a svitlobo dane od c. k- krajnske kmetijske družbe
Tečaj IY
sr édo
Kimovca 1846
List 36
Pohlep oslepí
(Konec.)
rijatel čuj, mu reče, razjasni mi še to! Ti v gradu skrinjco vzel si, začmú ti skririjca bo?
Sej tebi, zlata duša, igraće treba ni, Daruj mi jo , priložna se meni v rabo zdi.
Molčé
un pogleda, ter
mu jo stisne v dlan
?
Ko šiba ta se strnse veselja skor pijan, Odprè jo urno, vidi rumeno mažo v njoj, In praša: Kaj pomeni to maslo, brate moj
9
Bog velik je , un
pravi, mazilo čudno toi Ce nekaj le namažem ti levo z njim okó , Ti vse zaklade vidiš, ko skriti so po tleh Ce desno ti namažem, oslepiš na obéh.
?
brate, maži maži! Abdala zaki
• V p
In levo stran obr
tovaršu pomol
Ta grah mazila vzame iz male škatlice Očeša se dotakne, in glej, storjeno je
>
?
Abdala zdaj razprostre trepavnice očes Bogastva razodene pod sabo čudno zmes, Razločno vse pregleda v naročju globočin Zaklade davnih časov
5
neskončno dragotin
Tu biserje v predelih, tam žlahtno kamenje, Kot zve zde v jasni noči pod zemljo sveti se: Srebrá blešeče stene po gorah krog in krog Zlatá rumene
žile dotikajo se nog
?
Abd
vès oterp
o vidu tim stermí
?
Debelo pod-se vpira osupnjene očí Gotovo vse kar vidim, on misli, Ce desno še namaže mi čudotvor
?
mo
bo
okó
j
?
Pomaži, daj, pomaži, o angelj iz nebes
Nepoterplji Brez truda
ter ja
še desno mi očes!
sreče obilno napelj
f
Le urno mazi, brate
potem
oditi znaš!
Ti imaš me za babo , ti meniš de sim trap De za resnico vzel bi zvijačc prazne hlap; Poberi se zavidnik! pomagati si znam, Kar
>
ti mi ne privosis
/
si gladko vzame m sam.
To reče in namaže si urno desno plat, In glej! slepote tmina pogerne ga nakrat.
On pláli oči pobesi
podnožje strašen mrak,
nebesa čern oblak.

Ne jez! mu un odreče , jez blagor le dělím In tega, Bog me vari, nikakor ne storim! Ne skušaj Boga , brate, besed se spomni teh : Ce desno si namažeš, oslepíš na obéh.
Abdálu i De dervi
epricakan opór je ša svarenje zavid
V •
ziv nagon, ie. misli on
?
Grozi se mu in psuje togotno ga rekoč
Kar svit je — kaj se lažeš?
Na kvisko jih oberne
Pomagaj , on za vpije, o derviš, uma kras
tuge glas !
vsmili se pi Kar žusral
poslušaj
si, je prišlo; zdaj skaži svojo moc Odreši me slepote, razjasni strašno noč!
?
Jez tega ne zamorem, mu un odgovori,
ti v božji roki si;
Tu moja moč omaga,
Prepozno je človeške skerbi •— gorje, gorje Vladar osode spelje na tanjko , kar ti gré
i!
Imetje tvoje padlo v nečiste roke bo, Ko sklen na ojstri skali v bodeče tróhe šio
?
Na sibrah bosta klala togota se in cert. Pohlepu je izraslo, pregrehi bode v žert.
Pušave ropar pride, in tat, in tuj divjak, Kot orel kljun o plenu razprostre roko vsak Zasramovaje tebe nevsmilen ta derhal Bazruši lahke misli, kar skerbno si nabral.
To grablenja, o brate, je
5
žalostěn
d
?
Pograbežu slepota, následníku neprid Obema blagostanja
vse žive d
golost
?
0 nagnenju življenja spomina strup in ost
Izreče in odide; kar žuga se zgodi, Obropan un žaluje pri viru mnogo dni; Popotnik zadnič pride , se vs'mili in peljá V bogato mesto Bagdad berača slepiga.
J. Ko se ski
v
Sent-Elenska pšenica
Ko je to žito nar bogatši med vsemi per nas znanimi žiti, in kmetam nar boljši pridelek da, ga hočem po dokončani triletni skušriji vsem prijatlam kmetije oznaniti. Te lepe pšenice sim jez v letu
1844 iz 19 zern perdelal * puicv, v letu 1845 17 police v, iz 13 police v pa, ktere
sim přetečeno leto vsejal, boste komej verjeli
polec
iz tega polica
ne mora biti noč
12
mernikov z verham mere. Iz mernika te pšenice bi
*) Pšenica iz otoka sv, Helene.
se je tedej okoli 30 mernikov perdelalo! Ali ni to
lep perdelek? Sejati jo je dobro bolj zgodej ,
se huj
pokal
srednje debelosti se mora
de
vec mescov
y
letne setve ne
z a der z uje. in zavolj
debelj
rašanja naj pada práv red ko, saj žerno
groznjiga raz- Hrastove dile naj se
pa celo leto v
denej
pozimi berž
s troj i ti
ko
1	» v/	^	tl ptf/illlll Mtl li « IVU J
5 pav- žage pridejo, posameznim v sneg, sicer pa v vodo
•	1 ^	i	•	1 • j	•	y f	m
iz
cov od žerna, ali pa še več. íz eniga žerna per- iz vode potegnjene se hitrej
y
raste 10 — 16 bílek ? na vsaki bilki se ziblje lep
rumen klas z 50, 80
, —, ía
še čez 100
zerni, takó,
kajo, Drob;
posuse, menj razpo
de eno žerno čez 500 zern donese. Zrastla je per in se da za mnoge
ravno zato se pa tudi težje izdelovati daj les se v konjski gnojnici práv dobro vstroj
nas se cez
• pedí visoka, in slama, akoravno	v »«u«, Fa uuy v <
je v rezanci práv dobra piča za živino, ali popolnama suh z vrelim oljem napit
Droban les v vod
rodja
erlo porabiti
debela
/ t/	JI	Ji
f ehtal je mernik te pšenice 45 funtov in pol, moke
pa še bolj v olji skuhan
r
y
J
ne zvi je
y
ne
žlebi
y
se
sim iz njega přejel pa H3 funtov, tedej vse obil- siktero zdelo
nikdar
ravno zató je tudi za mar
7	.
niši, kakor per domači. 31oka iz te pšenice je lepa
korišten. S
v UUV4U »	nviiuvviii kJU U » I pa^ V V Útlí KU
hani les se da pregniti in kriviti, kakor je treba de pa kriv ostane se mora, kadar se posuši oljem napiti. Če se sirovi les z oljn
v vodi ku
y
le za spo znanje ru m en kljasta, in tudi jedel, je že iz same dobei
kruh, kteriga sim
in
prijeten, ako
y
y
z
ravno ne takó bel, kakor iz domaće pšenice; nar
dru
boljši in nar lepši kruh je
mastno farbo pomaže
y
pa, ce
ato ali kakšno njem srovina po
ca vzame, kar sim tudi poskusel in še poskušam
se vsake polovi- sušiti nemore, in po tem takim zamočena po zamo
y
kih
SnJ
začne.
in sim zadovoljin.
Kdor bo to pšenico kakor se jez ne, če bi za
poskusel, se
ne bo kesal
y
v
Angleži in Holandarji imajo posebne naprave
•	• •	1	1 •	*	v •	•	V	X _	_
jih mornari
y
za prešiče pitati namesto otrobov
drugo ne bila, kakor za barke v soparici parijo
in krivijo, kolikor je treba
nar veci in mocnější les
y
y pH
še manj pa, ko
y
za vse dobra takó, de per nji ne bomo nikdar kih soparnic
ognjenim pla
Je
stradali. Kakó gotov in velik je dobiček per ti pše
meli
kuhaj ekdaj
y
, gapregibljejo
ko niso še ta
y
so v vrocim peski ali
pa na
razni les za barke krivili. Nekteri
kmetje, ki
nici, so nasi naoflo zapazili, in so
si na to dobro razumejo
y
palij
še clo v vodi namočen in
mu
per meni skorej ves moj per- da še
le
delek za seme vzeli, kar me je zares veselilo takó pride ta reč med ljudi.

terdnobo in ga
5
T
Begnah 27. Vélikiga serpana 1826.
Andrej Kopač, fajmošter.
j e d
idi, ktera več dima ko plam
vstrojen les, to varjê gnjilobe in
moi
Debeli in dolgi les palijo na zažgani
ena da ; paliti se pa toliko časa, de se dobro okadi in po verhi
Kdaj je grojzdje zrélo?
(Nasledba tergatve 35. lista).
Nekdo me je vprašal: Kdaj je grojzdje zrelo? Mu odgovorim: Takrat, kadar pecli.
nekoliko osm odi. Drobnej se dobro okad
se
besi v dimnik
in posus
v
de
proti zemlji
jeni saj
i ga boljiga pomočka
njilobi stebrov ali drugih kolov, ki imajo v postavljeni biti, kot če so opaljeni in osmo
toliko, kolikor jih v
(Konec s
emlj
pride
In
res, kakor po celi natóri, takó per grojzd j i.
Hruške so zrele, kadar se pecli že toliko
posuse
?
Bratje sv. Cirila in Metuda v naših šolah
de iz debla nič več živeža ne dobé; kmalo potem
y
se od drevesa rade ločijo, de se na tla vsipó drevó pomajaš. Grojzdje se sicer ne da otresti kakor hruške , pa vender zrélo je le
ce
Šolarj
(Nadalje.)
veči veselje obuditi se jim kaj lep
■■ y
takrat, kadar
so pecli toliko suhí, de iz terte živeža nič več ne vlečejo in ne potrebujejo. Čeravno je nektero grojzdje
za vino še ni, dokler pecli niso zreli in takó tudi vsi grojzdi popolnama do zorjeni, ko je tako zrelo grojzdje po tem tudi za
ber iz
y
naj
si bo i z

deb
t
m
P
i
pa tudi
ko del s kih novic. Za premembo se keršanski
, kakor priložnost
nauk izprasa, za potrebo tudi razlozi
poteg
pa tudi čedna pesem zápoje in nauči.
y. i»
ze prej za jed, vender
Napiše se pesme pervi odél na tablo, prebere in
zápoje, takó dolgo, de
mladini gladko izteče
Nekoliko
napisov pesmi se j
azdelí, ako pesemskih bukuv to
jed nar boljši.
z.
v
liko ni, in cela pesem se popoje. Tako pesem domu
veselje; in v
nesó, jo drugo nedelj
pet pojó
de
je
Se nekaj od mizarskiga in tesarskiga lesá
14 dneh jo že cela fara zna, ako je pesem živa in za
tó
T
cerkv
z e m 1 j o
(Nadalje.)
Les gujije pod zemljo bolj počasí, kakor nad
pesmi se po nedeljskih šolah naucijo

zató pa tudi Slovenci per službi božji večidel lep
• f
y
8 J } ť " «VU1JJW Mutj f "	• nunui nu
menj v močvirji ali ilovci koker v spremin
> pojo
Takó se v nedeljskih šolah težavno z veseljem po-
lajša
mladi ljudje hudiga ovarjejo
j
in za dobro
V »
IjO
ljivi zemlji, to je v taki, ki je zdej suha, zdej mokra. Zakaj les v zemlji, ktera je kmalo mokra
Skušnja učí, de se več ljudí v nedeljskih šolah potřeb
Aiivrni u» # JUHttj ll/O ¥ Zidini JI ^	I a Jly A11IU1U 1IIUI\I a ^	. ^
kmalo suha, hitreje SO£nji je, se lahko razumi, namreč: *) rM°Je nar ve^i veselje ob nedeljah in praznikih so moji ne
/	O 1/ •/ /	,11tý!	•• T	• 91 4 OA A i	•	i 1 • 1	• I •	1 • •
v suši se po verhi okrog in okrog čedalje bolj raz
\ v •
preza; v moci pa dere mokrota po režah vsakokrat bližej do steržéna, in takó se gnjiloba lesá prime. Y vodi strojen les se hitreje posuši, in se da verlo in lepši zdelovati, kot nevstrojen; to resnico po terdi plohovodnjarski les, kteri se iz vode poteg njen na zraku v senci v majhnih dneh práv lepó posuši, de se lahko brez škode v delo vzame. Vender ne misii, de bi bil tisti plohovodnjarski les že po polnama vstrojen, kteri bi bil morebiti le kake tri dni po vodi na pol potopljen perpelan. V vodi vstrojen les se mora v senčnim in zračnim kraji sušiti, mora se bolj od druziga pred soncam za krivati, zató, kér bi se, ako bi ga sonce pregrelo,
deljski šolarji. Imam jih 130. Otroci so toliko pridni, de jih
nekoliko v treh mescih že bere. Od kraja jih je le malo prišlo; nekoliko duhovskih sosedov, pa tudi farmanov me je grajalo, rekoc : ,,K cemu novosti? Následník bo opustil, kar so začeli i. t. d.u Pa vse to me oplašilo ni. V začetki sim imel nagovor, jim pokazal korist, ki iz nauka za nje izvira, in pesem bral : ,.Boštjan g oIj fan (poglej „Navod v branje,u stran 63). Sklenil sim pervi nauk s čedno pe-semco : „Glejte, že sonce zahaj a, i. t. d.i; ktero so otroci hitro vlagali. Jim solo prijetnej storiti, otrokam zdaj
Posebno
dobro so one: Prijetne pripovedi za otroke, v Celovci 1832. Po tim raste število mojih učencov toliko, de me tudi zakonski prosijo , naj bi jih v šolo vzel. Koliko veselje za
slišati moje šolarje po hribih in dolinah spevati lepo ,,Juternico in Večemico." Takó pišejo gosp. J. Z.... kaplan per sv. Ruperti 1. Svičana 1833.
kako pesem zápojem, zdaj lepo pripovedko povém
me
y
niga branja brez vse zamude in brez potroskov nauci kakor po vsakdanjih šolah, kjer praviga
9
duha ni. *
vede-
nje na Štajarskim per Novicerkvi blizo Celja nar prej
Nedeljska sola se je pred drugimi za moje
v
začela. kjer so sloviti moz Jozef vitez od Jakomini 47 let tehant bili; dober pastir, ki so pervi Štajarskim
Slovencam potrebne bukv
pisali
leti 1828 nedeljsko šolo imeli pridni duhovski in
šolski gospodje po
Tudi v Celji so ze v r še neprenehama 170 mladenčev in
» Pa
deklet v treh odstavah brati, pisati in rajtati ueijo še kako cedno pesem v mes zapojó.
V Celjsk
k
je 141 starih in
razen 14 imajo sedajne dobe vse svoje sole, ce
ih far rie vsak
f
dan
saj ob nedeljah
i
po nasočnim razgledi tehantij
Stari terg	ima 13 far,			4 vsakdanj e,		4 samo nedeljske sole			
				in	nedeijs.				
Kozje	79	14	71	10	71	4	19	71	19
B raslo vče	79	9	79	6	79	3	19	11	79
Konjice	79	13	19	5	79	6	11	79	19 '
Šmarje	71	10	79 ,	9	11	1	11	11	71
Nova cerkev	79	S	71	5	11	1	79	71	' 79
Gorni grad	79	11	79	5	79	5	19	79	79
Rogatec	79	9	11	7	19	1	11	79	79
Vozenica	79	6	19	3	79	o /w	11	79	71
Skale	79	8	11	4	79 > '	3	71	79	79
Laško	79	10	79	2	79	6	19	79	19
Videm	79	12	11	8	71	3	19	71	19
Bistrica	79	10	71	10	79 ;		. 79	71	11
Celje	71	8	71	8	79		79	11	19
V Celovškim krozi Lavantinske škofije se rajta 42 slovenskih in 28 nemških far. Med njimi jih je
28 far
i
ki
nobene sole nimajo
V tehantii sv. Andrej a je
14 far, in 9 vsak
danjih šol. Bliberg Dobernaves
Velikovec
Volfsb erg
Sv. Leonard
ima 14 far, 6 vsakdanj
pa 2 nedeijs. šoli
79 n
79
79
i 6 14 7
5
79 79
71 71
6 5 7 4
79 79
79 79
79 71
79
79
1
3
79
79 79
79
79 79
79 79
iz Konjic 21. Kimovca
• V •
Od take sole pišejo gosp. M. V... 1830: ,,0d vsih krajev hitijo šole, Vam, šol pokazati svoje delà; naj stopi tudi nar mlajši, vsa priprosta šola, le v maternim jeziki rejena pred Vaše obličje, in po-
visi ogledu
sladkiga
imena
kaže, kaj se je učila I — V nedeljo, na Marije, so nas prišli visoke časti vredni gosp. namestni tehant iz Prihove poskusit. Poskušali so nas na pervo v keršanskim nauki ; kar smo posebno dobro obstáli. Po tem smo brali po samim iz bukvić Vsakdanjiga kruha in iz Evangelja. Tudi v tem smo bili pohvaljeni. Imeli smo
nekoliko spiskov, ki so jih šolci
drugiga
leta poprcjšno
nedeljo hitama napisali. Hadi bi jih bili Vam na pokažen poslali; pa gospod tehant so jih s sabo vzeli rekoc , de jih hočejo domá po časi pregledati. Zadnjič smo rajtali na tabli
m iz
^^ glave.	"''
Poskužba se je sklenila po navadi z veselim petjem. Peli smo od Dobriga jutra, od Večernice; tudi dveh masnih pesem srno nekoliko zapeli, in pa takó, de so bile vsih serca polne sladkiga veselja. Tudi gospod tehant in Stra-
nicki fajmošter sta z nami vlagala.
Pa za veseljem rada žalost pride , in takó tudi per nas. Pred razidam so učitelj nedeljske šole pridne učence pohvalili, od šolarjev drugiga leta slovo vzeli, rekoč, de morajo posehmalo iz šole odstopiti, in drugimu, ki za njimi nasto-pijo, prostor storiti. Per besedi: slovo se je toliki jok po šoli začél, de so tudi govoritelja solze polile. Tolaženje po-
magalo ni
i
in od veselja smo se v solzah razšli.
**) Jožef vitez od Jakomini so rojeni per sv.Danieli blizo
lp ave 9. Kozoperska 1755, so v Rimi 30. Sušca 1779
drugo
novo
pervo, in 19. Sušca 1829 per Novicerkvi mašo peli, 28. Sušca 1830 pa umerli. Spisali so: Keršan-skiga nauka razlaganje I. II. bukve. V Ljubljani 1801. Molitev vćrniga kristjana. V Celji 1820. Razlaga-
nje sv. maše. V Celji 1843. Bili so imeniten pridgar in ubogim dober oče.
Per vsih vsakdanjskih šolah, če kakih 12 na Kor-roškim, pa kaki dve na Štajarskim izvzemeš, imajo nedeljske šole za mladino, ki je vsakdanji šoli odrastla, de z njo ponavljajo; pa tudi za samo slovenske učence, ki se v maternim jeziki učijo, in s kterimi se večidel
duhovski gospodje trudijo.
Kakor se slovenske šole množijo, tudi število nemških šol raste, in učenci, ki se slovenskiga naučijo, želijo tudi kaj nemšine znati. Po vsih delavnskih šolah, tudi po nekterih nedeljsjdh se nemška beseda uči. Število šoleov Lavantinske škofije preteklih deset let je to le:
Leta: vsakdanjih šoleov: nedeljskih šoleov.
1836	....	10656	. . . . .	4789
1837	....	11037 ..........5145
1838	....	10985 ..........4966
1839	....	10866 ..........4977
1840	....	10897 ..........4807
1841	. ...	11153	.... .	4503
1842	....	11075 ..........4500
1843	....	11109 ..........4676
1844	....	11655 ..........5081
1845	....	12358	.....	6494
V dvajsetih preteklih letih se> je v samim Celjskim krozi 19 vsakdanjih šol vtemelilo, v kterih se slovenska in nemška beseda učí.
Po nekterih farah , kjer nimajo šolskiga gospoda plaćati s čem, učijo duhovski gospodje mladino pozimi tudi ob délavnikih nekoliko dni v tedni, in ponovljajo z njo poleti, de ne pozabi pozimskiga nauka. Naj se bere lepa beseda, s ktero so v Špitaliču gosp. fajmošter za leto 1836 takó šolo sklenili:
(Dalje sledí.) ■ ' ■
1 " - i= ■ ti - l * i i ■ m tjI i ZL - 3P II J -jJEr MWB i I i y" uHHBfg I -t ■ B8B 3 * \ m * *.v.
Ali cem svojima sina v šolo poslati?
(Konec.)
Ali hočeš z mano naprej hi te ti? je poglavitno vprašanje današnjiga časa, in iz tega poglavitniga vpra-šanja, ktero je tudi Slovenski narod zapopadel, še drugo vprašanje, ki ni nič menj važno, slovenskim kmetam na serce položimo, de ga premislijo in prevdarijo , kér je terda skala, na kteri je vsa njih sreča in čast in slava domovine zidana. In to vprašanje, ktero nej si vsak kmet da, je: Ali hoče m svojiga sina v šolo poslati?
Nej mi ne zamerijo pregoreči domoljubi zavoljo
y	y
tega vprasanja, ce se prederznem ga ravno zdaj kmetam na serce položiti, ko povsod nove šole zidajo, od vsih krajev slovenskiga upapolni otročiči in mladenci v mesta hitijo, na viru učenosti in umelnost svoje nježne serca in zdrave glavice uterdit in izbistrit. Ne dam odgovora na tó vprašanje iz strahu , de bi mi ta ali uni ocital, de sim sam zmed vsih Slovencov edini, ki sim zoper pošiljanje otrók v šole. Bog me obvari tacih misel in Bog daj, de bi kmalo tisti čas přišel, ko bo vsaka fara na Slovenskim svojo šolo iméla; povem pa samó, de to vprašanje samo tište kmete zadene , ki imajo na-men, svoje sinove zató v šolo poslati, de bi kadaj velike gospode iméli.
Se enkrat tedaj rečem vsim ljubim slovenskim kme-tam: Vprasajte se, kadar rečete: Ali čem svojiga sina v šolo poslati? tudi še dalje: Ali imam do-velj premoženja? Ali imá otrok potrebne last-nosti, med ktere se ne šteje samo dobra glava? in ali smem upati,de mi bo pričakovano veselje kadaj potroške povernilo? — Ako bi té vprašanja vsak kmet dobro prevdaril, predenj svojiga ljubiga sina v mestne šole pošlje, bi marsikomu terdó zasluženo pre-moženje domá ostalo, marsiktera glava bi se prezgodaj ne obelila, marsiktera britka solza bi ne bila přelita in
kmetijstvo bi marsikteriga pridniga delavca ne
pogrešalo
y
ki
y
kadar je sole toliko časa ometal
de je

pridèn upanje staršev in sosesk z
odrasel, poslednjič í nogami taptá in za nikako rabo v žalost sramoto soseske in domovine kmete in gospode doma in
svoje žlahte, v
toliko easa zelení
y
de
zaveržen od Boga in od ljudi vsahne
c.
Jurčík gré na ptuje.
Jurčik, stariga nožarskiga mojstra sin,
. se je per
svojem očetu nožarije učil. Ko so mu léta učenja do-tekle, so mu oče rekli: Veš kaj Jurčik, per meni si
se zdaj izučil, zdaj boš pa
še mogel
nekoliko po svetu
iti, de boš kaj ljudi spoznal, zraven tega se pa še per drugih mojstrih kaj
novjga naučil in zvedil, po kterih
krajih naše blagó kaj bolj spod rok
gre.
Desiravno
se je Jurčíku per tih besedah milo storilo, vender ni rekel, de bi ne šel; mati so pa
zoper to veliko govoriti
imeli, in so rekli: Za božjo voljo, ali si neumen ali kalj, de fanta po svetu goniš, fant je še mlad, ima še komaj
22 let
y
y
kakó lahko se zna zgoditi,
de
ga kdo ubije
y
i u
po svetu zna priti met lutriš ljudi, in na zadnje bo še
véro zgubil. -
Oee so pa rekli:
Kaj boš to govorila,
nazaj pri-
in sim še živ
saj sem tudi jez po svetu bil, šel, in tudi véro nazaj prinesel, na vsako vižo fant mora iti; nič ne maraj Jurčik, jutro pojdeš, jez te bom pa nekaj časa spremil. Drugo jutro mu navežejo culjico, Jurčik vzame od matere slovó, mati so mu še nekaj plesnjevih šmarnih petic v roko stísnili, in odriiie z oče-
tam od doma.
Ko prideta dve uri deleč do neke
Povodinj na Stajarskim.
Dopis iz Radgone 2. Kimovca 1846.
zunaj dežele nadlegje in v pomladi svoje starosti sam vodó. s sabo nedovoljen enak koprivi
Kadar vam pišem, je cela Radgonska fara pod V nedeljo na večer je gromelo, in iz oblakov vlivalo, da je bila strahota. Čez noc je že Mura iz korita stopila, in do včeraj neprenehama rastla. Pošte niso dnes in včerej šle, in teško še dnes gredó, kér voda le po malim odteka. Okoli mesta se le eno veliko morje
vidi, po njivah pol ure delec od Mure voda takó visoko stoji, da je ni ajde viditi. Kaj pa bode z krompirom? Kaj je pri takšni nesreći boljše , ga iz zemlje vzeti, ali
— Tudi v goricah je velika škoda, mnogo grojzdja
ne.
je premočeniga dež na zemljo zmetal, še več ga je spokalo in gnjiti začne. Takó se je vse nase veselje
v nekterih urah v žalost obernilo, in tudi nas je božja šiba močno vdarila.
A. Kreft.
Urno

kaj je novina?
(Zrele fige v Ljubljani) smo v c. k. botaniškim
verti 3. dan
tekočiga mesca jedli
5
ki so ondi pod milim
nebam letas že drugo pot dozorile ; p
so bile
y
ka
kor so nas gosp. Fleišm polovici Maliga serpana obi
:agotovili, že v drugi Ce borno pa še kaj časa
toplo vreme imeli, jih znamo še od tretjiga pridelk
za pokušnjo dobiti ; nastavljen
liko
y
de
?
ga je lepó viditi
imajo lep
s
adu to
Celí čas, kar v Ljubljani botaniški vert stoji
fisrovo drevó letas drugič zreli sad doneslo,
> je
perviga je
oštarije, mu oče rečejo: Ljubi Jurčik! dalej tene morem rajnki vodja latinskih sol, castitljivi F. Hladnik v je
seni 1834. leta jedel, kteri se je vesel čez ta prikazek za srečno odhodnjo špila. Ko viin prideta, mu oče še neizrečeno čudil. Kaj čmo pa mi od letašnjiga leta
spremiti, stopiva še tukaj noter, de bova en poliček vina
enkrat roko podajo, rekoč: Takó, zdaj pa Jurčik z Bo- reči?
Druziga mende ne.
kakor tó , de bomo teško
gam
! Bog te obvari! Boga nikar ne pozabi, in daj od sebe kaj vediti. Jurčik pa s solzami v očéh odgovori:	...» ... -
Očika, že pràv! je že pràv! In oče se obernejo proti okolici kaj slišalo !
taciga leta še docakali, de bi se pod milim nebam od dorašenih in po trikrat na leto zrelih fig v Ljubljanski
Oroslov.
d o m u
y
in Jurčik od doma.
Zvečer, ko so se oče in
mati spat vlegli, so jeli matijokatiin ocetu očitati: Takó vender nisi pred jenjal, de si fanta po svetu pognal
, naše upanje in ve
y
zdaj je pa šel
steber naše hiše
selje
5
podpora in palica naših starih dni!
se je po fantu milo storilo, in so tudi jeli jokati.
Tudi očetu
Jur-
čik se je pa
• f
za pecjo oglasil:
Oče in pa mati nikar ne
jokajte, saj sim tukaj: Za božjo voljo, oba s straham in
veseljem z enim glasam zavpijeta, povej nama Jurčik,
odgovori de sim
Práv jez sim
y
ali si ti, ali je tvoj duh? Jurčik, skoči iz za peči, rekoč: ravno tišti Jurčik, ki sim šel danes zjutrej po svetu
Poglejte me
y
Besedna vganjka.
Navadno če me bereš, ptici tako reči smćš; Nazaj če me izrečeš, številko ti sedaj povés.
Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je
Okrog
( «• o r k o.
Današnjimu listu je perdjana 19. do kl ada.
^v Fremd). Hitro oče in mati. vstaneta, luč vkrešeta, in oba v njega silita. de bi jima povedal; kakó de je domu přišel, in ga nobeden vidil ni? — To je bilo lahko odgovori Jurčik, vi oče ste šli po veliki cesti proti domu, jez pa po stranski poti, in sem peršel eno uro popřej domu kot vi: doma je bila hiša zaperta, sim pa okno odder-
y
znil, noter zlezil in za pec pocenil. Vidiš mati! so na tó oče djali, kakó modro je storil, ali ti nisim zmirej pravil, de je fant prebrisane glavice, in de se mu ne
bo nič hudiga po svetu pergodilo; stópi hitro k sosedu
po
en bokal vina
y
de
ga bomo na to veselje pili
y
de se
še enkrat srecno vidimo. Noter do jutra so per bokalu veseli skupej sedeli, oče in mati se svojiga ljubiga sin-
čika
y
■p y H ■ ■ ^mm ■■■■p^j
kteriga že en cel dan ništa vidila, nikoli nagle
mogla:
dati ništa
kakó velik de je svet!
Jurčik pa je le vedrio perpovedval
y
Matevž.
*
Bolj
je krompir v zemlji pustiti, kakor izkopati ga
kér mu bo zemlja mokroto popila in bolezen odvernila sicer bi se utegnil na kupi vneti in od kraja gnjiti.
Vredništvo.
y
V
Kitili kup
(Srednja cena)»
mernik Pšenice domaće •
» banaške
Tursice.........
Sorsice.........
Rèri...........
Ječmena........
Prosa ......
Ajde......... • •
Ovsa...........
V Ljubljani
5. Kimovca
gold.
i\ u
Krajnju
31. Veikiga serpana.
°:old.