 nastopil v državni reprezentanci. Sedaj se je odločil, da zapusti športne vrste. Nadaljnji posek gozdov ob cestah In železnicah Glede na *voii naredbi z dne 8. maj« 1042-XX in 6. iunij« 1942 XX o poseJcu določenih jjozdnih r*asov in smatrajoč *a potrebno, da se ra/tegne ob\ e/mM popoka na pasove ob druc'h ccstaK je Visoki komisar za Ljubljansko pokra jt.o izdal naredbo o raztegnit vi obveznosti priseka na nadaljnje zemljišče psMvve Ta n.iredha je objavljena v »Službenem hsru« z dne 13-t. m. in jc ta dan stopila v ve'javo. Obveznost po**cka, določen« 7 navedenima naredbama, se razširja na naslednje pasova: na obeh straneh \*e /vogc \vlol/ ceMc Semič—StransJca va>—CrnomrJi. ceste Semič—Jugorjc. ce*;na preglednost.') Za pos.e-k rtorj naveilen'h p«asov veljaio nespremenjene določbe, /a kr: t< v ? i kazni iz naredbe z dne 8. ni;n.i 1942 XX Izkoriščanje lanenega semena Smatraj^ za Umestno, da se Sedaj veljavne določbe o trgovanju z lanenim ss menom pprememjo. je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne -1. Oktobra 104 1-xlX o trgovanju in predelovanju lanenrga aniona izdal naredbo o izkoriščanju lanenega semena, ki je objavljena v r Službenem listu« dne 13. t. m. in je isti dan stopila v veljavo. PričenSi z letino 1912. mora vsak pridelovalec ali kdorkoli je upravičen razpolagati s BettMĐOm prijaviti var laneno bomo Prevodu v «S0 dneh po spravilu ln je vse seme pod zaporo na razpolago Visokega komlsari. ata, kolikor v naslednjem nLso določene izjeme. Od zapore so izvzete količine, ki "O potrebna za porabo pridelovalnega gospodarstva, računajoč po največ 250 kg na vsak ha navadno z lanom posejano površine. Z zaporo Obseženo *etns se mora oddati na krajih, po pogojih in v rokih, ki jih dol čl Prevod. Ob odaji dobi oddajnik posebno po-t rd i I o. Tvrđke, ki so pooblaščene za pro v asm semena, ki ga je treba oddati Po gornjih določilih, in za njecovo pridelavo, dol *j Visoki komisariat, ki določi tudi pogoja predelavo semena ter za oddajo olja m njegovih postranskih izdelkov v promrv Take tvrdke morajo voditi sproti dopolnjevan sprejemni in oddajnih vpisnik, ki gi predhodno vidira Visoki komisariat in v katerega morajo tvrdke vpisovati vse podatke, nanašajoča ?e na promet lan-^neg.i semena in izdelkov, dobljenih pn njez^v: predelavi. Določbam to naredbe se sir:, |o podrediti tudj drugi pridelki, iz katerih se da dobivati olje. Razveljavljajo se naredba z dne 27. oktobra 1941-XIX in vse določbe, k: bi nasprotoval določbam te naredbe. Kr'irclji določb te naredbe tn odredb, ki jih v izvrševanju podeljene oblasti izda Prevod, se kaznujejo, če dejanje nj huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX v denarju do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. V hujSih primerih se rme poleg denarne izreči tudi zaporna kazen. Odrediti se sme začasni ali predlagati trajn; odvzem obrtne pravice. Vselej se odredi zaplemba proizvoda. Radio Ljubljana TOREK, 16. JUNUA 1042-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba; v odmoru (8.00) napoved časa. 8-15: Poročila v italijanščini, 12.15: Klavirski koncert Marte Diijaa: Valjalorg 12.40: Koncert tenorista Janeza Lipuščka. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročijo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkes-tra. vodi d'rigent D. M. Sijancc. Pisana glasba. 14.00: Pc/ročila v ita^ lijanščini. 14.15: Klasični orkester, vodi dirigent Mnnno. 14.45: Poročila v silovenškrmi. 17.15: Koncert sopranistke Nade Stritarjeve. 17.45: .Melodije v 19. &to!etju. 19.30: Po ročila v slovenščini. 1Q.45 Lahka g]a ba 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Domači orkester, vodi dirigent Fra-gna. 21.2U: K' ver-* Ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifcr, 1. violina; ADerineHj. II. violina; Č. šedlbauer, čelo; V. šušteršic, vkila). 22.00: Veselo glasbo izvaja orkcftrtcrr pod vodstvom dirigenta Galima. 22.45: Poročila v italijanščini. Prakonj je bil majhen kakor lovski pes Prof. dr. J. \Veigelt z univerze Hal le je v nekem predavanju podal pregled svojih razlskavanj. Opisal jc bujno življenje rastlin, iz katerih je nastal rjavi picmog. Takega življenja rastlin si pa ne moremo misliti brez odgovarjajočega življenja živali in vendar skozi stoletja niso našli v ležiščih rjavega premoga nobenih sledov pradavnega življenja. In na tem polju je začel delovati prof. VVeigert. Skozi 15 let se je ukvarjal z izkopavanji v dolini reke Gei-sel, kjer je iskal ostanke vretenčarjev. Zbral je riLogo zanimivih izkopnin in napolnil z njimi leta 1934. otvorjeni muzej v Halle. Med najzanimivejše predmete tega muzeja spada prakonj, velik približno tako kakor lovski pes. Prof. VVeigert je a svojimi ras! Skovan jI vsaj nekoliko posvetil v geološko preteklost izpred 30 milijonov let. Štev. j 35 »SLOVENSKI N A R O 0«Ponede!jek. 15. junija 1G42.XX Stran S Naredba o predpisih o izkoriščanju letošnjega žitnega pridelka Smatrajoč za potrebno, da se vzporedijo predpisi o ureditvi izkoriščanja žitnega pridelka, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo o prijavi žitnega pridelka z dne 27. iunija 1941-XIX in svojo naredbo o ureditvi po-rabe in prodaie žitnega pridelka z dne 12. VIII. 19-11-XIX izdal novo naredbo o predpisih o izkoriščanju žitnega pridelka, ki je objnvljena v »Službenem listu« 13 t. m in je ta dan stopila v veljavo. Pšenica, rž. soržira. jermen in koruza so od trrnutka žetve v celotnj količini v zrnju pod zaporo na razpolago Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda (Prevoda) in sicer pri pridelovalcu ali pri tistem, ki ima pridelek. Zapori se žito ne sme od'eg-nitj razen Po določbah te naredbe. £naki zapon se smejo podrediti tudi drugi pridelki, porabnj za peko kruha ali za druge vrste živil. Od te zapore so izvzeti v količinah po poznejših členih tisti pridelki, ki so določeni za družinsko potrošnjo pridelovalcev in s temj izenačenih oseb ter količine za setev in za rejo živine. Pridelki, ki kakorkoli presegajo setvene potrebe, se morajo oddati pri zbiranju. Pridelovalci in imetniki pridelkov obseženih z zaporo, so dolžni pridelke hraniti in so odgovorni, da se upošteva zapora do njih oddaje pri zbiranju. Z zaporo obseženi pridelki se ne smejo porabiti, od-atopiti, skriti ali uničiti Nad njimi izvršujejo nadzorstvo organi iz člena 1. naredbe z dne 27. januarja 1942-XX. (uradniki in organi policijskih oblastev in nameščenci urada za kontrolo cen) in nameščenci Prevoda, okrajnih načelstev in občinskih uradov. Prijava pridelka Oskrbovalci gospodarstev, na katerih se prideluje žito, morajo prijaviti uradom občin, na katerih ozemlju so njih gospodarstva, ves svoj pridelek pšenice, rži. soržice, ječmena in koruze v 10 dneh po končani mlačvi al; rolkanju. najkasneje pa« za pšenico, rž, soržSco in ječmen do vštetega 31. avgusta t. 1. za koruzo pa do vštetega 30. novembra ti. V prijavah morajo oskrbovalci gospodarstev ob svoji odgovornosti navesti tudi sporočila in podatke, ki so potrebni, da se oprostijo zapore tiste količine, ki naj jih obdržijo za porabo družine in gospodarstva. Priiave se morajo sestaviti na posebnih obrazcih, ki se dobe pri občinskih uradih. Prevod inra pravico ugotoviti resničnost prijav. Oddaja pridelka Z zaporo obseženi pridelki se morajo oddajati pri zbiranju na krajih ob pogojih in v rnkih, kakor to določi Prevod- Oddani pridelki se plačujejo po cenah, ki jih določi Visoki komisarijat in se nanašajo na blago, oddano v razsutem stanju v zbiralnih središčih, ki jih določi Prevod. Pridelovalci žita morajo ob žetvi obdržati količine, potrebne za setev v višini, ki je določena v poznejših členih. Tisti, ki bi si radi nabavili odbrano semensko žito. morajo izročili enako količino obdržanega žita. Prijrtva pridelanega ovsa Oskrbovalci gospodarstev, na katerih se prideluje oves. morajo prijaviti uranom občin, na katerih ozemlju so njih gospodarstva, količino pridelanega ovsa v 10 dneh po končani mlačvi. najkasneje pa do 30. novembra t. L Pridelovalci in oni. ki so sicer upravičen] razpolagati s pridelkom, smejo oves kakorkoli odsvojiti samo po predhodni odobritvi Prevoda. Ce se izkaže 7*a potrebno sme Prevod določiti količine ovsa. k: jih morajo pridelovalci oddati. upoStevajOC di . -eni pridelek in potrebe gospodarstva. Pridržane količine za prehrano Koueme pšenice, ki se co letoficje ic ::. smejo obdržat: za porabo družine -.zven zapore in izven obvezne oddaje pri zbiranju, so določene za posamezne skupine v naslednjih najvišjih izmerah: a) neposreJni obdelovalci žitnih posestev, najsi so njih lastniki, uživalci ali zakupniki: po 2 stota pšenice za obdelovalca in za vsako osebo njegove družme ter osebja, ki se pri njem preživlja: b) vodilni oskrbovalci žitnih gospodarstev, naj 94 so njih lastniki ali uživalci ali zakupmki (neposredni oskrbovalci ali spo-lovinarj! aH v Semeni kol ona tu ali dru--. po 1.50 stota /a oskrbovalca in za vsako osebo nje? -"ve družine ali osebia. ki so pr. njem preživlja: c) spofovlnarji. delni koloni, cmfhcniM žitnih gospodarstev: po 2 «-tc.ta za delavca U] za VSako osebo delavčeve oružine ali 03ebja, ki se pri nj?m preživlja: d) stalni in najeti delavci na žilr.ih gospodarstvih, ki s« plačujejo po godbi v naravi: no 2 strrfa. z:: vsakega fle- lavca in za vsako osebo delavčeve dri žlno ki se pri ni^m preživi;?.: e) voditelji in uradniki Sitnega ^redarstva, ki tam stalno opravljajo sv službo s tehn.čnirn. konceptnin1 a i pil s -niškim delom- po 1.50 stota za vsak voditelja ali uradnika ali za vsako osebo družine, k ise pri njem preživi |a: f> župne nadarbine in aavjednice, i:: nep -srelno oskrbujejo žitna gospodarstva kot lastniki ali kot užitkarji ali ••: n£k po 2 stota na glavo z.*\ člane zaj.-lnie»\ vse leto pomagajo pri obdelovanju se a-ljišČ. po 1.50 stota za tJMe. k: p magajo samo z vodstvom :n po ] gtofl Za vsake a drugega člana zajednice. Namesto plenice v celoti aH delno se lahko obdržijo naslednje količine drugega žita, k: se pridela na istem kmetijskem gospodarstvu : po 1.50 stota kor. ize za vsak stot pšenice; po 1.30 stota jermena za vsak sot pšenice; po 1.10 stota rži za vsak stot pšenice. Ni dopustno obdržati ž;to za lastno in družinsko porabo lastnikom zemljišč, ki so dana v zakup, če tudi je s p^g->Ibo določeno dajanje odmene v naravi. Žito za seme Količine ž'ta, ki jih smejo obiržati pridelovalci za setvene potrebe izven zapore In izven obvezne oddaje pri z i . \ ro določene za vsak hektar, ki r.ri se obdela, z naslednjimi n->;v-:.*- '-ir-i k-'i ' inc.r.-5: p" 2 .stota pšeniee, po 1.80 str.fr« r?:, po T .80 stota ječmena, po 0 Ss) stota koruze za žitno površino in po T.SO stota koruze z.i pridelavo zelene krme. Žito za rejo živine Za rejo živine smejo obdržati pridelovalci izven zapore in izven obvezne oddaje pri zbiranju našlo 'nje najvišje količin-. u-ze: a) po 8 stoto za vsakega starejšega prašiča, določenega za pitanje: b> po 5 stotov za vsako plemensko svinjo. \ t.tevš: porabo za pujske. Končne dolečbe Razveljavljata .-^ .. u .. mt Junija 1941 o obvezni prijavi ?. :nej?a prirje ka in naredba z dne 12 avgusta 1941 o ureditvi porabe in prodaje žitncrra. pridelka. Pi*av tako se razveljavljajo vse določba, ki bi naspm*ovale določbam te naredbe. Kršitelji določb te naredbe in odre '.b. ki jfy> v izvrševanju podrejenih mu pooblasti] izda Prevod, se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1P42 7'CX. v denarju do 5 000 lir ali z znnorom do dveh mesecev, v hujših primerih se lahko Izreče noleg denarne tudi zaporna kazen. Odtegnjenl pli prikriti prilelki se zaplenijo, pri komurkoli so. Predstave ob delavnikih ob 16. in 1S-15. ob nedeljah m praznikih ob 10.30 14.30. 16.30 in 18 30 KINO MATICA — TELEFON 22-41 ■ r cl.-J i >r.a \«r«i.*;o ijra oj f:Jr»Ven» platnu! LfLIA SILV i 'f> «>k.i Dejana Durh'u!|. ftJSBDEO KAZZsSJ KINO L'N ION — TELEFON SB-81 Nad vse zabaven film vdovca \ ittorlo de s!ra, C. Calamai, KINo SJLOOA — fSLEPOM S7-90 G:m1:iva filn-^ka c^.1 C''oS)~e v s t t :. r* v>ehine o đon ne ni oorakmdrvmnl Ijubesoi ši pod okriljem pav.jske univerze v [.oća-stitev spomina Contarda Ferrini.a ob 4u-letn ci njegove smrti. Orvoril je kongres drž. podtajnik l^udsjie vzgoje Del Giudice. Ob tej priliki je bila odkrita spominski p:o-žCa na Čast Filipu Serafini ju. — Nesreče. V zadnjih dveh dneh so bili .-prejeti v ljubljansko bolnišnico naslednji ponesrečenci: Triletni sin uradnika iz Ljubljane Tonček Kmet ima po nenavadnem naključju zlomljeno desno nego; na pokopališču mu je padla na nogo kamnita plošča. — Gašper Brenčič. 591etni delavec z Vrhn;ke se je usekal v levico, ko je cepil drva. — Enaka nesreča se j« pripetila Antonu Žagarju, 451etnemu hišniku iz Ljubljane. — Silva Tome. ltKetna dijakinja iz I ubijane, si je pri padcu zlomila levico. — Fr. Lampič, 21!e!ni zidar iz Dobrunj. se je močno urezal v levico. — Pranja Rus, 36-etna žena delavca iz Dobrim j. si je pri padcu poškodovala levo nogo. — Jože Kregar, 40!etni ?m posestnika z Jezice, je padel z line in si poškodoval hrbtenico. — Ivan Jereb. 641e*:v delavec iz Ljubljane, je obležal z zlomljeno nogo pod drvmi. ki so se zvrnila nanj, ko jih je zlagal, t* i?* EVNE VE Oblikovanje — Zlata hrabrostna svetinja je bila podeljena v spomin "kapitana Marija Fasce-ttija in sulica rja Alfreda Notte. = Porast i to v «jx>mina Vezla Orazia v Zari. Kakor poroča Agit se je v Zari sestal r.a sejo občinski svet pod predsedstvom župana. Sklenjeno je bilo zgraditi starostno zavetišče, ki bo nosilo ime Orazia Vezla, ki je junaško padel v boju proti skupini upornikov na meji svoje ljubljene pokrajine. Stroški za zavetišče znašajo 3 milijone lir. Z gradnjo bodo zaceli takoj. Na isti seji je bil odobren tudi prispevek k gradnji poslopja zavoda za vzgojo vojnih sirot. = Raz*r,j italijansko bolgarske trgovinske izmenjave. Generalno stat.stično ravnateljstvo v Rimu je objavilo pravkar podatke o razvoju italijanskoboigarske trgovinske Izmenjave. Bolgarski uvoz se je lani dvignil na preko 10.2 milijona levov, medtem ko je leta 1910 znašal 7 milijonov ln leta 1939 5.2 milijona levov. Izvoz se je povečal na 9.2 milijona levov, leta 1940 pa je znašal 7 miliionov in leta 1939 1<* 6.1 miujona levov. Bolgarija je predvsem uvažala železo, aluminij, kositer, avtomobile, izvažala pa živila kakor na primer marmelado, grozdje, zmrznjen sok paradižnikov, sadje, poljske pridelke, perutnino, jajca in zdravilne rastline. Večina bolgarskega izvoza in uvoza se je izvršila z državami Osi. Nemci so na bolgarskem uvozu sodelovali Z 71%, rri izvozu pa z 68.9^. Velik del ostalega izvoza in uvoza je prevzela oziroma prispevala Italija. Glede na nedavni obisk predstavnikov bolgarskega gospodarstva v Italiji je pričakovati, da se bo ltalijansko-bolgarska trgovinska izmenjava v bodoče znatno dvignila. = Se nekaj podatkov o razvoju italijanske filmske industrije lani. Posebno aktiven je bil lani izvoz italijanskih filmov na tuja filmska tržišča. Dohodek od uvoza se je dvignil za okroglo 3070. — Vsi kinematografi v Italiji so leta 1939. pobrali 597 milijonov lir vat^nme, naslednje leto že 679, lani pa celo 900 milijonov Ur. Od fr*** dohodka je odpadlo na državo 140 milijonov lir. — Glede na gradbeno prepoved sc lani število kinematografov ni znatno zvišalo. Nanovo so odprli 258 kinematograf- skih dvoran, ki so bile zgrajene že pred gradbeno predpovedio ali pa preurejene iz dvoran za druge svrhe. Ob koncu lanskega leta je bilo v Italiji skupno 52G4 kinematografov v obratu. Od teh jih je bilo v zasebnih rokah 2759, ostale pa so upravljali Dopolavoro. Gil in razni drugi verski in vzgojni zavodi in društva. — Prepoved potujočega prodajanja slaščic ter sladoleda. Notranji minister je odredil, da je iz razlogov javnega zdravja prepovedano potujoče prodajanje raznih slaščic in sladoleda. — Iz »Službenega lista«. ^Službeni« list za Ljubljansko pokrajino* št. 47 z dne 13. junija 1942-XX. E. F. objavlja predpise o ukoriščenju žitnega pridelka, predpise za ukoriščenje lanenega semena in raztegni-tev obveznosti poseka na nadaljnje zemljiške pasove ob cestah in železnicah. — Umrl je pesnik Nello Pilli. V Rimu je nepričakovano umrl znani pesnik Kelta Pilli. ki je bil rodom iz Pietrasinte. Bil je v najlepši moški dobi, star 45 let. Pripadal je umetniški skupini »Vagcri*. ki jo je bil ustanovil pisatelj In slikar iz Viareggia Lorenzo Viani. Pokojnikova dela kažejo močan pečat futurizma. V njegovih pesnitvah se prepletajo lirična čustva z domoljubnimi motivi. — Strankin Podtajnik v Tarantn. Iz Barija je odpotoval v Tnranto Podtajnik stranke Mario Faraesi. Obiskal je razne ustanove, med drugim tudi tamošnjo bolnico, kjer se je zanimal za ranjence, ki so postali žrtev angleškega zračnega napada. Ob tej priliki je Podtajnik botroval pri krstu sedmega sina rodbine Basile, ki je bila tudi prizadeta pri zračnem napadu. — Milanski župan v Berlinu ln Monako-vom. V Berlin je odpotoval milanski župan grof Gallarati Scolte. ki bo gost berlinskega velikega župana. Ogledal si bo razne mestne ustanove, med drugim ljudske kuhinje, šole. zaklonišča in tržnice. Iz Berlina pojde v Monakovo, kjer bo obiskal rjavo hišo in druge mestno ustanove. — 200.000 lir vreden demant v ribjem želodcu. Izredno srečo je Imel ribič Pietro Comotto, ki je lovil ribe ob obrežju Ticlna, Iz vode je potegnil veliko ščuko, ki je predstavljala že po stvoji teži zelo Izdaten ribji blagor. Toda koliko je bilo Comottovo začudenje, ko je našel v ščukinem želodcu velik demant! Brž je odpotoval v blir^ie mesto Nogaro, kjer je pri nekem zlatarju iz- vedel, da je demant vreden več ko 200.000 lir. Tako je ščuka prinos'a revnemu i ibiču čez neč srečo in bogc.svo. — Izžrrbane nagrad*1. V Ri.r.u so bile bdSrebane sledeče nagrade zakladnih benov. ki zapadejo 15. febr. 1C50: Serija 9a — 1 milijon lir za bon št. 721.076: pel milijona lir za št. 5^0 067; serija 10a: nngrada 1 mil:j. lir za št. 1.469 071, nagrada pol milijona lir za št. 1.019.7FS. Serija 11 a: 1 mil. za št. 218.416, pol milij. za št. S06.147. Serija 12a: 1 milij. lir za št. 1,C6:>.233. pc! miiij. za št. 953.759. Serija Tla: 1 milij. lir za št. 92D.660. pol milij. za ŠL 1.714.8o5. Serija 15a: 1 milij, za št. 1.456.363, pol milij. za št. 1.077.952. Serija 16a: 1 milij. za št. i: S. pol milij. za št. 1 011.377. Serija 17a: 1 miiij. za št. 1,602.505. pol milij. za št. 1.743.521. Serija lSa: 1 milij. lir za št. 1.944.SI t. pol milij. za št. 765.125. Serija 19a: milij. lir za št. 9S7.076, pel milij. za št. 755 S55. — 23. mednarodna omejtnostmi razstava v Benetkah. Priprave za 23. umetnostno razstavo v Benetkah, ki se vrši vsiko drugo leto, so v polnem teku. Slovesna otvoritev bo 21. t. m. Kot zastopniki posameznih tujih vlad so Že prispeli v Be::etke bolgarski slikar prof. Boris .Danev. hrvatska zastopnika dr. Vladimir Kirin in kipar Ivan Meštrovič. danski zastopnik slikar prof. Erih S'.ruckmann, iz Romunije arhitekt Vazilii Pertznche. iz Švice slikar prof. Avgust Giacomctti ter slovaški zastopnik dr. Adalbert Hudec s tajnikom J. Ebrin-genjem. „— Iz trgovinskega registra. V trgovinsld register se je vpisala trgovina z lesom v Dolenjem Logatcu. Imetnik je Anten Pet-kovšek. lesn.5 trgovec v Blekovi vasi. — Iz Zadr.ižnega registra. Stavbna zadruga Delavafci dom v LJubljani, zadruga z orn. jamstvom. Izbrišeta se člana uprav, "ega odbora Jakl/č Ladislav in Blaj Jernej. Vpišeta pa se člana upravnega odbora Cer-van Peter, posestnik v Ljubljani. Rožna dolina. Cesta VITI, št. 22 in Ostreč Ludvik, uradnik mestnega poglavarstva v Ljubljani, Oootrhiova 4. — S^dem trgovin jo bilo zaprtih v Genovi, ker so lastniki odtegnili redni potrošnji večje fcoličuie usnja. — Ve!J»< iT-ipt1*! VrM:;dinljovega baleta v Linskem. V J.lpskem je gostoval balet moj-•?t"ii Vitta'iinija z baletnim sporedom >Son- čni cvet*. Sjaino izvajanje je prineslo baletu pr"x:loren uspeh. — Dve žrtvi Fettrinsldb r»!an!n. Skupina navdušenih planincev je krenila proti S. Martinu pri Feltru. Na čelu je b;l Ugo Bo-rfle, ki je ob neki strmini izgubil ravnotežje ter omahnil v globino. Prišli so reševat knre^binjerji in planinci iz Fvltra. Našli so Borila v globokem prepadu mrtvega. Pri iskanju njegovega trupla se je smrtno ponesrečil planinec A. Lusa, l:i je pri rešitvi prijatelja Cassola izgubil ravnovesje in tieščil čez skale v dolino. B'i je pri priči mrtev. Smrtno ponesrečena Borile in Lusa sta bila znana kot navdušena in pogumna planinca. — Podelitev grofovsfcega naslova. Kralj in Cesar je podelil grofovski naslov prof. Prassitelu Piccinini v znak priznanja za njegove zasluge na torišču kmetijstva in dobrodelnosti. Dobil je naslov grofa viser-bellskega. — Zaradi tajnega zakola šestih prešičev je bil obsojen pred beneškim sodiščem An-tonio Ponchia na 4 leta in 9 mesecev ječe ter 10.500 lir globe. Pred napoljskim sodiščem pa so bili obsojeni Josip Marte in Rajmund Sapio na osem let in devet mesecev ječe ter 12.000 lir globe, na 8 let in 6 mesecev ječe ter 10.000 lir globe pa Josip Gargiulo. Vsi trije so odtegnili redni potrošnji večjo količino živil. — Plaz je zasul celo vas. Usodna nesreča je doletela naselbino Uassolo di Borgo-frar.co pri mestu Settimo Vittcni. Ogromen plaz je zajel večjo skupino hiš ter jo zasul. Samo eni družini se je posrečilo, da je v slutnji pred nevarnostjo, ki je sledila groznemu neurju, zbežala na prosto in se s tem rešila. Oddelki vojaštva so prihV'i na pomoč ter pričeli odstranjevati razvaline. Števila nesrečnih smrtnih žrtev usodne nesreče še niso mogli ugotoviti. Tudi škode še nir\o morr'i preceni«. — Zopet prvi razrad v potniških vlakih. Iz R;ma poročajo, da bo z 20. t. m. vzpostavljen prvi razred v potniških vlakih državnih železnic. — Obsojen na smrt zaradi živilskih Špekulacij. Pred posebnim sodiščem za -aščfto države v Rimu je bil obsojen na smrt 22-letni Giacomo Ledeni iz Bergama zaradi odtegnitve znatnih količin moke in ži^a redni potrošnji. Razvn tega je bil kriv umora karabinjerja Angela Scottija, očeta štirih otrok. Prošnja za pomilostitev je bi'a odbita, nakar je bila smrtna kazen tikoj izvršena z ustrelitvijo. Prod istim sodiščem sta bila obsojena veletrgovca Ascanio Ti-berini na 20 let ječe, Alojz Tiberini na 5 let ječe, ker sta odtegnila 2dni potrošnji 350 m. stotov marmelade. — Poročna potovanja v Rim. V maju t. L je bilo prodanih 2261 vozovnic drugega. 880 vozovnic tretjega razreda za poročna potovanja v Rim. Od uvedbe voznih olajšav t. j. od 39. julija 1932 je bilo prodanih skupno 322.335 vozovnic za poročno potovanje v Rim. — Kongres strokovnjakov rimskega prava. V Paviji je bil otvorjen kong*-«*s strokovnjakov rimskega prava. Kongres se vt- —lj Vse ra otroke ... Zdi se, da je v nalili parkih v veljavi ta deviza in da tudi nailense nasade in naprave žrtvujemo preljubim otrcčlčkom. Ti otroci, ki delajo zlasti v nekaterih parkih snjvečio škodo in so v njih popolni gospodarji, bi zadužili Sicer mnogo mori ner.ra imena. Milo r«^-č?no je, da so paglavci. Nekateri so že t.oko veliki, da bi smeli pričakovati od njih že malo razsodnosti da ': se celo zabavajo, ko lahko občudujejo plezalske sposobnosti in posnemanje op:č; h navad naglavcev, ki sj? obešajo sa veje drevja lavno so polomili leno vrbo ob ustju Grada!č;cr. Ns bo treh* več dol r 1 čakati, pa bo opustošen ves park. Čuvaju prino-recamo, naj ne bo preveč prizanesljiv ter naj ne gleda skozi prs^e na dfvjanje otrok —Ij Po nevihti vror^ nedolja. V soboto ponoči se je nebo končno preprogo 8 težkim'" oblaki, ki so nam prinesli nekaj dežja Ze ves dan se je pripravij.olo na ne-v:h*o in je tudi /o padlo nekaj kapelj dežja. Hudourni oblaki so se ^zlasti 7'oirali opoldne v nekaterih krajih v ljubljanski okolici se je vlila ploha. Popoldne ie pa bilo 7opef jasno in nl.=mo več pričakovali, da dobimo vsaj skromno merico dežja. Ko je nastopila noč, se je začelo močno bliskati in vedno bolj pogosto grmeti. Se vedno nismo trdno upali, da bo kaj de?oa. ker je bilo vetrovno. Vendar veter ni mo-cel ™z?r.ati oblakov in kmalu se je vlila, močna ploha. Deževalo je v presledk h. roda lilo ie preveč močno, da bi zemlja lahko počasi in brez škode pila vodo. Voda je marsikje odplavila zemlio. Zemlja je bila namočena malo le na površiu. Včeraj popoldne se marsikje sploh ni več poznalo, da je deževalo. Še ie kazalo, da bo da?e-valo, kajti včerai ie bilo skoroi ves dan soparno in dopoldne so se začeli zbirati črni oblaki. Popoldne se je pa povsem zjasnilo in kopalci so se neovirano posve-onli solnčcnju. Včeraj so pa mnogi meščani raje zavili v gozdove nabirat borovnice kakor v kopališča, zlasti še, ker je bila voda na prostem kalna. —lj »Cesarski paviljon« v Tivoliju je padei. Si zahodni strani tivolskega r.b-nika ;e -^tal več desetlelij v predalčnem ssitemu zidan paviljon, ki js služil v razne namene in je imel nenavadno zgodovino. V soboto so ga pa podrli. Ta paviljon je stal najprej v Abazzii, kjer so ga postavili na čast Francu Jožefu ob prikki njegovega potovanja po drsa vi Potem je ljubljanska občina kupila paviljon in ga dala prepeljati v Ljubljano, da ga je po-Btavila nr. zemljišču cesarske griiščlne. Naj mim< L;ro"'.e omenimo, da je bila podHirn-ska srašč *a poklonjena zr. »nernu avstrijskemu feldmaršalu Radetzkemu. Poklonil mu jo ie cesar, da bi Radetzkv užival v Kradu pokoj. Paviljon ob tivolskem ribniku je služil v zadnjih desetletjih več ali manj bolj preprost m namenom. Nekaj ča<=a je imel v njem stanovanje vrtnar. Zadnje čase so najeli največji pro-r*or vp \r rr.ei za svoj klub, kjer so se zbirali pozimi in s'nbem vremenu pri kvar-trniu in moški besedi. V enem, precej te?nem prostoru je imel svoj atelje kipor. Paviljon je bil ovira sedanje ureditve okolice ribnika v otroško Isjrtfos in je bil obsojen, da ga podro. V arhitel^onskem in konstruktivnem pogledu ni zaslužil posebnega upoštevanja, da bi ca ohranili ali morda prestavili kom drugam. lj Trgovcem / lesom v vseVsasti Združenje trgovcev Ujubljanske poauajhia skii- cuje skupščino simuk ?ta trgovcev z lf»«om za v petek dne 19. junija t. 1. ob 11. uri JoopMne v prcsforo Trgcvskega doma z dnevnim redom: Otvoritev akupicine, Ctta« nje določil sinc'ikiita. volitev \|. ;ls*Mnika, volitev zastopstva sindikata, slučajnosti. I7dele2ba ja za vs^ (Bane obvessus. Kin se ikliniflini brez opravit-iti ne udrlrZi. s»* Ih>-do proti takemu uporabila določila pravil. — lj Obnova hUnlli proOvlij. K.-o nv/stno p-^tilavar-i:tvn prisiljeno s pozobno rd'".Ct»'» niedp sati ustrezno ureditev hii z y.■ n nki, ki mu služi dobro tudi, će j.m hočv* sporočiti kaj dru£%ga i i avaj l vozov] i konstrukcije bodo zelo pri Inj ti: | prevažanje tujcev po mestih, ker bo lahko vodnik sproti razkazoval svojim gos* zanimivosti mesta in jim obenem dajal pomočjo zvočnika vsa potrebna pojasnila. Jajce in utripanje srca Slavni kirurg prof. Bercmann jc bil znan po svojih točnih diagnozah, pa t u d. po svoji nepodkupljivi bi.^trov idnosti, zaradi katere so se ga mnogi bali. Nekemu bolniku je bil predpisa] strogo dijeto, toda mož se za to ni dosti zmenil. Ko je nekega dne zopet prišel k njemu in potipal njegovo žilo, je dejal itrogo: Navzlic strogi dijeti, ki sem vam jo predpisal, ste zopet pojedli mehko kuhano jajce. Bolnik je presenečeno pogledal zdravnika; Kaj to takoj opazite na utripanju srca? — Seveda, je odgovoril zdravnik. V jajcih je žveplo, fosfor in riruco lestavine, ki dražijo želodec in to se takoj pokaže v utripanju srca. Ko je potem profesor s svojim asistentom odhajal iz bolnikove hi.^< j : jc vprašal slednji: Gospod profesor, kaj ste res; spoznali po utripanju srca, da je bolnik; pojedel jajce? —Neumnost — je odgovoril profesor, —■ pač je pa imel mož na ovratniku madež, po katerem sem spoznal, da je ji del m ko kuhano jace. BRODOLOMCA >AU kaj vidiš? i »Obzorje.« »Lepo, drži se le točno v tisto smer bolje nekaj nego nič! D. Du Maurier: Prva 19 Roman »Torej« — smehljaj mi bo kakor krč pregibal ustnice — ^še enkrat najiskrenejša hvala, najini izleti so bili res bajni. . .« Besede, ki jih nisem bila še nikoli vzela v usta. Bajni: kaj naj to pomeni? Sam Bog si ga vedi, meni nič mar. Besede, s kakršnimi govore dekletca o nogometni tekmi, toda obupno revne za teh nekaj tednov radosti in gorja. In , potem se bo dvigalna rešetka odprla gospe Van Hopperjevi. in jaz ji bom stopila naproti, on pa bo mirno krenil v kot prehoda, da si vzame časopis. Dokaj smešna sem morala biti na pogled, ko sem sedela v kopalnici na plutovinasti preprogi. V duhu sem preživljala vse to: preživljala sem tudi najino potovanje in prihod v Ne\v York. Slišala sem vreščeči glas Helene, ki je bila mala izdaja svoje matere, in videla Nancv, strašno, slabo vzgojeno dekletce. In fante, ki mi jih je predstavljala gospa Van Hopper, mlade bančne uradnike, prikladne za moi družabni položaj. -Izmislimo si kaj za sredo zvečer. ..« »Vam je jazz všeč?« Dečake s svetlimi obrazi in zavihanimi nosovi. Pa se jim bo vendar treba kazati ljubeznivo. A jaz si nisem želela drugega, kakor da bi bila sama s svojimi niislimi, tako kakor zdajle, zaprta v kopalnici... Gospa Van Hopper je prišla in stresla kljuko. sKaj delate tu notri?« »Takoj, oprostite, že grem.« .Naredila sem se, kakor da odpiram pipo in zgrinjam brisačo na drogu, skratka, kakor da imam dela polne roke... A komaj sem odprla vrata, me je nekam čudno pogledala. »Celo večnost ste bili notri. Ta dopoldan ne utegnete sanjati z odprtimi očmi, veste, preveč je dela.« In čez nekaj tednov se bo vrnil v Manderlev, o tem sem bila prepričana, V veži ga bo čakal kup pisem, med drugimi tudi moje, v naglici načečkano na parniku. Izumetničeno pismo, v katerem bom skušala dovtipno opisovati sopotnike. In potem mu bo obležalo v pisalni mizi, in odpisal mi bo čez nekaj tednov, kako nedeljo dopoldne, v veliki naglici, ko mu bo pri urejanju raznih računov slučajno prišlo v roke. Potem ne bo ničesar več. Nemara kdaj kak pogled na Manderlev, kakršen je pozimi. Sličica z natiskom: »Maksimilijan de Winter vošči vesel božič in srečno novo leto.« Z zlatimi črkami. Samo zaradi vljudnosti bo s peresom prečrtal natisnjeno ime in zapisal na kartico »Maksim«; in če bo še kaj prostora, morda kratek stavek: »Upam, da se v New Yorku dobro zabavate«. Prilepil bo znamko, zalepil ovoj in ga vrgel na kup, k tucatom drugih podobnih pisem. »Škoda, da odpotujete že jutri zjutraj,« je rekel uradnik v pisarni, z levico držeč za telefon. »Prihodnji teden se začno baleti Ali gospa Van Hopper ve?« Od manderlevskega božiča sem se le s težavo vrnila k stvarnosti spalnega voza. Gospa Van Hopper je prvič spet obedovala v restoranu, odkar je bila zbolela; slabost me je obšla, ko sem za njo stopila v dvorano. On se je bil za ves dan odpeljal v Cannes, toliko sem vedela, ker mi je bil že včeraj povedal; a nisem se mogla otresti skrbi, kaj bo, če uide natakarju neobzirao vprašanje: »Ali bo mademoiselle drevi večerjala z mon-sieurjem, kakor običajno?« Toda ko je pristopil k najini mizi, ni rekel ničesar. Dan mi je minil ob prtljagi, in proti večeru so jeli prihajati znanci gospe Van Hopperjeve po slovo. Večerjali sva v salonu, in takoj po večerji je gospa legla. O poli desetih sem šla dol, z izgovorom, da moram dobiti nalepke za prtljago; v prehodu ga ni bilo. Zoprni uradnik v pisarni se je namuznil, ko me je zagledal. »Gospod de Winter, ako iščete njega, je po telefonu sporočil iz Cannesa, da se ne vrne pred polnočjo.« »Zavojček nalepk bi rada,« sem odgovorila, toda t očeh sem mu čitala, da se ni dal ukani t L »Zadnje večerje« po tem takem ne bo. Uro, ki sem ves dan koprnela po nji, bom morala prebiti sama in zapuščena v svoji sobi, s svojim starim kovčegom in veliko potno torbo pred očmi. A morda je bilo bolje tako, kajti bila bi mu od sile slaba družba, in po obrazu bi mi videl, kolikanj mi je hudo. Vem, da sem tisto noč jokala grenke mladostne solze, kakršnih jih danes ne bi znala več pretakati. Ta jok, ki ga dušiš med blazinami, po enaindvajse- tem letu ne bruha več na dan. V sencih razbija, oči so zabrekle, grlo stisnjeno, krč te davi. In zjutraj tista obupna tesnoba, kako bi skrila sledove solz; umivanje z mrzlo vodo, škropljenje s k^Jonjsko vodico in potajeno tapljanje s pudrom, ki je že v sebi tako značilno. In groza, da ne bi znova zajokala, in nepremagljive solze, ki hočejo še in še prekipeli, in nevarnidrget ustnic, jojmene. jojmene, vso to napoveduje novo katastrofo. Spominjam se, da sem na steza j odprla okno svoje sobe in se naslonila ven-kaj, v upanju, da bo hladni jutrnji zrak pregnal izdajalsko rdečico, ki je žehtela pod pudrom; in nikoli se mi ni bilo zdelo solnce tako živo, še nikoli nobeno jutro tako bogato z obeti. Monte Carlo je bil mahoma poln dobrote in vsakršne prelesti, na vsem svetu edini kraj, kjer si še našel trohico odkritosrčnosti. Ljubezen mi je preplavila dušo. Najrajši bi bila ostala tu do konca življenja. In danes, prav danes je bil dan odhoda! Evo, zdajle si zadnjikrat ščetkaš lase pred tem zrklom, zadnjikrat si izplakuješ usta pri tem umivalniku. Nikoli več nc boš spala v tej postelji. Nikoli v^č ne boš zavrtila stikala te električne svetilke. V halji sem hodila sem ter tja in razlivala čuvstva po navadni hotelski sobi. »Upam, da se vas ne loteva prehlad?-: me je vpsa-šala pri zajtrku. »Ne, upajmo vsaj, da ne,« sem odgovorila, opri-jemaje se te bilke, da bi jo pozneje imela za izgovor, če bi mi oči od sile hudo zariple. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za ioaeratnl del Usta: Ljubomir »Volčič — Vsi v Ljubljani