50 nepozabnih požrtij
Kaj jedo v filmih?
Zoran Smiljanic
S hrano v filmih je križ. Filmski ustvarjalci se je izogibajo, kolikor se le da, saj jo je težko nadzorovati, skoraj tako kot otroke, živali ali vodo. Hrana hitro izgublja lep videz, svežino in obliko, se kvari, propada in smrdi, pri ponavljanju prizorov prihaja do težav s kontinuiteto, pa še igralci je ne marajo. Kolikokrat smo že videli prizore, kjer naj bi bili ti sestradani, pa le brkljajo po krožniku (spomnimo se Toma Hanksa v filmu Pot v pogubo, ki hrano z vilicami samo premetava z enega kupčka na drugega in je sploh ne da v usta) ali pa jo vneto žvečijo, vendar nikoli ne pogoltnejo. Ko režiser zakliče stop!, igralci hrano izpljunejo v vedro, ki vedno stoji poleg, saj si ne morejo privoščiti, da bi pri ponavljanju prizorov vsakič pogoltnili grižljaj. Hrana je torej packarija in nebodigatreba.
Téma hrane na filmu je tudi skromno zastopana v strokovni literaturi. Razen nekaj ameriških knjig in enega srbskega raziskovalnega projekta (Ana Banič Grubišič o prehranjevanju v postapokaliptičnih filmih) je področje silno slabo obdelano, kar preseneča, saj se vsakega filmskega aspekta strokovno in poglobljeno loteva na desetine tiskanih produktov. S hrano na filmu se večino ubadajo le instant člančiči in površni seznami.
Antropolog Claude Lévi-Strauss je izjavil, da »hrana ni dobra le za prehranjevanje, pač pa tudi za premišljevanje.« In bolj kot je Holivud premišljeval o hrani, bolj mu je smrdela in bolj vneto jo je črtal iz svojih filmov. Zakaj? Holivudski cenzorji so v svoji razsvetljenosti prepovedali prikazovanje spalnic in straniščnih školjk v filmih, saj so se tam dogajale strašno pohujšljive reči, pred katerimi so nas hoteli zaščititi. Potem pa so input-output analogijo uporabili tudi za prehranjevanje in ga neuradno pahnili v
ilegalo. Saj ne, da se v filmih ne bi jedlo, toda ob tem je bilo čutiti nelagodje, ki ga najlažje premostiš, če o tem ne govoriš.
Prvi, ki je prekršil pravilo molka, je bil Hitchcock, ki je v Psihu prikazal straniščno školjko, poleg tega pa seje v svojih filmih hrani posvečal na prav poseben način. Daje hrana njegova velika ljubezen (in težava), se je videlo že po njegovi postavi, hrano pa je povezoval s stvarmi, ki na prvi pogled z njo nimajo zveze: s seksualnostjo in z nasiljem. Marion Crane iz Psiha popoldansko pavzo za malico izkoristi za hitri seks z ljubimcem, za zadnjo večerjo pa se v družbi nagačenih ptičev komajda dotakne sendviča, kiji ga je pripravil gostitelj Norman Bates, ki pripomni, »da je kot ptiček.« Sloviti poljub iz Razvpite pride po tem, ko Ingrid Bergman Caryju Grantu speče piščanca, in tudi Grace Kelly v filmu Ujemite lopova najbrž ni imela v mislih piščanca, ko je taistemu dala na izbiro: »Leg orbreast?« Eden najbolj zloveščih prizorov Suma vključuje le kozarec mleka in ne pozabimo, da Paul Newman in sodelavka trdoživega vzhodnonemškega agenta v Raztrgani zavesi z glavo stlačita v pečico in tam zaplinita.
Izdelava filmov je podobna pripravi hrane. Kuharji vzamejo že obstoječi recept, kakšno sestavino dodajo ali odvzamejo in jed po-pečejo po svoje. Včasih ustvarjalci tvegajo s kreacijami, karšnih še ni bilo, večinoma pa igrajo po točno določenih pravilih, kjer ničesar ne prepuščajo naključju in ustvarjajo neosebne filme, ki so si podobni kot hamburger hamburgerju.
In kako je s hrano v slovenskem filmu? Slabo. Slovenija je kulinarično podhranjena dežela; junak se lahko mirno sprehodi skozr ves film brez enega samega obroka. Poganja
ga pijača, ne pa hrana. In tudi ko kaj pojé, je to posneto brez domišljije, okusa, užitka in presežka. Na slovenskem filmu je tudi ohcet videti kot pogrebščina (Na klancu) ali pa si na njej brata skočita v lase (Tistega lepega dne), veliko je odtujenih družinskih kosil ali etnoloških obrokov (Kekec, Veselo gostüvanje), piknik s sendviči pa se zgodi na deževen dan (Stereotip). Če se na mizi celo znajde kak priboljšek kot pršut (Na-svidenje v naslednji vojni), konzument že v naslednjem hipu zživljenjem plača trenutek kulinaričnega užitka. Če imajo v naslovu jed ali obrok {Kruh in mleko, Zadnja večerja, Sedmina), je to le metafora, saj hrane vfilmu zares ne vidimo. Kot da sta Kajmak in marmelada največji kulinarični in izrazni domet domačega filma. Zato kljub pregovornemu domoljubju tokrat ne bo obligatornega domačega prispevka. Počakali bomo, da se bo odnos do hrane razvil; da bo kdo penetriral v potico, da se bodo obmetavali s prekmursko gibanico ali počeli kaj vznemirljivega s kranjsko klobaso ...
V tem gurmanskem Kalibru smo vam pripravili 50 menijev (in veliko več posameznih obrokov) s katerimi smo poskušali slediti pravilom uravnotežene prehrane. Na meni smo uvrstili vse skupine živil, tudi tiste bolj ekstravagantne in eksotične, ki se na naših jedilnikih ne znajdejo pogosto, predvsem nas je zanimala filmsko atraktivna, nenavadna in mestoma neprijetna ali celo šokantna priprava, prezentacija ali konzumacija hrane. Pri izboru jedače, obdelavi teksta ter popravljanju vsebinskih in faktografskih napak je požrtvovalno sodeloval urednik Gorazd Trušnovec, za kar se mu iskreno zahvaljujem.
Naj se bakanalije začno!
1. Jajca
V	filmu Hladnokrvni kaznjenec (Cool Hand Luke, 1967, Stuart Rosenberg) Paul Newman v zaporu za stavo v eni uri pojé 50 trdo kuhanih jajc, in ko na koncu kot Jezus leži na mizi, je njegov trebuh res napihnjen, kot se je slikovito izrazil eden njegovih sojetnikov: «... kot lubenica, ki se bo vsak hip razpočila.«
V	Rockyju (1976, John G. Avildsen) Sylvester Stallone pred treningom na teščevase zlije pet surovih jajc, pri tem mu del steče po bradi na majico. In olajšano rigne.
2. Špageti
V romantičnem prizoru pod zvezdami jesta špagete zaljubljena cucka v Disneyjevi animaciji Dama in potepuh (Lady and the Tramp, 1955, C. Geronimi, W. Jackson, H. Luske). Rosanna Arquette je morala v restavraciji pojesti kar dve veliki porciji špagetov zaradi Enzovega (Jean Reno) patološkega strahu pred materjo v Veliki modrini (Le grand bleu, 1988, Luc Besson), doma pa je dobila še repete. Zvrhan krožnik špagetov je pospravil tudi Nino Manfredi v italijanski socialni groteski Grdi, umazani, zli (firutti, sporchi e cattivi, 1976, Ettore Scola), nato pa je izvedel, da so jih domači »začinili« s pol kile podganjega strupa. Nino s kolesom panično odkolovrati do morske obale, si z zračno tlačilko vbrizga morsko vodo v želodec, izbruha vse špagete (in onesnaži nekaj deset metrov obale) ter preživi. Maščevanje bo sladko.
3. Pršut, pršut in česen, česen
Pršut pršut (Jamón, jamón, 1992, Bigas Luna) je film, kjer igra hrana pomembno vlogo: poleg tega, da se nahaja v naslovu in da Javier Bardem ves čas osvaja Penélope Cruz s pršutom in zadahom po česnu, je posušena svinjska krača morilsko orodje, s katerim Bardem v finalnem spopadu nasprotniku zada smrtni udarec. Se nekaj filmov s hrano v naslovu: Duck Soup, Smu/tronstallet (Divje jagode), Riso amaro (Grenki riž), Anche gli angeli mangiano fagoli (Tudi angelčki bi jedii fižol), Hamburger Hill, Layer Cake, Porridge, A ttack of the Killer Tomatoes, Cannibal Women in the Avocado Junge of Death, The Gingerbread Man, Pouletau vinaigre (Piščanec v kisu). In the Land of Milk and Honey...
4. Fižol, čebula in klobase
Ann-Margret se v rock operi Tommy {1975, Ken Russell) orgiastično valja v mešanici fižola in tekoče čokolade, v Vročih sedlih (Blazing Saddles, 1974, Mel Brooks) se kavboji ob tabornem ognju napokajo pasulja, potem pa glasno prdijo, v Človek z imenom Trinita {Lo ciamavano Trinita..., 1970, E.B. Clucher) in Imenujem se Nobody (II mio nome
e Nessuno, 1973,ToninoValerii)Terence Hill zmaže polno ponev fižola in hlebec kruha ter glasno rigne. Špageti vesterni so nasploh znani po nekulturnem in ekscesnem pre-nažiranju, cmokanju, mlaskanju, goltanju ter govorjenju in krohotanju s polnimi usti. Spomnimo se le prizora prehranjevanja bogatašev na začetku špageta Skrijsel {Giu la testa, 1972), kjer je Sergio Leone usta jedcev posnel tako od blizu, da delujejo kot anusi med opravljanjem potrebe. Eden bolj odštekanih špagetov je Cipolla Colt (1975, Enzo G. Castellari), kjer Franco Nero potuje s polnim vozom čebule, ki jo ves čas je kot jabolka. Bud Spencer inTerence Hill v Pazi, da ne bo gneče! {...altrimenti ci arrabbiamo!,
1974,	Macello Fondato) tekmujeta, kdo bo pojedel več klobas. In pojesta jih veliko. S klobasami si skuša povrniti moč taboriščnik Paskvalino lepotec {Pasqualino Settebellezze,
1975,	Lina VVertmulIer), kije preveč slaboten, da bi spolno zadovoljil debelo esesovko.
5. Konji
V vesternu Sodnik za obešanje (The Life and Times of Judge Roy Bean, 1972, John Huston) zloglasni bandit Bad Bob prijezdi v mesto, nekaj časa terorizira meščane, nato postane lačen, ustreli nekega konja in mimoidočemu ukaže: »Skuhaj mi ga -z veliko čebule!« Odnos do konj na Divjem zahodu lepo ponazarja dialog iz vestema Pravi kavboji (Culpepper Cattle Co., 1972, Dick Richards), kjer mladi kavboj občuduje konja starejšega kolega: »Kako lep konj. Kako mu je ime?« »Ne dajem imena nečemu, kar bom mogoče moral pojesti.«
6.	Ribe
V filmu Koža (La pelle, 1981, Liliana Cavani) na slavnostnem banketu, kjer sodeluje izbrana italijansko-ameriška smetana, postrežejo bizarno jed, ki je videti kot morska deklica oziroma riba s človeškim obrazom. (V istem filmu iz ostankov obare rekonstruirajo kosti človeške roke.) Še nekaj ribjih kosti: v filmu Odrešitev (Deliverance, 1972, John Boorman) ribo preluknjajo z lokom in jo pojedo za večerjo, v Ribi, imenovani Vanda (A Fish Called Wanda, 1988, Charles Chrichton) Vando požrejo, v Otoku (Seom, 2000, Kim Ki-duk) ribi odrežejo rezino z boka in jo spustijo nazaj v vodo, v Help me Eros (Bang bang wo ai shen, 2007, Lee Kang-Sheng) pa servirajo še živega krapa. In še dve enolični prehrani: v Brodolomu (Cast Away, 2000, Robert Zemeckis) se Tom Hanks štiri leta prehranjuje izključno z ribami (in občutno shujša), v Sleparjih (Matchstick Men, 2003, Ridley Scott) pa fobični Nicolas Cage konzumira le tunino iz konzerv.
7.	Pizze in dodatki
Ninjaželve (Teenage Mutant Ninja Turtles, 1990, Steve Barron) obožujejo pizze. Neka gostja v filmu Betty Blue (37°2 le matin, 1986, Jean-Jacques Beneix) se pritoži nad pizzo, zato ji Jean-Hugues Anglade pripravi novo, na katero zmeče nekaj ostankov iz kante za biološke odpadke, za konec pa jo potrese še s pepelom cigarete; gostja je navdušena. In seveda Skrivnostna pica (Mystic Pizza, 1988, Donald Petrie), kjer lastnica fanatično skriva recept za omako.
8.	Pojedina življenja
Aperitiv: šest steklenic vina Château Latour 1945, šest litrov šampanjca Metuzalem in pol ducata gajb temnega piva (kar je bistveno manj kot ponavadi) Predjed: školjke s pomfrijem, pašteta iz mastnih gosjih jeter, kaviar iz jesetra, mehko kuhana jajca s šunko in hoiandsko omako, porova pita, žabji kraki v man-
IÏTP ifft^l ir ■			
TjH			
			
			
dljevi omaki, prepeličja jajca s pirejem iz gob; vse skupaj zmešano v vedru s prepreličjimi jajci in dvojno porcijo gosje paštete na vrhu.
Glavna jed: zajčja obara v omaki iz tar-tufov s slanino, pomarančnim likerjem Grand Marnier, inčuni in smetano. Poobedek: kot las tenka metina čoko-ladica
V zloglasnem skeču iz filma Smisel življenja Montyja Pytona (Monty Python's The Meaning of Life, 1983, Terry Jones) groteskno debeli gospod Creosote požre vso to količino hrane in pijače, vmes obilno bruha, tudi po čistilki, nazadnje pa mu maitre d' (šef strežbe John Cleese) za posladek ponudi »eno malo, čisto drobceno ploščico metine čokoladice«. Creosote se nekaj časa upira, češ da je poln, nazadnje pa popusti in jo pogoltne ter dobesedno eksplodira, da njegovi organi, drobovina in telesni sokovi brizgnejo po vsej restavraciji.
9. Človekovina, prvič
Kanibalizem je gotovo ultimativna kulinarična izkušnja. V filmih Živi {Alive, 1993, Frank Marshall) in Four ofthe Apocalypse (I quattro dell'apocalisse, 1975,Lucio Fulci) so človeško meso jedli iz nuje, da bi preživeli,
v Ocvrtih zelenih paradižnikih {Fried Green Tomatos, 1991, Jon Avnet) pa so nasilneža spekll na žaru in ga postregli gostom, da bi prikrili umor. Na podoben način so se trupel znebili tudi v črnih komedijah Eating Raoul (1982, Paul Bartel) in Sweeney Todd: Hudičev brivec (Sweeney Todd:The Demon Barber of Fleet Street, 2007, Tim Burton), kjer so zaklane žrtve vmešali v pite, ki so požele velikanski uspeh. V art filmu Kuhar, lopov, njegova žena in njen ljubimec (The Cook, the Thief, His Wife & Her Lover, 1989, Peter Greenaway) lopov svoji ženi postreže hrustljavo zapečenega ljubimca. Junak nove dobe pa je zagotovo dr. Hannibal Lecter (Anthony Hopkins), ki v filmu Ko jagenjčki obmolknejo (The Silence ofthe Lambs, 1991, Jonathan Demme) nedvoumno izrazi svoje prehrambne preference:»late his liver with some fava beans and a nice chian ti.« (Pojedel sem njegova jetra z bobom in finim chian-tijem.) Izjavo pospremi s sladostrastnim srkanjem. V nadaljevanju Hannibal (2001, Ridley Scott) dr. Lecter barabi Krendlerju (Ray Liotta) postreže z njegovimi lastnimi (rahlo popečenimi) možgani, v Rdečem zmaju (Red Dragon, 2002, Brett Ratner) pa je glasbenika iz simfoničnega orkestra, kije na koncertu fušal, serviral njegovim kolegom.
10. Človekovina, drugič (predelana in prikrita)
Ceneno in lahko dostopno hrano prihodnosti, imenovano zeleni soylent, v filmu Zeleno sonce (Soylent Green, 1973, Richard Fleischer) proizvajajo iz ljudi. Tudi v Delika-tesah (Delicatessen, 1991, Marc Caro, Jean-Pierre Jeunet) se iznajdljivi mesar domisli načina, kako se bo dokopal do trajnih zalog svežega mesa. Na podobno idejo je prišel mesar in ljubitelj mladih fantov Fritz Haarmann (resnična osebnost iz časa Weimarske republike), ki v filmu Ubijalec (DerTotma-cher, 1995, Romuald Karmakar) svoje žrtve predela v klobase in jih uspešno plasira na vedno lačnem trgu. Ljudi so v mesne izdelke zmleli tudi v kriminalki Lev med gangsterji (Prime Cut, 1972, Michael Ritchie)... In če malo premislimo, tudi Pijevo življenje (Life of Pi, 2012, Ang Lee) govori o kanibalizmu, le da je kamuftirano v živalski svet.
11. Človekovina, tretjič (družine in skupine)
Kanibali, kanibalske družine in kanibalizem? Eh, tega seje nabralo že toliko, da jim je težko slediti: Teksaški pokol z motorko (TheTexas Chain Saw Massacre, 1974, Tobe Hooper) in vsi rimejki, Opazujemo te (The Hills Have Eyes, 1977, Wes Craven) plus rimejk (2006, Alexand re Aja), Ljudožerci Amazonke (Can ni-bal Ferox, 1981, Umberto Lenzi), Ljudožerci (Ravenous, 1999, Antonia Bird), Težave vsak dan (Trouble Every Day, 2001, Claire Denis), Smo, kar smo (Somos lo que hay, 2010, Jorge Michel Grau) in rimejk, kanibali so bili tudi člani kultaThulse Dooma v Conanubarbaru (Conan the Barbarian, 1982, John Milius), pa zombiji iz neštevilnih filmov, nastopajo pa tudi v Fellinijevem Satirikonu (Satyricon, 1969), brazilskem kultnem Macunaima {1969, Joaquim Pedro de Andrade), prazgodovinski Vojni za ogenj (Quest for Fire, 1981, Jean-Jacques Annaud) in futuristični distopiji Cesta (The Road, 2009, John Hillcoat), itd., itd.... Je sploh še kdo šokiran?
12. Nacionalne kuhinje
Julia Roberts je v egomansko-razgledniško--newageovskem gastrokiču Jej, moli, ljubi (Eat Pray Love, 2010, Ryan Murphy) tako zoprna, da ji privoščimo vsaj drisko, če že ne zapeko. V Moji obilni grški poroki (My Big Fat Greek Wedding, 2002, Joel Zwick) se American zaplete z Grkinjo, potem pa mu njeni tastari kot tudi vso bližnje in daljno sorodstvo težijo z grškimi specialitetaml, glasbo, običaji in vero... V past lokalne kuhinje so se ujeli tudi junaki Prekokane noči 2 (The Hangover Part II, 201 l,Todd Phillips) pa tudi številni drugi raziskovalci novih dežel. Med njimi je tragična usoda doletela mladega popotnika Chrlsa McCandiessa (resnična oseba) iz filma V divjino (Into the Wild, 2007, Sean Penn), kije na Aljaski užitne jagode zamenjal s strupenimi...
13.Zen kulinarika
Japonska parodija prehranjevalnih obredov Tampopo (1986, Juzo Itaml) vsebuje kup nepozabnih prizorov, med drugim tistega, ko kuharski mojster uči vajenca, kako seje treba posvetiti hrani in da seje treba vsaki živali zahvaliti za njeno žrtev ..., pa prizor, kjer mama vstane iz smrtne postelje, da bi skuhala kosilo za družino ..., in prizor, kjer se umirajoči gangster spominja priljubljene jedi..., In seveda prizor, kjer se gangster in ženska rajcata s hrano: on ji na bradavico potrese sol, jo pokaplja z limoninim sokom in posesa, potem pa ji na trebuh položi žive kožice, da jo s praskljanjem spravljajo v neznosno ekstazo..., in seveda rumenjak, ki si ga z usti podajata toliko časa, dokler se v njenih ustih ne razlije po bradi in slavnostni obleki... Aja, Tampopo pomeni regrat.
14. Menu ä la Steven Spielberg
Žrelo (Jaws, 1975): vloge so se obrnile in tokrat smo ljudje postali hrana za veliko belo mrcino; verjamemo, da je še posebej uživala pri svoji prvi žrtvi, sočni in slastni nočni plavalki Chrlssie. Bližnja srečanja tretje vrste (Close Encounters oftheThird Kind, 1977): Richard Dreyfuss izdela model gore Devils Tower iz pire krompirja. Indiana Jones in tempelj usode (Indiana Jones and theTemple ofDoom, 1984): na banketu v indijski palači postrežejo pitona, iz katerega se vsujejo žive jegulje, kijih gostje trpajo v usta, naslednji höd so kuhani hrošči, pa juha iz oči, za desert pa ohlajeni opičji možgani. Imperij sonca {Empire of the Sun, 1987): mladi Christian Bale zbira gosenice, saj so proteini ključ do preživetja v taborišču. Kljuka (Hook, 1991): Peter Pan in otroci uživajo v imaginarni pojedini. A. I. Umetna inteligenca (Artificial Intelllgence: A. L, 2001): mali robot David ne sme jesti, saj bi vnos hrane lahko pokvaril njegov občutljivi mehanizem. München (Munich, 2005): tajna izraelska skupina po vsaki uspešni likvidaciji pripravi pojedino (košer), s katero proslavijo uspešno izvedeno nalogo; čez čas, ko začno naraščati občutki krivde, se kopiči tudi hrana, vendar seje nihče več ne dotakne.
15. Hobotnice in druge živali
Junak filma Stari (Oldboy, 2003, Park Chan--wook) je 15 let jedel Izključno ocvrte cmoke, zato sije zaželel nekaj surovega in pojedel živo hobotnico oziroma štiri, saj je prizor zahteval toliko ponovitev ... Poglejmo si še nekaj živali, ki so jih ubili in tudi zares pojedli (del seznama smo v Ekranu uporabili

februarja 2010 v Kalibru Kdo je ubil Bambi-ja?). Poljub vampirja (Vampire's Kiss, 1988, Robert Bierman): Nicolas Cage zares poje živega ščurka oziroma tri. Ljudožerci iz Ama-zonke (Cannibal Holocaust, 1980, Ruggero Deodato): domorodci pokončajo in požrejo pajka, opico in želvo velikanko. Dolga hoja (Walkabout, 1971, Nicolas Roeg): Aborigin ubije in poje kuščarja ter več kengurujev. Strahote bele zore (White Dawn, 1974, Philip Kaufman): Inuiti s sulicami pokončajo mroža in ga pripravijo za ozimnico. Dolina (La vallée, 1972, Barbet Schroeder): domorodci s Papue Nove Gvineje s koli potolčejo tri svinje, jih spečejo in pojejo. Čeprav tega ne vidimo, so zagotovo pohrustali svinje, ki so jih zaklali v filmih Dvajseto stoletje (Novecen-to, 1976, Bernardo Bertolucci, Insiang (1976, Lino Brocka), Južnjaška uteha (Southern Comfort, 1981, Walter Hill), Drevo za cokle (L'albero degli zoccoli, 1978, Ermanno Olmi), Salon Kitty {1976, Tinto Brass) in Bennyjev video (Benny's Video, 1992, Michael Haneke). Coppola je prisega!, da bi tistega bivola, ki so ga domorodci pokončali z mačetami v Apokalipsi danes (Apocalypse Now, 1979, Francis Ford Coppola), tako ali tako ubili in daje končal na krožnikih. Okej, verjamemo. Da je Coppola velik gurman, dokazuje tudi...
noter paradižnik, paradižnikovo omako in pražiš;paziš, da se ne sprime. Ko zavre, dodaš klobase in mesne kroglice. In še malo vina in še malo sladkorja - to je moja domislica.«-, Marlon Brando z lupino pomaranče straši vnuka, takoj zatem ga zadane infarkt in umre med paradižniki; da mrtvih rib, konj iri olivnega olja Genco niti ne omenjamo. Plus »Enzo the Baker«.
17. Čevelj
Sestradani iskalec zlata v Zlati mrzlici (The Gold Rush, 1925, Charles Chaplin) poje lasten čevelj z vezalkami in pri tem pokaže celo nekaj stila in manir. V kratkem dokumentarcu Werner Herzog Eats His Shoe (1980, Les Blank) mu je sledil nemški režiser, ki je lastni čevelj pohrustal zaradi izgubljene stave, in pristavil: »I'm quite convinced that cooking is the only alternative to filmmaking,«
19. Hitra prehrana
Super veliki jaz (Super Size Me, 2004): zagnani Morgan Spurlock ima po mesecu prehranjevanja v McDonald'su resne težave z zdravjem, pa tudi s potenco. Prosti pad (Falling Down, 1993, Joel Schumacher): razkurjeni Michael Douglas ugotavlja razliko med debelim, okroglim in sočnim hamburgerjem na reklamnem panoju ter majhnim, sploščenim in zanikrnim, ki ga je dobil. Zadeta modela (Harold & Kumar Go to White Castle, 2004, Danny Leiner): obsedena junaka uresničita življenjske sanje in pojesta dva ducata ham-burgerjev - vsak. Avtoštopar (The Hitcher, 1986, Robert Harmon):zamišljeni C.Thomas Howell bi kmalu pohrustal človeški prst, ki se skriva med pomfrijem. Sund (Pulp Fiction, 1994, QuentinTarantino): pravičniški Samuel L. Jackson degustira hamburger Big Cahuna in pripadajoči napitek; posebna vrsta per-verzije je, da na smrt obsojenemu odžiraš njegov zadnji grižljaj in mu posrebaš zadnje kapljice osvežilne pijače.
16. Mafijska prehrana
... Boter (The Godfather, 1972), ki je pravzaprav v kriminalko kamufliran film o hrani. V njem namreč nenehno proslavljajo pri bogato obloženih mizah, nabavljajo hrano, jo kuhajo, jedo in govorijo o in ob njej: pomaranče se nahajajo v vsakem prizoru, ki napoveduje nasilje; v prizoru v restavraciji Louis, kjer Al Pacino ustreli McCluskeyja in Sollozza, naročijo »najboljšo teletino v mestu«; ko debeluh Clemenza likvidira izdajalca v avtu, ne pozabi na sladke zavitke v rahlem testu (»Leave the gun. Take the cannoli.«) - ki so bili, mimogrede, v tretjem Botru usodni za Elija Wallacha. Ko izbruhne vojna med gangsterskimi družinami, Clemenza Pacina pouči, kako se kuha za 20 ljudi: »Začneš z malo olja. Potem popražiš malo česna. Vržeš
18. Ratatouille
Ko neusmiljeni In odljudni kulinarični ocenjevalec Anton Ego končno ugrizne v Remyjev ratatouille (tradicionalna jed z dušeno zelenjavo, ki ima v imenu besedo rat - podgana), se v njem prebudijo zdavnaj pozabljeni spomini na otroštvo (okus ga spomni na mamo, na njeno toplino, na njene z ljubeznijo pripravljene jedi) in Antonovo v led okovano srce se začne tajati... Animirani film Ratatouille (2007, Brad Bird, Jan Pinkava) je himna o lepoti in moči hrane ter nostalgično posvetilo okusom preteklosti. In ko smo že pri gurmanskih animacijah, omenimo še film z bizarnim naslovom Oblačno z mesnimi kroglicami (Cloudy With a Chance of Meatballs, 2009, Phil Lord, Chris Miller), ki naj bi bila pustolovščina epskih... porcij.
20. All inclusive
Bill Murray v filmu Neskončen dan (Groundhog Day, 1993, Harold Ramis) pade v časovno zanko, zato lahko jé, kar hoče in kolikor hoče, ne da bi se mu poznalo na kilaži, brez strahu pred povišanim holesterolom, sladkorjem, trigliceridi... Neverjetne količine hrane je zaužit tudi »Požeruh« iztrilerja 7edem (Se7en, 1995, David Fincher), vendar ne po svoji volji, saj ga je morilec John Doe prisilno hranil do smrti. Iz fikcije v realnost: med tragične žrtve prenajedanja sodi tudi Chris Farley, zvezda komedije Tomažek (Tommy Boy, 1995, Peter Segal), kije umrl le dve leti po tem filmu, star 33 let.
21. Hrana kot afrodiziak
Angleška kostumska komedija Tom Jones (1963, Tony Richardson) je postregla s slastno lascivnim prizorom, v katerem se naslovni junak in pohotna služkinja medsebojno vzburjata s srebanjemjuhe, sesanjem jastogovega mesa, glodanjem puranovega stegna, goltanjem ostrig in grizljanjem sočnih hrušk. Korak dlje je šel Devet tednov in pol (Nine 1/2 Weeks, 1986, Adrian Lyne), kjer Mickey Rourke v prizoru ob hladilniku Kim Basinger pita z rezinami trdo kuhanega jajca, olivo, višnjevim želejem, jagodami in šampanjcem, potem pa sladki niz preseka z grenkim sirupom za izkašljevanje, nadaljuje z nevtralnimi makaroni, jo zavaja s slastnim pudingom, nakar jo spet šokira s pekočim feferonom, da je revica čisto iz sebe, zatem jo ohladi z mlekom, pošprica z mineralno vodo, premaže z medom, potem pa plane po njej... Film ne pokaže, kdo je potem vso to svinjarijo počistil. V parodiji Napihnjenci (Hot Shots!, 1991, Jim Abrahams) Charlie Sheen speče jajce s slanino na trebuhu vroče Valerie Golino.
22. Hrana kot eliksir ljubezni
Mehiška fraza Kot voda za čokolado (Como agua para chocolate, 1992, Alfonso Arau) se ne nanaša na izdelavo čokolade, pač pa na temperaturo vode, ki se nahaja tik pred vreliščem, preden vanjo vsujemo čokolado. Opisuje torej stanje človeka, ki je tako razburjen, da ga bo vsak čas razneslo. V takem vročičnem stanju zaljubljenosti se nahaja junakinja Tita, ki zna svoje počutje pretočiti v jedi, ki jih pripravlja, te pa spet magično
vplivajo na tiste, ki jih pojedo. Na koncu zaradi Titinih čarobnih jedi ljudje postanejo boljši, zaljubljeni in strastni... kot voda za čokolado. Matevž Rudolf bi pripomnil, da je roman Laure Esquivel ljubeče zrežira I njen mož Alfonso Arau (režeči blagajnik Herrera iz Divje bande).
23. Blini Demidoff au Caviar (ajdove palačinke s kaviarjem in kislo smetano); Potage a la Tortue (želvja juha); Caille en Sarcophageavec Sauce Perigourdine (prepelice v lupini iz listnatega testa z gosjimi jetri in omako iz tartufov); La salad (solata z belgijsko endivijo in orehi
v prelivu s kisom); Les Fromages (gorgonzola, papaja, fige in ananas), veliki finalni posladek je Savarin au Rhum avec des Figues et Fruit Glacée (rumov rahli kolač s figa mi i n z ledeni m sadjem ), meni so zaokrožili izbrani šampanjci, likerji, konjaki in redka vina, med katerimi izstopa Clos de Vougeot, vso hrano so servirali na najboljšem kitajskem porcelanu, z izbranim jedilnim priborom in kristalnimi kozarci. Filmska in kulinarična mojstrovina Babettina gostija (Babettes gaestebud, 1987, Gabriel Axel) po romanu Isaka Dinesena (= Karen Blixen).
24. Lahka ribja pašteta za predjed, krompirjeva juha in prepelice z rižem za glavno jed (prvi par} + golob in jagnjetina (drugi par) + kar pač pride na mizo (tretji par)
V filmu My Dinner with Andre (1981, Louis Malle) se ne zgodi nič dramatičnega, dva prijatelja se dobita, gresta v restavracijo in se pogovarjata ob večerji. V filmu ceste The Trip (2010, Michael Winterbottom) nastopata še dva prijatelja, ki se odpravita na na gastronomsko popotovanje po severni Angliji, vmes pa oponašata Michaela Caina. Tretji par prijateljev raziskuje kalifornijske Stranpoti (Sideways, 2004, Alexander Payne) v lovu na vino, ženske in celo hrano.
25. Pasja hrana
Mel Gibson jo ima očitno rad: v Cestnem bojevniku (Mad Max 2: The Road Warrior, 1981, George Miller) slastno pomallca konzervo pasje hrane Diny-Di (resnična blagovna znamka), v Smrtonosnem orožju 3 (Lethal Weapon 3, 1992, Richard Donner} pa žveči piškote za pse, ker naj bi se menda odvajal od kajenja. Kaj bomo pa s pijačo, Mel?
26.Podgane
V psihološkem trilerju Kaj se je zgodilo s punčko Jane? {What Ever Happened to Baby Jane?, 1962, Robert Aldrich) zlobna Bette Davis svoji invalidni sestri Joan Crawford servira skrivnostno jed, pokrito s srebrnim pokrovom. Sestradana sestra s strahom dvigne pokrov in zagleda tolsto mrtvo podgano, lepo garnirano na posteljici iz paradižnikovih rezin... Podgane so pekli in jedli tudi južnjaški ujetniki v vesternu Macho Callahan (1970, Bernard L. Kowalski).
in takoj zatem bruhal.
27. Mušnice
V romantično-kulinaričnem vesternu Slepilo (The Beguiled, 1971, Don Siegei) gojenke dekliškega internata Clintu Eastwoodu najprej odrežejo nogo, nato pa ga še zastrupijo s strupenimi gobami. Do konca. Ko smo že pri Clintu: v franšizi o Umazanem Harryju se je redno basal z nezdravo hitro hrano, potem pa na tolovaje po ulicah streljal s polnimi usti.
	
	It u
■Mf	
29. Iztrebki
Divine v Rožnatih plamencih (Pink Flamingos, 1972, John Waters) zares poje pasji drek. Fašistična klika v Salo ali 120 dni Sodome (Salo o le 120 giornati dr Sodoma, 1975, Pier Paolo Pasolini) prisili mlade fante in dekleta, da jedo lastne iztrebke. Ponižana temnopolta služkinja v medrasni drami Služkinje (The Help, 2011, Tate Taylor) svoji rasistični beli gazdarici speče njeno priljubljeno čokoladno pito, ki jo ta z užitkom pospravi; vendar osnovna sestavina v piti ni bila čokolada, pač pa govno... In to črno govno! Eden bolj sprijenih filmov je zagotovo Človeška stonoga (The Human Centipede, 2009, Tom Six), kjer je trojica prišita z usti na anus drugega. V tej prehranjevalni verigi se najslabše godi zadnjemu v vrsti, saj dobi samo ostanke ostankov. O nadaljevanjih raje ne bi...
28. Cocktail iz Švica debeluha
Čeprav je Johnny Knoxville s kompanijo po grlu spravil že marsikaj gnusnega, izstopa napitek, ki ga je v filmu Jackass 3D (2010, JeffTremaine) zaužil eden od udeležencev
o m cz
LU
co
Zj <
30.	Alienovi izločki in telesne tekočine
John Hurt v Osmem potniku (Alien, 1979, Ridley Scott) neprostovoljno pogoltne alienovo spermo (za razliko od številnih porno igralk, ki to počno konsenzualno), zatem ekspresno »zanosi« in v hudih mukah »rodi« malega alienčka. In to med večerjo. Polno skledo zdrizasto zelenega alienovega bruhanja so degustirali tudi v debiju Petra Jacksona Slab okus (Bad Taste, 1987),
31.	Hrana kot način samomora
Štirje prijatelji se odločijo, da se bodo nažrli do smrti, pri tem pa jih bodo zabavale še prostitutke. V paradi objestnosti, vulgarnosti in obscenosti se bašejo z enormnimi količinami hrane (svinjina, govedina, divjačina, perutnina, ostrige, testenine in kulinarične kreacije, kot so tri vrste jetrne paštete v obl iki katedrale sv. Petra ali orjaška torta v obliki ženskih prsi...), dokler jih bakanalije res ne spravijo v grob... Ee, hladilnico za živež. Film, ki zahteva izbran okus in dober želodec: Veliko žretje (La grande bouffe, 1973, Marco Ferreri). Prenažiranje je pravzaprav zelo primerna metafora za čas, v katerem živimo.
32. Soupe de poisson, Caille aux raisins. Pied de à fa mode de Caens
Žena britanskega policijskega inšpektorja v Hitchcockovem trilerju Blaznost (Frenzy, 1972) obiskuje kuharski tečaj Continental school of Gourmet cooking, zato svojega moža vsak dan preseneti (beri: terorizira) z izbranimi francoskimi specialitetami. Inšpektor se bori z bolj ali manj neužitnimi zmazki (juha z jeguljami in ribjimi glavami, prepelica z grozdjem, svinjski parklji v omaki ...) in ostaja kronično lačen, zato se v službi baše s klobasami, jajci in šunko.Tudi morilec preferira preprostejšo hrano, saj odvrže žrtev na kamion s krompirjem.
33. Sendvič s piščancem brez piščanca
Bobby Eroica Dupea (Jack Nicholson) v filmu Pet lahkih komadov (Five Easy Pieces, 1970, Bob Rafelson) naroči kos toasta za k večerji, vendar ga osorna natakarica zavrne, češ da toasta ne more dobiti posebej, pač pa le skupaj s piščančjim sendvičem s solato z menija. Bobby mirno naroči piščančjl sendvič, vendar brez solate in brez piščanca. Natakarico potrpežljivo pouči, naj mu torej prinese le toast, piščanca naj zadrži, na koncu pa mu računa za cel sendvič in tako ne bo kršila pravil. »Torej naj piščanca zadrtim?« sumničavo vpraša natakarica, na kar Bobby sarkastično odvrne:»Zadržite ga med svojimi kolenik
34. Kanadska jetrca, ameriška pita in francoski toast
Skrunjenje hrane. Odraščajoči Léolo (1992, Jean-Claude Lauzon) v mehka in vlažna telečja jetrca izdolbe luknjo, vanjo vtakne tička in uživa, ko z zabavo konča pa jetrca odnese mami, ki jih speče za večerjo. Na podobno idejo je prišel tudi potrebni Jason Biggs v Ameriški piti (American Pie, 1999, Paul in Chris Weitz), le da namesto jetrc onečasti še toplo ameriško tradicionalno jed. Najslabše pa jo odnese prijazni mladenič Kyle iz komedije Road Trip (2000, Todd Phillips), ki natakarja vljudno obvesti, daje na njegovem toastu sladkor v prahu, ki ga ne sme uživati; ustrežljivi natakar oba kosa toasta odnese v kuhinjo, kjer ju temeljito obliže, nato si enega zatlači v mednožje, drugega pa zalepi na zadnjico, za povrh še malce potelovadi in poprdi ter spet postreže toast. Kyle je zelo zadovoljen. Mi pa se odslej ne bomo nikoli več pritoževali nad hrano v restavracijah.
35. Štrudelj s smetano
Prizor iz Neslavnih barab (Inglourious Ba-sterds, 2009, Quentin Tarantino), kjer »lovec na Žide« Hans Landa (Christoph Waltz) v elitni pariški restavraciji nadleguje Shosanno, je zanimiv zaradi dveh razlogov. Prvič, ker sredi Pariza strežejo štrudelj, kar je ponižanje francoske gastronomije in nemška kulinarična okupacija. In drugič, ko zanjo naroči kozarec mleka, ji subtilno sporoča, da ve, kdo je (Shosanna je Židinja, ki seje skrivala na mlečni kmetiji), zato se lahko naslaja nad njenim strahom in nemočjo. Poleg tega jo muči še s smetano na štrudlju, ki ni košer. Se en izvrsten Tarantinov »namizni« prizor.
36.	Krona iz jagnječih reber, zašitih z vrvjo, ter polnjena z maso iz perutnine in obloženimi kruhki
Felicijinopotovanje (Felicia's Journey, 1999, Atom Egoyan): odlični Bob Hoskins je vodja podjetja za dostavo hrane, ki v prostem času gleda stare posnetke svoje seksi in dominantne mame (verzija Nigelle Lawson iz 50. let), kije na imela na TV kuharsko oddajo. Če človek tako obsedeno spremlja oddaje svoje mame, pripravlja hrano po njenih receptih (eden od receptov vključuje ščipanje purana, da se meso zmehča) in celo »obeduje« z njo, potem vemo, da je z njim nekaj hudo narobe... Ja, hrana in kuhanje sta lahko tudi vir zla. Še ena z Bobom Hoskinsom: v Sirenah (Mermaids, 1990, Richard Benjamin) se zagleda v ekscentrično samohranilko Cher, ki svojima hčerkama še nikoli ni skuhala nič toplega, pripravlja jima edinole umetelno dekorirane obložene kruhke, kanapejčke in hladne prigrizke.
37.	Pripraviti 524 receptov iz knjige Mastering the Art of French Cooking (1961) Julie Child v 365 dneh in proces popisati na blogu
To nalogo si je zadala mlada Julie Powell v prvem filmu, posnetem po blogu, Julie & Julia (2009, Nora Ephron), kar seje izkazalo za zahtevno, mukotrpno in drago, a izpol-
njujočo izkušnjo. Najbolj huronski prizor je, ko Dan Aykroyd v oddaji Saturday Night Live: The French Chef(1978) s piskajočim glasom parodira nastop Julie Child v njeni kuharski TV-oddaji: Aykroyd, ki pripravlja poularde demi-désosée (napol izkoščičenega piščanca), gledalcem položi na dušo, naj vedno shranijo jetrca, saj jim bodo že še prišla prav, si pri rezanju odreže pol palca, da kri brizga vsenaokrog, rano poskuša zamašiti z jetrci, a mu ne uspe, nazadnje pa se okrvavljen zgrudi na piščanca. Bon appétit!
s svojimi tremi lepimi in trmastimi hčerkami ne zna komunicirati drugače kot prek jedi, zato jim vsako nedeljo skuha dovršen obrok. Tako jim sporoča, da jih ima rad. Angu Leeju je z osupljivim prikazom priprave hrane v fi Im O jedači in pijači, o moškem in ženski (Eat Drink Man Woman, 1994) čudežno uspelo pretihotapiti tudi vonj, tako da se gledalcem ob gledanju osupljivih prizorov priprave hrane pocedijo sline.
	
B^çfL	fer j '"—«^LZfal
	
	
|......^ 1 a j	
\	;___* y ■■-,/,/ J Ur ? Jjfaš
1	
38. Hrana kot umetnost
Tradicionalni tajvanski kuharski velemojster
39. »I'll have what she's having.« (Prinesite mi tisto, kar je naročila ona.)
Starejša gospa natakarici, potem ko je bila priča silovitemu orgazmu, ki ga je Meg
Ryan uprizorila sredi restavracije v niti ne romantični in še manj komediji Ko je Harry srečal Sally (When Harry Met Sally, 1989, Rob Reiner).
40. The Old96er (goveji zrezek, težak 96 unčev, oziroma 2,721 kg)
V obcestni restavraciji, kjer že tako ali tako strežejo absurdno velike porcije, gostom nudijo še dodaten izziv: tisti, ki bo pospravil cel zrezek, bo deležen brezplačne večerje za celo družino. In ker ima John Candy zelo veliko družino, sprejme izziv, potem pa se muči s superzrezkom, se poti in ga nazadnje, vključno z maščobo in žvarovino, nekako spravi vase. Pokvarjene počitnice (The Great Outdoors, 1988, Howard Deutch). Candy je čez šest let umrl zaradi infarkta.
41. Ljubezen na meniju
Nadaljujemo s t. i. restavracijskimi komedijami, kjer se protagonisti med pripravo in strežbo hrane smejejo, jočejo, kregajo in predvsem zaljubljajo ... Alice ne živi več tu (Alice Doesn't Live Here Anymore, 1974, Martin Scorsese): Ellen Burstyn končno najde princa na kmečkem traktorju; Bagdad Cafe (Out of Rosenheim, 1987, Percy Adlon): nemška turistka spravi na noge zanikrno ameriško restavracijo sredi puščave; Fran-kie in Johnny (Frankie and Johnny, 1991, Garry Marshall): natakar Al Pacino osvaja natakarico Michelle Pfeiffer; Srce osamljenih (Gas Food Lodging, 1992, Allison Anders): sestri odraščata v novomehiški vukojebini; Big Night (1996, Campbell Scott, Stanley Tucci): italijanska restavracija v New Jerseyju
pripravlja predobre jedi za lokalno klienteio; Natakarica (Waitress, 2007, Adrienne Shelly): noseča in nesrečna natakarica, ki peče sanjske pite, čaka na svojo porcijo sreče; Bella Martha {2007, Sandra Nettelbeck): nemški o napetosti med glavno kuharico in novim kuharjem, ki se bo seveda razcvetela v ljubezen, in Ljubezenski recept (No Reservations, 2007, Scott Hicks): ameriški fast food rimejk s Catherine Zeta-Jones in z Aaronom Eckhartom. Za restavracijski podžanr seje specializiral Nemec turškega rodu Fatih Akin, ki je zrežiral Solino (2002), kjer italijanska družina odpre prvo pizzerijo v Duisburgu v Porurju, in Kuhinjo z dušo (Soul Kitchen, 2009), kjer se grškemu lastniku restavracije kopičijo osebne in poslovne težave, ter napisal scenarij za Kebab Connection (2004), kjer hoče turški priseljenec posneti prvi nemški kung-fu film. Dovolj je bilo, zapiramo.
42. Kožice z ratatouillom in grenko-sladko omako
Hrana kot sredstvo zapeljevanja: ko članica milanske buržoazne smetane Emma (Tilda Swinton) okusi prvi grižljaj z izbranega krožnika sočnih kožic z lesketajoče se zelenjavo, se svetloba v restavraciji rahlo zasenči, zvoki utišajo kot pod vodo in čuti prijetno zameglijo. Čista senzualnost hrane. Do ljubezni manjka le še grižljaj.Tudi naslov filma je lep: Jaz sem ljubezen (lo sono 1'amore, 2009, Luca Guadagnino).
maslo ne bomo nikoli več gledali kot prej. Nenamensko uporabo živil sta si privoščila tudi ljubimca iz Cesarstva čutil (Ai no korida, 1976, Nagisha Oshima); ona je njegov grižljaj najprej oplemenitila s svojimi telesnimi sokovi in mu ga tako rafiniranega ponudila v degustacijo, on pa je vanjo potisnil mehko kuhano jajce, počakal, da ga je »znesla« in ga nato z veseljem pomalical;za poobedek je ona oralno ponotranjila še šop njegovih sramnih dlak.
44. Ogrožene vrste ter živalske in druge specialitete
Za petičneže, ki si to lahko privoščijo: ena sama porcija zadnjega komodoškega zmaja (vrsta varana) na svetu stane okrogel milijon dolarjev v komediji Bruc (The Freshman, 1990, Andrew Bergman). In ko smo že pri živalskih delikatesah: Chevy Chase v komediji Funny Farm (1988, George Roy Hill) poje kar 30 koščkov okusne ocvrte jagnjetine (lamb fries), preden izve, da je žvečil ovčje testise. Skrivnost izvrstnega okusa je, kot mu zaupa ljubezniva natakarica, da ovnova jajca pri kastraciji prirežeš zelo visoko. Tudi Leonardo DiCaprio je v Obali (The Beach, 2000, Danny Boyle) spil šilce kačje krvi. V ZF--trilerjueX/'sfenZ(1999)je David Cronenberg postregel še z eno bizarno specialiteto s kosi mesa neznanega izvora, za katere je natakar zagotovil, da »... mutantski plazilci in dvoživke zagotavljajo senzacionalen okus.« Jude Law začne obirati meso, iz kosti sestavi nekakšno sluzasto pištolo, ki jo napolni s svojimi zobmi, pokliče natakarja in ga ustreli v glavo.
43. Maslo
Od Zadnjega tangavParizu (Ultimo tango a Parigi, 1972, Bernardo Bertolucci) dalje na
45. Nadrealistični obed
V farsi Diskretni šarm buržoazije {Le Charme discret de la bourgeoisie, 1972, Luis Bunuel) se šest buržujev cel film potika naokoli v želji, da bi sedli in obedovali skupaj, a jih vedno nekaj zmoti. Ob neki priložnosti končno najdejo elegantno mizo in sedejo, nato pa se zavesa za njimi razpre in presenečena skupina spozna, da se nahaja na odru pred sovražno razpoloženo publiko. V legendarnem prizoru iz Bunuelovega filma Fantom svobode (Le fantôme de la liberté, 1974) protagonisti v dnevni sobi sedijo na školjkah in s spuščenimi hlačami sproščeno debatirajo, v WC-ju pa se diskretno najedo.
46. Deserti Laduree
Marijo Antoinetta (Marie Antoinette, 2006, Sofia Coppola), hči Marije Terezije (kije v naše kraje prinesla krompir), je živela v neverjetnem razkošju in dekadenci, znana pa je po izjavi, namenjeni lačnim podlo-žnikom, naj jedo potico, če že nimajo za kruh. Za pričujočo popartistično-rockovsko interpretacijo je pester izbor ekscentričnih slaščic izdelala znamenita pariška pekarna Laduree (ust. 1862), vključno s famoznimi raznobarvnimi makroni.Vse sladke pregrehe so videti tako zapeljivo, dvorne dame pa jih kozumirajo tako senzualno, da se zdi, kot bi gledali prvi slaščičarski mehki pornič.
47. Čokolada
Čokolada je dobra stvar, a preveč dobrega ni dobro. In čokolade je definitivno preveč v filmu Willy Wonka in tovarna čokolade (Willy Wonka & the Chocolate Factory, 1971, Mel Stuart) in še več v njegovem hipertrofira-
nem rimejku Charlie in tovarna čokolade (Charlie and the Chocolate Factory, 2005, Tim Burton), kjer dobesedno teče v rekah ... Količinsko bolj zmerna Čokolada (Chocolat, 2000, Lasse Hallstrom) skuša odkriti zapeljivo in romantično skrivnost sladke pregrehe. Nekoliko manj romantičen način uporabe čokolade pa najdemo v socialni drami Življenje je sladko (Life is Sweet, 1990, Mike Leigh), kjer se bulimična hčerka Nicole z njo najprej baše, potem pa jo izbruha; poleg tega jo vzburja, če jo fant (mladi David Thewlis) s čokolado napacka po telesu in je z nje.
48. Tortica Charlotte Russe
Mladi Patrick »Patsy« Goldberg v gangsterski kroniki Bilo je nekoč v Ameriki (Once Upon a Time in America, 1984, Sergio Leone) kupi smetanovo tortico z rdečo višnjo na vrhu, ki jo odnese lokalni cipici Peggy, da bo iz njega naredila moškega. Ko na stopnicah čaka nanjo, podleže skušnjavi in s strani poliže čisto malo smetane, nato še malo in še malo, ko pa z vrha izmakne še višnjo, je njegov boj izgubljen: plane na tortico in jo v nekaj hlastnih grižljajih pokonča. In ostane otrok.
49.	Hrana brez vonja in okusa
Kako pusta bi bila naša življenja, če bi nenadoma izgubili čut za vonj in okus, nam razkriva Popolni čut (The Perfect Sense, 2011, David Mackenzie). O čudežu okusa se prepriča tudi zunajzemeljski Jeff Bridges iz filma Mož z zvezde (Starman, 1984, John Carpenter), ki prvič okusi hrano in se kar spači od neznanega ugodja. Zatorej cenimo to, kar imamo.
50.	Hrana, ki jo jemo in ki jo bomo jedli
Nočemo vedeti, kaj jemo. Ne zanima nas, s čim nas pita prehrambna industrija. Zatiskamo si oči pred tem, kako mogočne me-gakorporacije proizvajajo hrano, ki jo jemo, nočemo slišati o tem, kaj vse trpajo vanjo, ne tiče se nas, kako se kupljeni znanstveniki igračkajo z genetiko, in ni naš problem, v kako grozljivih pogojih živijo vse tiste živali, ki jih bodo predelali v našo hrano. Vse to za nas ne obstaja. Tudi dokumentarcev Kruh naš vsakdanji (Unser taglich brot, 2005, Nikolaus Geyrhalter) in Hrana, d.d. (Food, Inc., 2008, Robert Kenner) nočemo gledati.