Posamezna številka I Din. mesečno, če se sprejema list v u iravi, naročnina 4 Din, na dom in po po^ti dostavljen lisi 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 2°> Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ralom po dogovoru VOHE-DErJSKI VENEC Uredništvo; Kopitarjeva ul. št.6/lll Telefon št 20*) in 2946 — Rokopisi se ne vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica fttev. 6 Poštni ček. račun. Liuhl jana 15.179. Telefon itev. 2)49 Proslava obletnice papeževega Ljubljana, 12. febr. Vesoljna Cerkev, ki Ji že 11 let načeljuje sedanji papež Pij XI., je danes la jubilej praznovala z razodelim božjim naukom? Vsakdo razume, da to cerkvah darovale slovesne maše, pridigarji pa so se spominjali svetega očeta in vesoljne Cerkve v svojih govorih. Tudi v vseh ljubljanskih cerkvah so se darovale slovesne svete maše. Najlepša slovesnost pa se je vršila v stolnici, kjer je v nabito polni cerkvi ob pol 10 dopoldne imel slovesni cerkveni govor prevzvišeni g. knezoškof dr. tiregorij Rož man. Govoril je o nezmotljivem učileljstvu Cerkve Kristusove. Razložil je, v čem je in kako daleč sega nezmotljivost, ki jo ima Cerkev v papežu in v celo-kupnosti škofov, združenih s svojim vrhovnim poglavarjem. Škof vsak zase ni nezmotljiv v smislu papeževe uezmotljivosli. Škofje so za svoje škofije avtentični učitelji in pričevalci resnice božjih naukov. Ne določa vsak škof sain novih razodetih verskih resnic, ampak razlaga in uči od nezmotljivega cerkvenega učiteljstva že ugotovljene resnice. To je škofovska učiteljska služba, da presodi in pove, ali se kak nauk, mnenje, miselnost, ideja, ki se Siri po škofiji, sklada z razodeto versko resnico ali ue. To sodbo morajo škofje vernikom povedati, če vidijo, da se med njimi širijo ideje in mnenja, ki nasprotujejo nauku Cerkve. Za to so poklicani, to je njihova od svetega Duha jim dana dolžnost. Kdo drugi naj bi bil poklican za to? Ali mar kdo. ki ni udeležen na cerkvenem učileljstvu? Morda tisti, ki je že zdavnaj pozabil katekizem, ki črpa svoje versko znanje iz Cerkvi nasprotnih spisov? Taki naj presojajo, ali se kaka ideja sklada s razodetim božjim naukom? Vsakdo rajume. da to ni mogoče. V vsem življenju se prepušča strokovnjakom merodajna sodba, samo v vprašanjih bož;e-ga razodetja naj bi smel biti nezmotljiv razsoje-valec vsakdo! Veren in Cerkvi Kristusovi zvest katoliški kristjan bo torej verjel škofu in če se njegova lastna misel in ideja ne sklada z od škofa razloženim naukom Cerkve, bo svoje mnenje spremenil in ga skušal tudi spraviti v sklad z naukom božjim, ne bo pa cerkvenega učiteljstva dolžil zmote, neresnice in laži. Se pa to stori, potem se mora zavedati, da dela proti verskemu nauku Cerkve, je torej proti Cerkvi, proli pravi veri, izpodkopuje versko avtoriteto in versko oblast Kristusove Cer- Naše uredništvo je z ozirom na to vest takoj poiskalo potrebne informacija. Iz najzanesljivejšega vira smo zvedeli sledeče nesporno dejstvo: Prevzv. g. dr. Ante Akšamovič je bil 4. februarja v Osjeku. Dva artiljerijska polka, 15. in 31., sta slavila Strossmajerjev dan kol svojo slavo, na katero je bil povabljen tudi dr. Akšamovič. S svojim avtomobilom se je v spremstvu g. kanonika Seč-karja odpeljal naravnost v prostore artiljerijske vojašnice. Obiskal je poveljnika osješke divizije g. generala Tomiča ter oba poveljnika imenovanih polkov. Nato je prisostvoval slovesni proslavi, katera se je končala z zakusko v divno okrašenih dvoranah. Po teli slovesnostih se je g. škof takoj vrnil v Djakovo. V Osjeku ni sprejel nobenih obiskovalcev, zato tudi ni bilo prilike, da bi mu nekateri prijatelji »tavljali vprašanja v zvezi s poslanico katoliškega episkopata. Nn podlagi vsega tega konstatiramo, da djakovski škof dr. Akšamovič ni prav nikomur podal kake izjave o poslanici katoliškega episkopata. kakoi to samovoljno objavljala ».lugoslavenska zastava« in omenjeni dnevnik. Sledi podpis uredništva. Predlogi ameriških finančnikov Washington, 12. febr. AA. Bivši predsednik trgovinske zl>ornice Stravvn je imej govor, v katerem je izjavil to- le: Posebna komisija trgovinske zbornice je sestavila poročilo o vprašanju vojnih dolgov. To poročilo jc bilo sprejeto od 800.000 ameriških gospodarstvenikov, to je od ogromne večine. Poročilo stavlja te-le predloge: 1. Plačila vojnih dolgov naj se začasno ustavijo za tiste države, ki dokažejo, da teh jdačil zdaj ne zjnorejo. 2. Zodinjene države naj /. državami, ki so preprečile, da se izvajajo sedanje pogodbe, stopijo v nova pogajanja in skušajo doseči skrajne koristi za Zedinjene državo. 3. Pogoj za vsako izpremembo teh pogodb naj bo obveznost, da dopuste dolžniške države uvoz ameriškega blaga. 4. Nadaljni |>ogoj naj bo ta. da pristanejo dolžniške države nu znižanje oboroževanja. 3. Predlogi o črtanju vojnih dolgov nuj se kratko in malo odbijejo. Hrib se podira na mesto Bruselj, 12. febr. tg. Mestece Couillet pri Char-leroisu in tamkajšnje okoliške vasi so že dalj časa v veliki nevarnosti, da sj podere nanjo hrib. Ob deželni cesti, ki vodi iz Coilleta v Ohatellet, se je začel premikati dolg gorski hrbet. Ze več tednov se pomika pesek in kamenje proti dolini in je nevarnost vedno večja, da zasuje mesto in okolišk? vasi. Zveza narodov ne priznava Mandzukua Potrebno ie sodelovanje Rusije in Amerike 2eneva, 12. febr. AA. Redakcijski odbor, ki je imel nalogo, da sestavi besedi' resolucije in predlogov, ki naj jih odbor devetnajstorice predloži izredni skupščini Zveze narodov o sporu med Ki- kve. To mora Cerkev tem bolj obsojati, če se tako j . ^ ^ , ^ ^ konh, svoje Poro,j,o dela pred otroci, ki se v katekizmu uče pravi nauk > r - • r o cerkvenem učileljstvu. Po govoru je daroval g. knezoškof slovesno pontifikalno sv. mašo ob številni asistenci in na koncu maše prvič v stolnici zopel v slovenskem ■eziku »Tebe Boga hvalimo« po novem slovenskem Dbredniku rimske cerkve. Proslava v Zagrebu Zagreb, 12. febr. ž. Na svečan način je bila danes proslvaljcna obletnica kronanja papeža Pija XI. Svečano službo božjo je opravil dr. Prcnmš. Prisotni so bili vojaški dosto.janstve- je sestavljeno tako, da priznava Kitajski njen« su-vereniteto nad Mandžurijo. Dalje poziva poročile Zedinjene driave severne Amerike in Sovjetsko Rusijo. naj sodelujeta v odboru, ki bo skrbel ta ia-vedbo tega načela. Ženeva. 1*2. febr. AA. Po neuradnih, a vendarle povsem verodostojnih informacijah obsega poročilo, ki ga je redakcijski odbor sastavil za odbor dev dnajetorice. tri poglavja. V prvem členu 1. poglavja je besedilo 10. člena pakta o Zvezi narodov prvega člena Briand-Kelloggovega pakta in odstavek pogodbe med devetimi velesilami. Nato ooziva poročilo prizadete . - -------— - ........ -i . , . | »i.iuui vcjri.uniiii, i'n»i ,/vc.i > d ^iuiuviiu niki, mestni župan s senatorji in odborniki, za- f|ržave, da se morajo po t>h pogodbah strogo rav- stopnik bana in zastopniki raznih kulturnih in j na(j drugih društev. V Zagrebpem /d^ Nadalje priporoča poročilo, naj se sestavi v It dopoldne akademija, k. jo j o tvor, ^trnk Mfindžurij y kj ^ „a pni strjlu združljiva dr. Markuhn Prebral je H j ku . kj' . icami in ki ho na (Iril(;i st^nni apezu. Sledile so se nekatere pevske točke. varoyJ|a -n £držeVala re(1 in mir ter ,aščitila japonske pravice v Mandžuriji. — V drugem pi_,----- — . , Končno je govoril g. Milutin Major o zgodovinskih odnošajih med papežem in Hrvati. Zborovanje je končalo ob I. Potem je prišlo do manifestacij, ki so potekle brez incidentov. Proslava v Beogradu Poboji v Nemčiji Halle a. 8., 12. febr. tg. V Eislebnu je v nedeljo popoldne demonstriralo okoli 700 narodnih socialistov. Ko so korakali po ulici Breiter Weg, i so nanje etreljali iz komunistične pisarne, ki se nahaja tam. Tri osebe so bile ubite, 10 do 12 pa hudo ranjenih. Belgrad, 12. febr. 1. Belgrajski katoličani so danes slovesno proslavili obletnico kronanja papeža Pija XI. Ob 10 dopoldne je bila v cerkvi Kristusa Kralja pontifikalna sv. maša, ki jo je služil ob veliki asist?.nci duhovščine belgrajski nadškof g dr. Rodič, ki je tudi v svoji pridigi predočil vernikom pomen papeštva. Po službi božji je nad-Skof Rodič opravil še zahvalne molitve, nakar je cecilijanski pevski zbor zapel še papeško himno. Sv. opravilu so prisostvovali tukajšnji apostolski nuncij Pellegrinelti ter drugi odlični zastopniki diplomatskega kora. Prisotni so bili tudi zastopniki vseh belgrajskih katoliških društev in veliko število vernikov. Po slovesnostih v cerkvi je bil v nuncijaturi »prejem belgrajske katoliške duhovščine in zastopnikov belgrajskih katoliških društev. V. imenu vseh je pozdravil nuncija belgrajski nadškof dr. Rodič ter ga naprosil, da sporoči sv. očetu izraze popolne vdanosti belgrajske duhovščine in vernikov. Nuncij se je zahvalil v hrvatskem jeziku ter Izrazil veliko v?selje, ko more znova konslalirati. • kako ljubeznijo se jugoslovianski verniki oklepajo sv. očeta. Popoldne je bila v dvorani francoskih šolskih i .. . . . . , __. , .ester slavnostna akademija s pestrim programom, i v,dn°- se je stan odbor pred uzakonitvijo obrt-katere ee je med drugimi udeležil tudi apostolski ! ne8a zakona trudil, da bi se sprejele v njem neka-nuncij in tukajšnji belgijski poslanik ter tajnik i tere odredbe, ki se nanašajo na pristojnost zbornic, M . 1 _ ____ .. .tn., !.X|,,a Da ii lf i, .1 m • • a U : 1 _— t... 1 r, «\wi lAm ni iinnol \ 7 «n/1mvi vidrnnn £% nnoLl fl . Hitler uoa na več no Casnel, 12. febr. AA. V volivnem govoru, ki ga je imal državni kancler Hitler tu, je vodja nacijo-nalnih socijalistov izjavil, da računa pri volitvah dne 5. marca z večino vladnih strank. Večina bo znašala 52 do 54 odst. Belgrajska inženjerska zbornica Belgrad, 12. februarja. 1. Danes dopoldne je bil občni zbor belgrajske inženjerske zbornice, na katerem je bilo prečilano poročilo o delu starega odbora v pretekli poslovni dobi in izvoljen nov odbor, ki šteje 35 članov. Iz poročila odbora je raz- členit priporoča, naj ta odbor skrbi za umik japonskih čet iz ozemlja jiižnouiandžurske železnice. Vprašanje o sestavi, polnomočju in delokrogu tega i.dbora so i/./vulu prav burne diskusije. Poročilo redakcijskega odbora priporoča, naj bo temu odboru dano, da reši vsa kitajsko japonska sporna vprašanja. Odbor za pogajanja bo sestavljen iz zastopnikov držav, ki jih bo imenovala izredna skupščina Zveze narodov. Poročilo priporoča dalje, naj skupščina imenuje v ta odbor tudi zastopnike držav, ki so podpisale pogodbo med devetimi državami, dalje nekatere člane sedanjega odbora devetnajstorice in naj povabi končno v odbor za pogajanja tudi zastopnike Sovjetske Rusije. Odbor za pogajanja bi tvoril r zastopniki Kitajske in Japonske celoto. Zato ne bi itnel razsodne oblasti. Poročilo mu ne stavlja posebneca roka. Njegova naloga bi bila končana, čim bi predložil izredni skupščini Zveze narodov svoje končno poročilo. Poročilo vsebuje tudi priporočila za vse članice Društva narodov, naj namreč ne priznujo nove mandiurske drtave. Tudi nečlanice Zveze narodov bodo povabljene, naj ravnajo podobno. veljnik angleških posadk v Porenju, katerimi je poveljeval leta 1919 in 1920. Leta 1920 je bil imenovan za maršala. Leta 1919 je dobil plemiški naslov in kot posebno priznanje za zasluge med vojno nagrado 10.000 funtov. Lindbergh se naseli v Evropi Paril, 12. febr. A A. »Le Matin« poroča da je svakinja ameriškega letalca Lindbergha miss Mor-row Morgan, ki se zdaj nahaja na južni francoski obali, izjavila, da bo Lindbergh zapustil Zedinjene države in da bo z ženo in otrokom živel v Evropi. Ni še znano, ali bo izbral južnofrancosko obalo ali pa obalo ob Biskajskem zalivu za svoje stalno bivališče. Zivojin Halugdiič. naš poslanik v Berlinu, znan kot zagovornik demokracije in dober svetovalec v diplomatskih in domačih zadevah. 61 smrtnih žrtev v Neunkirchenu Trier, 12. febr. tg. Po objavi, ki jo Je izdalo mestno županstvo v Neunkirchenu ob 17. zvečer, je eksplozijska katastrofa zahtevala 61 smrtnih žrtev, nekatere hudo ranjene osebe pa so še v smrtni nevarnosti. V nedeljo se je pripeljalo v Ncunkirchen z vlaki in avtomobili do 100.000 tujcev iz Nemčije, Francije, Belgije, Luksemburga in celo iz Švice, da Hi ogledajo opuslošeno mesto. Razkopavanje ruševin se nadaljuje, z obnovo hiš pu bodo začeli takoj, ko bo končana preiskava o vzrokih katastrofe. Poseben odbor, v katerem ho razni odlični strokovnjaki, preiskuje na kraju nesreče samem, da do-žene vzrok eksplozije. Revolucija v Peru'u Santiago (Čile), 12. febr. AA. Tu krožijo vesti, da vodi sedanji uporniški |>okret Onorio Iii-ne ne« in du gu |x»dpiruto vojn« mornarica in del vojske. Središče u|K>ia je v Arici, ki je perujsko pristanišče v bližini čilske meje. (!o-vore tudi. da ee je uporu priključil tudi bivši predsednik iH-rujs-kc republike Augusto Leguia, ki so že od I. 1930 nahaja izgnan na otoku San l/iren/o. Prav tako so se novemu uporu pridružili člani socialistične organizacije Apra. Zveize z Limo. glavnim mestom Peruja, so |>re-trganc. Zato ni moči dobiti nobenih |>odrol>nib poročil. Predemokrntičen otlbor Belgrad. 12. febr. 1. Danes dopoldne je bil občni zbor belgrajske sekcije Avtokluba. Posamezni člani so kritizirali delovanje dosedanjega odbora, ki je »dopustil, da je ugled društva tako nizko padel; ugled društva je padel, odkar so začeli zahajati vanj ljudje, ki jim Iu ni mesta. Bili so to ljudje, ki so imeli komaj 25 Din v žepu. Istotako so bile na zadnjem karnevalu Avtokluba prisotne manikerke, natakarice in sumljivi moški tipi.« — Poročilo starega odbora je bilo sprejeto. Dunajska vremenska napoved: Jasno, zjutraj zmeren mraz; v dveh, treh dneh topleje. utrakvisti&nih šol na Koroškem! Sicer naj se enkrat pomenimo na ves glas: Dajte Slovencem samo tiste pravice, ki jih imajo Nemci pri na/ in mi bodo zadovoljni! — Glede na pozdrav stuttgartske radijske postaje bi bilo morda dobro, ako bi naša ljubljanska postaja ob priložnosti poslala podobne pozdrave našim Korošcem! francoskega poslaništva. Po akademiji je bil na nuncijaturi sprejem diplomatskega kora in katoli-»k? javnosti. iSetočno poročijo Belgrad, 12. febr. 1. Včerajšnja številka »Narodne Odbrane«, ki izlhaja v Djakovein, objavlja na prvi strani pod naslovom »Jugoslavenska zastava o izjavi djakovskega škofa dr. Akšainoviča« slede-io izjavo: »Neki belgrajski dnevnik je v 9. številki tega meseca objavil iz Osjcka pod naslovom »,Jugoslavenska zastava' o izjavi djakovskega škofa« tole notico; »Danes s? tu nahaja djakovski škof dr. Akšamovič. Kakor vedno, ga je tudi to pot obiskalo veliko Število njegovih prijateljev. Nekateri od teh so mu stavili vprašanje v zvezi s poslanico katoliškega episkopata. Iz zanesljivih virov doznava-tnn. da je djakovski škof g. dr. Ante Akšamovič Izjavil, da se ne strinja * poslanico katoliškega epiakooata.« toda pri tem ni uspel. V zadevi zakona o pooblaščenih iuienjerjih je odbor istotako interveniral, 'da se ta zakon čimprej uzakoni. Po izjavi zastopnika gradbenega ministra, bo ta zakonski predlog v gradbenem ministrstvu gotov čez kakib 14 dni. Glede zaposlitve inozemcev se je belgrajska inženjerska zbornica postavila na stališče, naj se v bodoče dovoli zaposlitev inozemskih inženjerjev v naših podjetjih samo pogojno, in sicer, da se poleg vsakega tujca zaposli tudi po eden od naših inženjerjev. Maršal Robertson umrl London, 12. febr. tg. V starosti 75 let je umrl danes v Londonu angleški maršal Shaw William Robertson. Ze s 17. letom je vstopil v angleško vojsko. Med vojno je bil najprej šef angleškega generalnega štaba, od 1915 pa šef genernlnega štaba vseh armad angleškega imperija, od 1918 pa je bil vrhovni poveljnik angleške vojske v vzhodni Pvropi. V Nemčiji je posebno znan kol vrhovni do- Nemce in njihove prijatelje je silno razburil zadnji govor sicer miroljubnega Herriota o nevarnih mednarodnih komplikacijah, ki bi utegnile nastati radi tajnega vojaškega dogovora med Nemčijo, Italijo in Madjarsko. Tako karikirajo Nemci Herriotov govor.., "J t. 1.1 ' "M Mednarodne smuške tekme Mariborska nedelja (Izvirno poročilo) gozdu ka viuno-t |) žična >< -11 i ud vaj.- ot .. MKTfaft t vvl glrdrtlci oditi žc Mn1) 3 uri zjutraj. du sc jc nabralo nu ,-ilin k n kili 1(10 ljudi, ki Mi sledili Z Zanima i j ii n I -k uiiiv ali ju. finpi jc imelo višinske, razlike 2*0 m. start in čili '»ila /vez,umi tclefciiii nn. "»ploh je progo uredil vzorno znani I lunes Si lineidi i. Hilu i'' razinerocim l«'žku. tekmovanju .- i <•(' udeležili povečini \vstrijei, š-. ii-urji in \eiuci. izmed ostalih luirodnbs-ti pa l(. ,;, ncknj tekinovuIcev /;• po-kušn jo. Večina j it i, |;in«ti. kot n. pr. rehi. Poljaki Itd. se tek-utoMiiij.i ploh iiim. udeleži It'. Neeinn vodnikov |iiis,ii!u ziiili tcklnov.ilnili ekip je '.uneiija. du bi • c lekuinun je v .smuku in -laloinu moralo vr--iii liiii no od klusičm.-gu tekmovanja, bajti ne-Iiiu.oii jc. da Ili .noge! eden iu isti lokmovaler n;i|,;■ ve, ie.len zaporedoma. /a \v.-trijee in ienrje. ki imajo /u lo progo specialiste, je ,-ivar -uveda enostavnejša. Iz poteku vsega tegn tekmovanja je bilo razvidno. vedno na Miiučoli. t. sniuški učitelji. Veeinu n-li profesionulov je I. ionu lov lil ili zu sedlli v s u prva me-ui. Zmagal je samski učitelj Sec los iz. Scelehlu. /.o uu-e jc bila plugu zelo te/.ku, vendar so jo pa v drugič vozili rozini mina zelo dobro. Posebno Prueek iu C afuuin. O kakih uspehih Seveda ne more bili govoru, ker Milo v tej rli.se i plin i popolne rt t (t /aeelniki. Seja (lirektorija I i«e -e je vršil i v četrtek v hotelu I v rolo r Hol . \u seji s-i bilo obravnavane različne u ne tUvuri. Med drugimi so rtizpruvljilli ludi o la/ipei jii _ med piK-tiinc/nimi turističnimi in gimuasticnlini or-gani/.uci ju ni. Glede prireditve Kise v letll I'>53 je naš predsednik dr. Pire povabil zastopnike ostalih narodov k nam. Mndjari. ki so se za to prireditev potegovali, so odstopili, ker ni- majo primernega kraja. Pač pn je zastopnik reško g. dr. Moser v/.drževni predlog, du hI sc prireditve vršile na reškem, količini odločitev bode padla na kongresu Kise v StockhoIHllI. VecVlnjšni tek na i1- km se je vršil v Scc-fcldu. Izmed prijavljenih 194 tekmovalcev jili jc startulo HI. Snežne ru/niciT ni»o bile najboljše iu tudi lekinovnlei. k! i ueli poslednje številke, so bili mnogo na slabšem; kajti kur ncmulonni je okro« KI. ure nastopil jug. Na tekmovanje so se nntl lekmovnlcl dobro pripravili. Skupno is Ceh i smo organizirali mi vsej progi naše ljudi, na vsakem km sta bila najmanj po <|vn. z. o k t epci I i cnažunii, rezervnimi deli itd. | loiuo lili <>. uri je bil start. Naš Jož.e je imel poslednjo številko 194. Četrt ure pred startom I je bil sneg še popolnoma zmrznjen, monolitnim ; je pa nastopil jug in smučina jo bila slubn. Prvi dve mesti v tej disciplini so zasedli | švcili in sicer Knglulld, in ISergstrdni. Po narod-| nosti je Jugoslavija na U mestu, zu nami je pn šo 6 narodov. Iu navajam mestu posameznih i držav, ki mi se udeležile teku lin IS km. I o končani tekmi sem imel priliko razgovur.iali se 7 raznimi -kationi; lluneisoni IbuiHerjem, lli.l-lom, Švicar j er.ii Zoggnn. Ti pravijo, du so jim edini iu zelo opnsni konktironti Celioslovaki i z aied Srednjoo v rope jec v. 1) 1 mesto Švedska (Englund) v času 1.02:19; ") ;!. mesto Finska (Lliklianen) 1.02:47; 11) 0, mesto Nemčija (Diiubor) 1.05:55; 4) 7. mesto Češkoslovaška (Unrton) 1.00:10; 5) 12. mesto Avstrija (tlstrein) 1 07:18; (i) 21. mesto Švica (betvz) 1.08:52) 7) 22. mesto Italija (Menardi) 1.09:05; 8) 23. mesto reški nemci (Semptnef) 1.09:10; 9) 111. mesto Polj--kn (Czuh) 1.10:08: 10) 3(3. mesto Francija (Botliet) ! io-29• U) 70. liieslo Jugoalnvijit (.laiišu) 1.15:10; 12) «8. mesto Kanuda (Wilson) 1.10:5«; IH) 94. mesto Madjarska (Lasz.lo) 1.19:82; 14) 102. mesto Bolgarija (.lekolf) 1.21:15; 15) 119. mesto Ituinunija (Dressnardi) 1.29:16; 10) 127. mesto Anglija (Ni-xon) 1.41:49; 1") 128. mesto Ilolandska (Loopvl) v času 1.43:20. Inlerosflnlno Je, da je na prvih 30. mestih 8 Cehoslovakov, kar pomeni, da so najboljši Srednje-e v rope i' Rezultat našega Janša je razveseljiv, ker ima boljši čas kot 6 Cehov, ti Nemcev. > Italijanu. 11 Uslrijeev. 5 Poljakov. 9 Madjarov. Vršilo se je tudi dainsko lekinovntije v slnloiiui in lahko čisto po pravici rečeni, da nas vse fante prekose, saj rezultati pričajo o leni. Naši fantje so šli trenirati v Kitr.lenohl lla skakalnice iu dosegli rezultate 12. 45 ili 47 metrov. Upamo, da se tudi v tej disciplini vsaj častno od-reženio. Tu sem sta prispela tudi brata Rud, znana najboljša norveška skakalca, tekem so pa Norva-žani lo pot udeležijo samo izven konkurenco. Danes zjutraj so priipeli tudi prvi posebni vlaki z Dunaja, Monakova, nt rliiin in eden celo iz Švice. Vrvenje po nieslu se bo danes podvojilo Stanovanjski urad in informacijske pisarne so ves dan polni turistov vseli mogočih narodnosti. Vodstvo Kisi ne pisarne pn dela v polnem tempu dO poznih večernih ur. Danes dopoldne je prost dan z.a vse tekmovalce, popoldne so pa skakalne tekme za kombinacijo, o katerih bom pa še poročal. Stane l'retl(>li(. INOZEMSKI ŠPORT 1 Pariš. 12. febr. Ig. V mednarodni nogometni I okni i med Avstrijo in' Francijo je zmagal« Avstrija s 4 : 0 (0:0). Dunaj. 12. febr. tg. \VAC — Metnlluin: M : 0 (6:0); Rapid — Neiibauer SK: 10:1 (4:1); FAC — Doneti: 2:2 (1:2), v podaljšku 8:3; Woisse Elf — Trans val: .8:1 (4:1). Budimpešta. 12. febr. tg. Uutigaria — Nemzeti: 8:3 (1:1): 1'erencavaros— Ktepest: 8:1 (2:0); Uj-pesl— III. okraj: 7:4 (3:1); Steged—Vasas: 8:1 (8:1). Papeževa proslava v stolnici. Maribor. 12. lefir. Tudi v Mariboru smo slovesno proslavili enajsto obletnico kronanja velikega papeža PJja XI. s pomenljivo cerkveno slovosimsljo v lukajšnji ■•iol-nlcl. Najprej jo bila (;b polol 10 dopoldne in ga je vodil predsednik odbora, g. Mleku?. Vekoslav, ki je v svojem nagovoru povdaril težkoče, ki jih je imel dosedanji odbor z nabiranjem sredstev. Ul so mu bila potrebna, da je pomagal članstvu, katero je vsled svojih hib nujno potrebno podpore. Zahvalil se je kraljevski banski upravi, mostni občini in Trboveljski preniogokopui družbi za izdatno pomoč. Iz poročila tajnika Cešnovarja Stanka in blagajnika P rese Franca je razvidno, da je izdul odbor med -voJ(> člane podpor v naravi v vrednosti 25.571 dinarjev in denarnih podpor 4710 Din. Poleg tega je bilo med članstvo razdeljenih 55 Ion premoga, ki ga Je dobil odbor od mestne občine 20 ton po četrlinski ceni in 35 ton TPD po polovični ceni. Obračun izkazuje 56.000 Din dohodkov, izdatkov pa 89.599 Din. Celokupno premoženje odbora znaša 41.461 Din. Odboru je bila izrečena na predlog predsednika nadzornega odbora, g. Dermaše Alojzija, rw»-rešnica s pohvalo. O delovanju Oblastnega odbora U. V. 1. je poročal g. Stanko Tome. ki je omenjal predvsem prizadevanje oblastnega iu osrednjega odbora za popravo Invalidskega zakona iz. leta 1929. Ako bo sprejet predlog Invalidskega udruženja, ko se bo razpravljalo o dodatnem zakonu k Invalidskemu zakonu iz. lota 1929, bodo popravljene mnoge krivice, ki jih je napravil ta zakon invalidom. Delegat oblastvenega odbora g. Tomi' je poročal tudi o uspehu revizije poslovanja odbora iz leta 1930 in je bila nato izrečena tudi temil odboru raZre.šnira. Izvoljen je bil stari odbor s predsednikom g. MU-kuženi Vekoslnvoni. Ljubljanska nedelja Ljubljana. 12. felir. 1 )< )f i m smo imeli med tednom kolikor toliko ugodno vreme, nekaj dni Celo prdv lepo lophi frt solnčno. se jc v noči med soboto 111 nedeljo vreme zelo nagajivo zasukalo. V soboto /večer jo še snežilo. |K> ulicah je bilo dovolj brozge ili blata, ponoči pu je pričela piškoti burja. Ua so pomrznila — iti danes zjutraj Smo imeli novo zimo. To nerodno vreme jc temeljito prekrižalo metlne vbiMii onim. ki so se za tlones namenili ven na deželo. _Smučarji, ki so se že veselili novega snepu. ki je tako v noto ualctnval V soboto, so vstali danes zjutraj zplo žalostni: nič 1:11.1 n.j pa seveda tudi drugi izletniki. ki so jitll poledenele ceste prek r i žoln lepe •lačrte. V ittestu iSfliiiein jc bilo zaradi takega vre-nieilrt niočno prazno in pusto, l judje sc p(i< gajniškega poročila, ki ga je podal ravnatelj dr. Kovačee. ju bilo povzeli, da znašli drušive-no premoženje :K),054.15 Din. Sledilo je poročilo bolniškega upravnika dr. Vrečka.o ravnokar se vrsečein vlijeni sainaiitnnskeni tečaju, tajnika dr. ZorJana, Podmladkovegii blagajnika Uavlefja. Dohodki in Izdatki so zntišali 67.357.75 Din. Sledile so volitve, pri katerili je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor »prvim državnim pruvdnikoni dr. Jančlčem na Črltt. Zelenil bratovščina zboruje Slovensko lovsko društvo, podružnic« Maribor. "v katerem pa so organizirani se lovci iz obsežnih področij Slovenskih goric, Dravskega polja, slo-venjebii>triš.kega okraja, Pohorja, celo Dravske dolino ter prevaljskoga in slovenjgrašk >gu okraja, je imelo danes dopoldne svoj mini letni občni zbor v; lovski sobi hotela Orel. Za zeleno bratovščino je bil občni zbor vrhovne organizacije velepomem-ben dogodek (nizalo je bila ludi udeležba nad vse častna. Občni zbor jo vodil dolgoletni in za napredek lovstva v Mariboru in na Štajerskem sploh mnogozaslužni predsednik, bnnčni ravnatelj g. Bogdan Pogačnik. Udeležili jia so se ga polog mariborskih in okoliških lovcev še ravnatelj dr. Tominšek, okrajni načelnik Makar, podnačelnik levega dravskega brega dr. Vrečar, Suniarski nadzornik ITrbas, zastopnik mestne občine nadsvatnik inž. Černe, zastopnik streljačke družine polkovnik Putnikovič, ravnatelj gozdarsko šolo inž. Ziernfeld, ki jo pripeljal s seboj tudi skupino gojencev svojega zavodu, ter predstavniki zunanjih, v društvu včlanjenih odsekov. — Ptredsednik Pogačnik jo otvoril občni zbor s prisrčnim pozdravom, ki ga ja naslovil ua navzoče predstavnike oblasti in korporacij, zastopnike tiska in lovce. V lopili besedah se je spominjal nalo v lanskem letu umrlih članov Dimnika, dr. Fuschinga iz Sv. Lovrenca na Poli., dr. Karla Ipavica, Frana Koširja, Karla Kukovičn, Ivo Mohorka iu Franca (Julde. V obširnem in izčrpnem govoru je podal tdiko današnjega lovetv« v severnem delu štajerske. Omenjal je potrebo novega lovskega zakona, ki še čuku ua odobritev ha lio.vinskegn sveta; v nujnem interesu lovstva v naših krajih je, da se zakon čimprej sprejme ler uveljavi. Podrobno se je pečal nato s problemom gojitve divjačine, ki je za napredek lovišč volevaž-negu po m sna. Posebno pogluvje svojih izvajanj je namenil divjemu lovstvu, ki je zavzelo že tak obseg, du resno ogroža v,-e prizadevanje najemnikov po izboljšanju lovišč. Divji lovci škodujejo ne samo najemniku, ampak tudi skupnosii, ker zmanjšujejo vrednost lovišč, — Po poročilu predsednika, ki je bilo sprejelo '/. velikim odobravanjem, so poročali oslall druStvonl .funkcionarji:'lajilik Se.liaup, blagajnik lioltuvznr. gospodar Vukinani-č, ki je poročal ludi 7.11 strelski odsek, nato pn so podali sliko delovanja posameznih zunanjih odsekov njihovi zastopniki. Pri volitvah jo bil izvoljen dosedanji odbor, na novo pa pridela vanj še polkovnik.Putnikovič in Emil Vodopivec. Dve zalo sini iz Ptuja Na branik našega mor jo! Smrtna nesreča dveletnega otroka. — Do nezavesti pobit Pluj, 12. februarja, čtii dan so imeli pri Dragšičcvlh iz Polaneev. Dveletni domači sinček Jožef Drngivč sc je po nesrečnem naključju polil /. vrolo juho, ki je ubogemu otroku prizadjala strašne opekline. Otroka, ki so ga takoj prepeljali v ptujsko bolnišnico in kjer je lakcj poslal deležen prve pomoči, je v groznih mukah In bolečinah izdihnil. Starši, pazite nn otreke! Tudi so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico 30let-nega posestniškega sina Ivana Tekmeca iz Spodnjega Velovlaka. V temni noči, ko je šel domov po cesli, ga Je nekdo, po sledovih sodeč, udaril s koloni ali čem podobnim s takšno silo po glavi, da je napadenec obležal v mlaki krvi. Ljudje so ga našli nezavestnega in obvesiili orožnike. Ranjenca so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so si na vso moč prizadevali, da bi ga spravili k zavesli, kar se pa dočafla poročila še ni posrečilo. 11 aš radi tega nI bilo tudi megoče točno pojasniti do- ......,... ------------. . godka. Oblastvo je uvedlo preiskavo, da se dožene segli po nože ter sc zaceli neusmiljeno klati j trenutno še neznani storilec. I seboj. Pri tem tepežu sta jo najbolj skupila 1 _ neradi nnotnvljujo burji, ki nc zgreši nobenega kotička. Zato je l»ilo tudi 1111 promenadi dopoldne kn r dolgočasno in žalostno. Tamibolj |ki so bile seveda [Kiliie vse kavarne in druga zabavišča. \ soboto -zvečer so se v neiki gostilni v j š k i stepi i veseli bratci. V znamenju alkoholu so 1111.........,. . . . - __ _______ brezposelni delavec Greblilmi i/, žiro v ter 2? letni brezposelni natakar Gojšliik lože. Oba stu bila temeljito osiivanu /. nož.mi po hrbtu, po stegnu in sploh po vsej zadnji plati. Pozno ponoči, okrog ene po polnoči, sn iz policijske stražnice poklicali reševalni avtomobil. ki je obu ranjencu prepeljal v bolnišnico. ProdstfljiiiStvo križanske moške in mlnde-uiške Marijine družbe ima drevi ob 8 nujno in važno sejo, h kateri se vljudno vabijo vsi člani predstojništva. Veselje v ob mejnem ozem l'w Pod tem naslovom prinaša »Grenzland«. glasilo Slidmarke. poročilo » darilih, ki jili jc šolsko društvo razdelilo pri lanskoletnih božičnih prireditvah. Denarna sredstva jo sprejelo na Koroškem 18 šol, ki si» vse v slovenskem ozemlju, in boroveljski nlroški vrtec, na Gradiščanskem 17 šol in en otroški v rtec, na Nižjem Avstrijskem ena šola in šest otroških vrtcev, na Štajerskem pet šol, ki so vse. oh jugoslovanski meji, na Zgornjem Avstrijskem ena šola In nizcntoga 9 šol v različnih dragih krajih, predvsem v Jugoslaviji. Oraški in dunajski odbor' tega društva sta nabrala, še nad 350 parov čevljev, 700 knjig. 1000 šolskih zvezkov, 400 oblek, nad 2500 ki madov volnenega perila in velike množine igrači,-in poriva, kar je društvo istotakn razdelilo med revno otroke v obmejnih krajih. Poročilo ugotavlja, da je nemško prebivalstvo Avstrijo pokazalo v preteklem letu večjo naklonjenost iu da je društvo moglo radi tega uboge »nemške« otroke v obmejnem ozemlju še bolj obdariti in jim pripraviti več božičnega Veselja kot prejšnja leta... Ta čin je občudovanja vreden in treba bi bilo, da gu po- Belgrml. 12. febr. J. Danes popoldne jc bila nogometna tekma med BSK in zagrebškim (Irad-jaiiskini. ki jo končala z. rezultatom 1:0 (1)0) -za BSK. Kljub slabemu vremenu je bilo na lekmi okrog 2000 gledalcev. Novi Sad, ,12. febr. 1. Današnja nogometna lek-lna med belgrajsko Jugoslavijo In tukajšnjim spori-nlm klubom NAK je končaia z rezultatom 3:0 za Jugoslavijo. Suboticii. 12. fobr. I. Danes popoldne jc bila mednarodna nogometna tekma med Belgradom in Subotico. Zmagala ie belgrajski! reprezentanca s 0:0 — Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, goračici, slabostih, glavobolu, migljanju prod očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, nerazpoloženosti zn delo povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica Vsem bivšim mornarjem jugoslovanske vojske in trgovske mornarice nn teritoriju Ijuh-Ijauskegu Oblnstnega odbora Jadranske straže t. Ustanavljanje novih Krajevnih odborov Jadranske straž« iu razveseljivo napredujoče organiziranje ponilndkn sirom naše domovine priča, da so til narodna obriinibnu organizacija čini daljo bolj širi mod narodom, ki je jo pričel v polni meri zavedati velikega pomenu morju, število članov raste dnevno. Predavanja, prireditve. izleti nu morje, pošiljanje deee ua morje itd., bodo naredila ostalo, da bomo lahko kmalu v ponosom zrli 1111 lepo število zavednih branilcev tinšegu morja. Dolžnost vsakogar je. da |iri-stopi k Jadranski slraži in akn je žc njen činu, 1111 nabira nove člune. Mornarji, ki sn služili v naši vojni murna riti. so pa prvi. ki morajo ne sumu poslati člani Jadranske straže, ampak bili tudi nujvntejSi rtusilci društvene ideje med narodom. Njihova svetu dolžnost je to! S skupnim dolom bodo lahko dosegli velike Uspehe. 1111 katere bodo zrli satu i z veseljem in zadoščenjem, ideja .lu-(Irnnskc straže bo pa rasla iu sc razširjali), dokler sc v polurni obsegu ne doseže, in uresniči moč, katero ji ho omogočila vršiti svojo veliko nalogu \ obrambo in proevit našega molju in naše domovine! Združiti bivše mornarje k skupnemu delu je cilj mornarskih sekcij, ki sc ustanavljajo pri poedinih krajevnih odborih Juilruilskc straže Tc [ia ne borlo služile samo društvenim namernim Jadranske slru/.c. ampak si bodo včlanjeni odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi | mornarji skušali med seboj pomagati v moral na vseučiliških klinikah so dognali, da So alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju po zavživanju »Franz-Josef« vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. — »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in spe-perijskih trgovinah. nem 111 gmotnem pogledu. Zato vsi mornarji - poklicni čuvarji našega morja pristopite k mornarskim sekcijam Jadranske straže! Pravila za mornarske sekcije Jadranske straže so bila od izvršnega odbora v Splitu končno potrjena In bodo razposlana poediniir krajevnim odborom. Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani. »mška revanža na sliki. 12. marca je v Nemčiji žalni dnn za padle. Slikal- Arlur \Vlrlh nam kaže nemško mladino, ki jo preZivela svetovno vojno in so klanja pred duhom padlega nemškega' vojaku, ki od onstran Rena, torej od francoske strani, naznanja -odrešenje nemškega narodu . Tudi umetnost jc torej v Nemčiji v službi militarizma Da, nadzirajmo cene! V zadnjem >Ponedeljskem Slovencu smo pri-oocili nekaj misli o gibanju cen nu drobno v zvezi z valutarnlml izpremembaml iu povišanjem nabavnih cen ler prišli do zaključka, da bi bilo dobro preiskali, ali jo povišanje cen na drobno v tej meri upravičeno, to se pravi, ali je v pravem razmerju s povišanjem nabavnih cen. Čas je, da nastopijo razni kontrolni organi. Naša izvajanja so bila mirna, lahko rečemo akademska, kakor se pač spodobijo resnemu listu. Takoj drugi dan se je oglasil »Trgovski list v »Poglavju o cenah na uvodnem mestu, br?z podpisa ali katerekoli šifre — znamenje, da je prevzelo uredništvo in z njim izdajatelj polno odgovornost za vsebino in Ion članka. Če je Trgovski list« zmolil staro molitvico o križih iu težavah trgovskega stanu, o davkih, taksah, trošarinah, s I reških za razsvetljavo in reklamo in povišanju socialnih dajatev, o konkurzih, prisiljenih poravnavah, o diktatu kartelov, monopolov in Irustov ler prišel do zaključka, da bi se po pravici moralo vsa blago podražiti za 28 odst. — toliko znaša premija na dinar radi padca — je lo za ' časopis trgovine, industrije in obrti razumljivo in tudi od-pustljivo. Naravno je, da kol glasilo določene skupine ljudi in določene stroke brani njihove interese. Mi nismo nikakor zanikali, da bi splošna gospodarska kriza ne bila zadela ludi trgovine in obrti in da bi se ta slan no boril s težavami. Toda »Trgovski list naj nikar ne pozabi, da so tudi drugi stanovi v krizi in da gre samo za to, dn se bremena to krizo čimbolj pravično razdelijo na vse stanove, to je sorazmerno z njihovo močjo. Mi nismo trdili, da je povišanje cen sploh neutemeljeno, temveč smo samo izrazili željo, naj »kontrolni organk, torej ne policija, kakor Irdi »Trgovski list«, ugotovijo, ali je povišek v tem obsegu utemeljen uli ne, da bi no bil konzument prikrajšan, /a lo gra in ne za drugo! Po vsem tem ne razumemo, zakaj se »T. I. tako razburja, zakaj se plaši pred takšno preiskavo od strani »kontrolnih organov«, zakaj se tržnega nadzorstva tako boji. ko je pri trgovcih vse tako v lepem redu in bi morali prav za prav še dr#žje prodajati svoje blago? Sicer se, v kolikor gre za Irgovinsko-slrokovno vsebino : Poglavja o cenah . ne drznemo spuščnti v polemiko s :>T. 1. . ker je pač samo po s?bi umevno, da ima strokovno glasilo vedno prav, četudi ne pišejo vanj strokovnjaki... Firma, znamka, lo je glavno, saj včasih plačaš rad dražje blago samo radi njegovo znamke ... Morda pn nam bodo gospodje pri Trgovskem llslu priznali vsaj kompetenco. da lahko nekaj napišemo o Ionu njihovega »Poglavja«? Ali jc lo način polemizlranja v strokovnem listu? ...svojo trditve si je g. -ski kar na gladko izmislil... zasijalo mu je v glavi... če sa mu kaj zasanja... morda sam čuli, da se mu sanja...:, in na koncu pruski Befehl : »Zapomnile si lo, g. -ski! če vse to še ni bilo zadosti, čo morda slutiš, da bi kdo tvojemu nasprotniku utegnil dati prav. potem mu urzi v obraz še, da jo Primorec! Ali je mogoče, da pride na dan s takšnimi izpadi, ki jih do seduj, hvalabogu, v listih sploh nismo brali, prav strokovni »Trgovski list-? Ne, lo mi res ni Slo v glavo, dokler se nisem spomnil na neko osebno izprsmenrbo pri Trgovskem lisiu-. tedaj mi je postalo vse jasno. (Ko sem na nekem novinarskem sestanku izpodbijal trditve nekega tovariša, da jo gmotni položaj novinarjev v Jugoslaviji dobiT, navajajoč, da so si n. pr. v Italiji novinarji zagotovili še pred prihodom fašizma na vlado neprimerno ugodnejši položaj, tedaj mi .je neki gospod zabrusil od zadaj: Pa pojdite v Italijo! Sram me jc takrat bilo. za vso to mizsrno miselnost ine je bilo sram, ki odkriva tisto ozko politično obzorje, ki sega kvečjemu do Rakeka, sram me jo bilo, da se med slovenskimi novinarji najdejo ljudje s takšnim političnim obzorjem in lo še ljudje, ki .so imeli z nami tam doli zveze, dokler se nam je razmeroma dobro godilo — zato s?m listo okusno Uradu hote prosliSal.) Žalostno je. da se morejo takdne reči tiskali leta 1C33 v slovenskem listu in to še v strokovnem glasilu. Nc bi radi načenjali žalostnega poglavja o Primorcih, povedano pa bodi. da niso prinesli Primorci s seboj v svojih glavah samo slame in tudi niso prišli vsi s praznimi culami! Ni lahko pisati o svojih ljudeh, saj lahko poreče kdo, dn hvalimo svojo mavho, vendar bi prav gospodje okoli »Trgovskega lista morali v?deti, da imajo prav Primorci za povzdigo trgovskega stanu v Sloveniji velike zasluge. Naj gospod pri »Trgovskem listu kar nič ne manevrira z mojim nepoznavanjem tukajšnjih gospodarskih razmer: mislim, da mi gre glede na mojo strokovno izobrazbo vsaj toliko kompetenco v teh vprašanjih kakor njemu. Trgovske razmere so po svojem bistvu povsod enak? in ludi v LJubljani niso nikakor tako komplicirane, kakor bi rad gcsjiod pri »Trgovskem listu dopovedal svojim bralcem, če lahko urejuje strokovni trgovski list nestrokovnjak. Dovoljeno naj nam bo javno vprašanje: Ali je •Trgovski list- še vedno nekako oflciozno glasilo | Zbornico za TOI. ali Zbornica za TOI odobrava ; takšen način polemike, posebno, v kolikor žali Pri-i morce? .gkj. Italijanski duhovniki v Južnem Tirolu V smislu kr. dekretu od 13. septembru 103j bi moralo oditi na Južno Tirolsko 30 italijanskih duhovnikov, tla bi tam poučevali verouk v italijanskem jeziku, ker .«o se nemški duhovniki uprli pouku v italijanskem jeziku. Kakor smo žo poročali, jc na prošnjo nemških škofov Vatikan dal nalog tridentinskomii iu briksen-škemu škofu, naj nikar ne dovolila jurUdikci jo tem duhovnikom \ svojih škofijah. S tem jo Vatikan preprečil. p.j križala proga zvezdnega utrinka, kar so istočasno posneli na postaji v Oslu in Oscurborgu. Na jkmIIuK! teli dveh fotografskih plošč sn lahko natančno izračunali višino posameznih točk podnebuikovc poti in so našli, da so jc zasvetil v višini <)<) km, ugasnil pa \ višini 70.8 km. Ti podatki so .strinjajo zelo dobro z. dosedanjimi domnevami in so nov prispevek znanosti o sestavi visokih zmenili plasti, o katerih ho moralo bili človeštvo dobro poučeno ž.e zaradi Uvoddo zračnega prometa v silnih višavah. Poznal gu je. Krč m ar Kislož pride k vinotrž,-cu Sladožu : ?Prosicn. ali Iii dobil pri vas judovsko vino?« Kakšno vi- Vrednost beneških levov raste V Italiji je lotos letni vladar lev. Povsod se o levu iu levih razpravlja iu sklepa. Odkar jo Trst podlegel Benetkam, leče zdaj petnajsto loto in Markov lev ponosno stresa grivo. Po vseh istrskih gnezdih stikajo za ostanki staro beneško slave, pa ; ludi novo levo naročajo in postavljajo, Tržačani mnogo vzdihujejo po nekem levu, ki so na Benečani prod petsto lcli odnesli iz Trstu. Pa oni no marajo dosti vedeti o tem, Vsekako se je po tro-girskih dogodkih kurz kameuitega leva zelo dvignil. Iz Gorice V Gorici je kvestura zaplonila povest Med srci in zemljo., ki jo Jo spisnl Klavko Slavec in izdala Goriška Matica mod letošnjim knjižnim darom. Razloga zaplembo policija ni navedla, tlglldje se, dn morda zato, kor pridejo v povesti kakšna slovenska krajevna imena. Sicer jo povest nekoliko spolzke vsebine, todn gospodje imajo glede takih reči precej široke pojmo, ker sicer bi morali po Italiji velik del leposlovno produkcijo sproti pleniti. Kakor navadno, ni bil o zaplembi Izdan nlkak dekret, temveč jo policija knjige kratkomalo pobrala. Preti goriškim sodiščem jo bil obsojen Pavel Kri/nič, star 23 let iz Oeskol, lin ono leto joče. ker so je. kakor navaja obtožnica, zoperstnvil orožniku, ki jo vršil svojo službo. Anton Močnik, star 24 let iz Idrije, je hi I obsojen na 8 mesecev ječo in 800 lir denarno kazni, kor jo ukradel 8 kg mesti Stanislavu Strniissu. Goriški tri.bunul je obsodil odsotnega Martinu Brat ii žn iz. Idrijo nu 4 lota in (> mesecev ječo, kor jo v smislu obtožnico vrgel bombo v bližini idrijskega rudnika iu zbežal v Jugoslavijo. Obletnica atentata Dno 10. febr. jo hila obletnica atentat.i lia fašistični list 1'opolo di Trieste« v Trstu, kakor znano vo bili radi logu atentata obsojeni ila smrt Bklovec, Vulončič. Miloš in Marttšič. Pri atentatu samem pa jo bil smrtno ranjen fašistični časnikar Gnitlo Nori. kateremu mi nn mestu atentata postavili spominsko ploščo. Pred lo ploščo so vrši vsako leto posebna komcniorn-cija. Letos jo ta napovedana za današnji dan prodpoldne. Razne fašistično organizacijo, mod temi tudi industrijski sindikat, su položilo pred ploščo spominske vence. Obletnica upora v avstrijski vojni mornarici. Tržaški listi proslavljajo obletnico zgodovinskega upora avstrijsko vojne mornarice v Kotorski Inki iu prikazujejo apor kot del«) tržaških in istrskih Italijanov. Kakor znano, -.i tržaški Italijani prisvajajo tudi znani upor slovenskih fantov pri 97. pcškolku v Radgoni! Umrl je v Trstu prof. Sil v i j ('nnostrini. zdravnik iu nečak znanega psihiatra Alojzija Cdne&trinijn. Plaz iu ie zasul V Trstu kopljejo čez ulico Novalli globok jarek z.a vodovod. Mod delom sc jo nenadoma vdrla zemlja in zasula delaven Antona Pirca. slu roga 42 let in Karla Sokoliča, starega 23 let. Ostuli dclovci jima niso mogli pomagati, pno pa so hitro poklicali ua nomoč ognjegusce, ki mi po triurnem izkopavanju rešili ob« delaven; biln sta šo pri življenju, a sla nevarno ranjena, še druga tlvn delavca sta hila lahko ralijeliil. \ si so zdravijo v tržaški bolnišnici. V (iabrovit-i pri Ospu so aretirali nekaj komunistov. med njimi enega, ki se je po amnestiji vrnil iz Jugoslavije v upanju, dn um bo oproščeno. V Trstu je v grozni burji 24. januarja nekaj revežev zmrznilo. V čičarlji so se prigodili neki uboji financarjev po tihotapcih, ki nosijo zlasti kavo Iz reškega prostega pasa. Tržaški novinarski sindikat jo prenesel svoj sedež iz Verdijevo palačo v ulico Mazz.ini št. 30. kjer ima krasne prostore in okusno dvorano za ( prirejanje družabnih večerov. Tetanus. V skednju pri Trstu se jo Ivanu j [.ovročič zbodla z iglo v desni kazalce nu roki. j Rano si jo i/.scsala in jo nato pustila. Čez nekaj dni pa so so ji pojavili v roki krči. I ržnški zdravnik jo ugotovil, tlti gre za tetanus in jo jo dal prepeljati v tržaško bolnišnico. Dva vojaška mrliča so našli pri št. Petru pri Gorici, ko so kopali v gozdu, Domnevajo, tla gre z.a dva italijanska vojaka, padla v vojni. Društvo »Soča«. Jesenice, bo imelo svoj drugi redni občni zbor I*. I. m. ob 20 zvečer v lastnem društvenem prostoru. K obilni udeležbi vabimo vse člane in (udi prijatelje društva. — Odbor. Prva ameriška diplo-matinju. Novi ameriški predsednik Rooscvolt bo imenoval k<",P° Knlli Ovven, hčerko državnega tajniku Urynu v \\ ilso-novoui kabinetu, za po dnuika Združenih držav m Danskem. „Obrtniške samopomoči" Ljubljana, 12. febr. Danes dopoldne so je v posvetovalnici zlmr-niče zu TOI vršil slabo obiskani občni /lxir zadruge Obrtniška samopomoč«. Zbor jo vodil predsednik g. Hribar Josip, ki je |mmIuI tudi poročilo o delovanju odbora. Igotovil jo, da kljub delavnosti odbora obrtniška samopomoč ni šo (o, kur hi morala hiti: organizacija vseli obrtnikov .Delokrog zadrugo ho torej treba p"-vočivti, zato bodo današnjemu občnemu /boru tudi predložena v odobritev tozadevno spremenjena pravila. Po novih pravilih bo lahko član obrtniške saiiio|K>moči v s ik, čeprav ni obrtnik. Predsednik je v svojem poročilu izrazil upanje, da ho z novimi pravili prošlu samopomoč iz mrtvičnega stanja na boljšo osnovo, ker so |ki novih pravilih dani v.si pogoji za zdrav iu krepak razvoj Obrtniško suniopo motit. I udi tajnikovo poročilo so jo v glav nem gibulo okrog vprašanja pravil, lansko leto jo h i lo ravno zaradi toga za zadrugo bolj živahno, vsaj po notranjem orguni/acijskoui poslovanju, kakor pu druga lela. Povod za spremembo pravil pa so dali zimiii dogodki ua polju miiiio-zavtirovuuja ua splošno, posebej za obrtniško samopomoč pa šo potreba po poživljciiju za-druge. ki jc zaradi prevelike preobremenitve obrtniškega stanu imela mod samimi obrtniki premalo trdno podlago. I miško loto so jo zato vršilo par izrednih občnih zborov, ua katerih se je vprašanje novih pravil na široko razlilo tri valo. število članov pri Obrtniški .samopomoči jo znašalo lani 55l zuv arovuiicov, lotos pa jih jo šo 482. Lansko loto jo I') članov umrlo. 12 jih jo izstopilo, zaradi neizpolnjevanju članskih dolžnosti pa je bilo izključenih 28 članov. Organizacija jo torej prečiščena tor zato z novo voljo stopu k nadaljnjemu delil. Iz blagajniškega poročila, ki ga jo občnemu zboru podal g ^lov rtik Drago, jo razvidno, da jo Ohrinišku samopomoč« v lanske iii lolu imela skupnih dohodkov čez 200 tisoč Din. Na pristopnini. članarini in mesečnih prispevkih članov je prejela 02.334 Diu. drugih dohodkov pa jc imeln 33.403.703 Din. obresti pa so zneslo 1203 Diu. Na pc-niriiiinah j ' bilo lani izplačanih 30."(10 Din. Premoženje zadrugo znaša oh koncu lolu 103J skupaj "0.306 Din Po poročilu revizorjev je bila odboru soglasno podana razrešili'a. Nato so hila prečila na nova pravilu, ki -o bila soglasno sprejela. ko liti pravilu potrdila šo upravna oblast, liti sklican izredni občni zbor. ki ho izvolil nov odbor po novih pravilih / i nadomestna odbornika sta hila l/.voljfm gg. Pokoril in I oiiarčio. Pevcem Ljubljane . Drevi ob 8 redna pevka vaja celotnega zbora. Zaradi bližnjega nastopa prosim za točno in polnnštevilim udeležbo. 1'rrnnirijn Ivan Trinko-Zainejskl — sedemdesetletnik. Pesnik beneške Slovenije, Ivaii Triuko-Ziiuiej-ski. se je rodil 18(13 v Tnrčmuiiii. ki se je že takral nahajal v Italiji »za mejo«. Poslal je profesor bo-go lovja v Vidmu. Njegove posuli prebiramo v *ta rili letnikih »Ljubljanskega Zvona« in »Doma in Sveta«. Zbral jili je v zbirko, ki je izšla ISIM. Trinko nam je v lepili člankih tudi predstavil be iieiko Slovenijo. I) njem bo predaval v literarni uri v sredo zvečer pesnik dr. .1. Lavrenčič. Sorodnikom, prijateljem in. znancem naznanjamo, da je Gospod življenja ir. - nrti poklical k Sebi našega predobrega moža, očeta in brata, gospoda po dolgi in težki bolezni, ki jo je, večkrat previden s sv. zakramenti, vdan v voljo božjo, prestal 11. februarja ob 10 zvečer. Pogreb dragega rajnika bo v ponedeljek dne 13. februarja iz hiše žalosti, na Rudnem št. 22, na župno pokopališče v Selcih. Rudno-Selca, 11. februarja 1933. Antonija, žena. P, Venceslav O. S. B., brat. — Matevž, Jakob, Janez, Rok, Venccl, sinovi. to?« »Nekrščc- Anton čeliov: Na letovišču Junija meseca ob sedmih zvečer. Kakiti dvajset oseb jo zapustilo poslajo llilkovo in so napotilo po razbeljeni cesti, vodeči na hrib, ki je bil posejan s kinetskimi kočami. \ si li dobri ljudje so bili podobni družinski:!! očetom, kar so tudi v resnici bili: uradniki in manjši obrtniki, katerih dragi so bivali v listih kočah. Od časa do časa so prihajali, da jih obiščejo in objamejo. V tej gruči jo bil tudi Pavel Matvejcvič Zajkin. ki jo zbujal |K>zornost zaradi svojega i/črpanega rumenkastega obraza med drugimi znojiiitni in zuripliini. \li prihajate vsak večer semkaj? — ga jc vprašal neki človek v hlačah lisičjo barve. No, no... Kaj šo! Moja žena iu moj mali — jo vzdihnil Zajkin — sta tu otl niiju do septembru: jaz pa pridem kvečjemu enkrat v lotlnu ali še no. Predvsem moramo delati kakor živina do pozno noči. drugič pa hi me ta reč pretirugo stala... Sam volil, koliko to stane! — je odgovoril mož v rdečkast ih hlačah. Račun jo kaj lahek; Pravim vam. tla hi si človek pulil laso. .Na |Kxstajo no moreš peš. tudi Iii utegnil zamuditi vlak. Tretji razred stane kur 42 kopojk. motlipolomn si moraš kupili časopis, tla čas preganjaš, iu končat) si moraš zmočiti usta s kozarčkom vodko, bodisi iz potrebe, bodisi iz. razvade. () glavnem izdatku hi rajši no govoril... Kajpak... dvesto rabljev, zato tla moreta tu bivati žena in otrok. Dvesto ruhljev... Res. tla je narava s svojim čistini zrakom, z gozdovi in svežo vodo veliko več vredna, dn no omenjani razgledov, vtiskov lepili sol učnih zahodov... Dvesto revnih ruhljev... Toda / našimi plačami so no moremo spuščati v razkošje, sami veslo... Ne poznani vašega očetovstva, kar je in itak brezpomembno. zato vam morem povedati, da zaslužim dva listič ruhljev letno, tla imamo čin državnega svetnika, toda kadi n lobuk slabše vrsto iu 110 moreni si privoščiti niti steklenico mineralno votlo. »Visi«, ki bi lako dobro tlela mojim ubogim jelroni. Z želodčnimi kamni se ni šalili, tlrngi gospod: Kdor jili ima. jih mora nositi, čo nima nekaj ruhljev tla hi si jih Koroško pismo Landbund proti poselskemu zavarovanju Ozadje zadnjih kmetskih puntov Splošna gospodarska kriza ni vplivala samo na davke, ki so se vsled nazadovanja prometa, padanja števila raznovrstnih podjetij in /.nižanja dogodkov nslužbenstva radikalno znižali, temveč tudi na vse listale institucije, ki so neposredno navezane na gospodarski razvoj celotnega prebivalstva ali vsaj določenih stanov. V Avstriji zadene kriza v zelo močni meri zavode za socialno zavarovanje in kdor protestira proti davkom, v isti sapi protestira trdi proti velikim socialnim bremenom. Mala avstrijska država se je jxxi vlado soeialn odemokratsko stranke obremenila z velikim številom različnih socialnih zakonov, ki pa so v teku let vsled pritiska razmer postali brezpomembni. Edino socialno zavarovanje vseh v službenem razmerju stoječih slojev, ki tvo-rivo dobro tretjino vsega prebivalstva, je v svoji velikopoteznosti ostalo neizpiemenjeno in se je v zadnjih letih pred gospodarsko krizo še bolj razvilo. Bolniško In nezgodno zavarovanje ter podelitev podpore zaradi starosti onemogle osebe je vpeljano za nameščence, industrijsko, obrtno in kmečko delavstvo in edino brezposelno zavarovanje je omejeno samo na uradništvo ter industrijsko in obrtno delavstvo. Socialna bremena so se v teku časa radi svojega razvoja zelo |>ovečala in stanejo v teku enega leta več sto milijonov šilingov obratnega kapitala. Delodajalci trdijo, da je tako drago urejeno soc. zavarovanje, je postalo v dobi gospodarske krize veliko breme ne saino zanje, temveč tudi za delavske sloje: oni navajajo, da je precejšen odstotek delavstva bit odslovljen iz službe samo radi pomanjkanja obratnega kapitala, ki je šel za prispevke za socialno zavarovanje. Prispevki znašajo jiri industrijskem in obrtnem delavstvu 15 do 'Ji",j pri uradništvu 20 do 25"v mesečnih dohodkov. Zelo močno se je občutilo lo socialno breme v kmetijskem in gozdarskem gospodarslvu na Koroškem, ki je radi velikanskega padca cen kmetijskim pridelkom in lesu. danes povprečno /m okrog 20% pasivno in podjetniki niso v stanu, da bi plačevali davke, obresti, in najmanj pa pris|ievke za soc. zavarovanje. Posestniki so prisiljeni, da odpuščajo svoje posle in opuščajo obdelovanje posestva, v kolikor ga ne morejo obdelati z družinskimi člani. Koroška sama ;teje danes najmanj tUhi poslov in gozdarskih delavcev, ki so brez vsake podpore in pomoči. Tragični gospodarski [x>ložaj med kmečkim prebivalstvom je izrabil Landbund za svojo jx>li-tično agitacijo. Že jeseni leta 1031 so temni elementi okrog te stranke prirejali shode, na katerih se je propagiral davčni štrajk. in nn katerih se je odklanjalo plačevanje davkov, obresti in soc. dajatev, dokler vlada ne poskrbi zalo. da se zvišajo cene poljedelskim pridelkom in lesu. da se zniža obrestna mera za hipoleknrne kredite, da so odpravi prisilno soe. zavarovanje poslov in dokler se ne uredi jiovoljno vprašanje izvozil poljedelskih |>ro-17» odov t o enorf-čp^OHi nnstoi.il vt»f'p J«»r nicniM organov se je (»osrečilo, da se davčna stavka ni izvedla konsekventno in da v deželi ni prišlo do večjih nemirov. 'Pod pritiskom razmer j>a sta kmetijska bolniška blagajna in poslovska zavarovalnica za Koroško, s I. jan. reducirale svoje prispevke skoraj na polovico. S temi prispevki pa se soc. zavarovanje na podlagi postavnih določb ni moglo izvesti in konični preteklega leta je znašal deficit okrog 5 milijonov šilingov. Vlada in ua obstoju socialnega zavarovanja zainteresirani sloji se z vprašanjem pravilne ureditve tega velevažnega vprašanja in z izvedbo potrebnih reform v upravi, niso pravočasno bavili in poskrbeli, da bi se med gospodarsko močjo koroškegakinetijslva in gozdarstva ter pru-vilni organizaciji soc. zavarovanja našlo pravo razmerje. To priliko je porabil Landbund in konec preteklega leta z vsemi silami delal nn to, da se prisilno zavarovanje uniči. Na povelje duševnega voditelja stranke, znanega inž. Šurnija, se vrši silna kampanja po listih, letakih in v javnih zborovanjih proli plačevanju soc. prispevkov, in kmetje se pozivajo, da odjavijajo svoje posle od zavarovanja I V dobo te protisocialne agitacije na Koroškem je padel nastop kmetov v Vorau na Vzhodnem štajerskem. kjer se je zbralo okrog 20U) kmetov in preprečilo eksekuvcijo, in tragični slučaj v Truš-njnh pri Velikoveu, kjer je postal najemnikov sin Urbas, žrtev orožniške asistence pri eksekuciji. Zadnji dogodek je s svojim položajem itak zelo nezadovoljno kmečko prebivalstvo še bolj vznemiril. Koroška deželna vlada pod vodstvom landbund ovskega glavarja Kernmnjerja. proti tej proti postavni agitaciji ničesar ui ukrenila, dokler je ni zvezna vlada prisilila, da je imenovala vladnega komisarja. Ta je konec preteklega meseca prevzel vodstvo kmetijske bolniške blagajne in ima v najkrajšem času urediti razmere tega zavoda in rešili soc. zavarovanje sploh. On njegove taktike in njegovih s|xisobiiosti bo odvisno, ali še ostanejo (»osli in gozdarski delavci na Koroškem zavarovanj ali pa odnese Landbund, ki izigrava žalostni položaj in nezadovoljnost kmečkega prebivalstva proti interesom poslov in zlorablja to priliko za svoje temne namene, svojo demagogijo, zmago in da s trm da pobudo obrtniškim in industrijskim podjetnikom, da pričuejo tudi oni z akcijo proti soc. zavarovanju vsega delavstva, ga tako pripravilo ob pridobitve, za katere je preteklo že dosti krvi. Preteklost in sedaniost v radiu mm Slovenska moderna glazba V nedeljo je bil večer moderne slovenske glasbe, (idč. Milena Verbičeva nam je ob sprem-Ijevanju dr. Sv are podala lep spored slovenskih modernih pesmi v rokopisu. Zastopani so bili Ravnik od starejših modernih, od prav mladih jia smo slišali poleg Osterca in Bravničarja še Sušteršiča in Švaro. Zdi se nam, da bi se ta izbor imen dal morda še izpopolniti, kar hi dosegli lako, da bi bil vsak skladatelj zastopan največ z dvema skladbama. (idč. Verbičeva, ki je nedavno s takim uspehom debatirala v naši operi, je storila vrlo delo, da se je lotila te ne baš lahke muzike in ji pripravila pol v širši naši javnosti. — Drugi lak večer se bo vršil v sredo zvečer. Naši mladi kon-servaloristi gg. Krmpotič, Gallatia, Prevoršek, Pran ko, Žagar in Pianecki nam bodo izvajali še skladbe najmlajših skladateljev, tako Dnnote, Hro-vatina, Šivica, Sturnia. — Takih večerov smo močno veseli in si jih želimo še več. Ura francoske tftasbe še vedno smo so premalo /bližali s francosko glasbo. Naš radio je za lorek |>opoldne napovedal uro francoske glasbe, ki naj seznani našo javnost z nekaterimi pomembnejšimi francoskimi skladatelji. - \ubert (1782—1871) je že kol deček kazal posebne glasbene /.možnosti. Zato je pust il trgovstvo in m- posvetil glasbi, pri čemer mu je bil \ veliko srečo uspeh enega izmed njegovih opernih del pred Chcriibinijem. karijero je pričel s težavami. Njgove opere so dnsc/.ale le srednje uspehe. Prvi njegov uspeh je bil šele iSJ5. a letu 1828 prodre tudi v veliko opero, (lil njegovih oper so še danes znane: Nemil i/ Porlici. Fra Diavolo. Ples v maskah. (OusIhv III.). Črni domino. Napisal je vsega okroc 4*5 oper in nekaj instrumentalnih skladb, /a ( heriibinijeni je postal ravnatelj konsorva-toriju. — Bi zet (1858—1875) jc žc bolj znan pariški skladatelj. Njegova »Carnien« je izza I8"5 osvojila svei. Napisal je še nekaj oper in pa glasbo k Daudetovi drami »!.'Arlosienne«, dalje nekaj uvertur in drueačno instrumentalno glasbo. — Del i bes (I8Vi— 1801) je znan kot pariški organist in skladatelj oper. oiieret. balad in romanc. — Gou n o d (1818—1805) je eden' izmed najboljših francoskih skladateljev. Študiral je na pariškem konservatori ju in dosegel grand-nri\ de Ramo ter nnto v Itiinii študiral zlasti Pnlestrino. Od začetka je skladal cerkveno glasbo in tako tudi prevzel mesto organista in vodje cerkvenega kora v Parizu. A kmalu se je obrnil k operi. Začetki niso bili kaj srečni. | A /. »Marguerite« (Faust) je izza 1895 kakor s i Carnien Bi/et zavzemal vse velike operne hiše. i Poleg tegu je zložil še več oper in drugih glas- i bonih del, pa tudi pisateljsko se jc udejstvovnl. 1 Schubertovo ura i Danes pojioldne nam bo salonski kvintet pri-, redil Schubertovo uro. Komu ni znano ime genial-1 nega dunajskega komponista že iz Treh mladenk, ; ki sicer niso njegovo delo, ampak vsebujejo naj-I lejiše bisere njegovih pesem-,kili skladb? Franz Schubert se je rodil 17.97 pri Dunaju, umrl pa je i zgodaj, 1820 na Dunaju. Imel je dosti bratov in j sestra, oče pa je bil samo skromen lljudskošolski j učitelj. Mladi Franc je jiostal korui jievec in učenec v kvintetu. Med njegovimi učitelji giasbe je bil tudi j slavni Salieri. Po dovršenih šolali je pomagal naj-prej očetu Iri leta pri njegovem poslu. Tedaj je bil že uglasbil 8 oper, 4 maše in še druge skladbe. A kmalu se je odločil, da se bo docela jiosvetil glasbi, kar je tudi storil s pomočjo svojega prijatelja Franca pl. Schobra. Vendar je spremljala čudna tragika Schubertovo življenje. Nikdar mu ni šlo dobro, nikdar mu prav za prav ni bilo dano, iln hi h žil javno priznanje za svoje delo. šele ko je v bedi sam in zagrenjen umrl, je postalo ime Schubrt na široko znano. Ime Schubert pomenja mojstrstvo v pesmi in v in-struinentirnii ju. Morda je \prav v tem značilna dunajska poteza, du je Schubert tako silno znal zadeti v pruv pesem, a cla je odpovedal pri večjih. daljših skladbah, ki trpe na neenotnosti. Tudi v instrumentalnosti se kaže njegova genialnost, ki prodre kljub pomanjkljivim kontra-punktičiiim študijam, Schubertovo glasbena za-puščina obsega dolgo vrsto oper in spevoiger, cerkvenih skladb, komorne in drugačne instrumentalne glasbe, /lasti pa pesmi, ki jih je uglasbil okrog 600. Od vsega tega bogatega uilejstvo-vnnja bo seveda la ura mogla prinesti lc drobec | a že ta bo poučen dovolj. Veliki nnčrti V Argenliniji se bavijo 7. mislijo, ustvariti neposredne zveze po radiu z Japonsko. Prva posve-! tovanja so se že vršila. Za to ogromno razdaljo 1 bo treba prav tako ogromnih postaj, ki bodo za-| enkrat edinstvene — ako bo jirišlo do uresnifanja Ameriški poklušalci so se naveličali plošč, , Ne marajo jih več. Družba NHC se je zato morala odreči več prenosom iz Evrope, ker so sporedi vsebovali tudi plošče. Američani so se bržčas že vsega preobjedli. T. R. L. špecerijsko m kotoniialno blago, umetna gnoiiia. cement itd. itd. lobavlin G^^darsk« iveza v LtulMšani Ali ste že r***rmma1i naročnino? Motorno kolo skoraj novo — znamke A. J. S., 98 HP, katero se nahaja v hrambi pri Gospodarski zvezi, Ljubljana, Dunaiska-Tyrševa cesta, se bo dne 13. febr. 1933 ob 2 popoldne potom javne sodne dražbe prodalo. Interesenti vabljeni. (f) mmm Ri. proso, a |do tn tet men k opite na trenete pri A. VOLK. LJUBLJANA VeletrffnviDn kita in moke Realleva cesla 44 Oglašujte v Ponedeljskem SLOVENCU! zdeluiejose iiaiu ivejši model, otroških n igranih vozičkov, tnciklji. razna novejše ivokoiesa. šivalni stroji in motorji Velika izhira. — Najnižje cene — Ceniki franko Tribuna' F B.L.. tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovska cesta št. 4. 191 KAR J£ RES - JE RES! Najlepše TISKOVINE, naj bodo že za pisarniško porabo ali pa LITOGRA-tTRANE ozir tiskane v BAKROTISKU za reklamne namene, prav tako tudi KL1SEJE za naše oglase nam dobavi JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Izvršitev je prvovrstna, materijal brezhiben, cene so umerjene, dobava točna Telefon 2992 DomaČi slovenski zavod ie Vzaicrcna zavarovalnica v ifpibllani v lastni pa ač ob Miklošičevi in Mesarykovt cesti. sprejema v zavarovanje: ;. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor ludi stavbe med časom uradm-b) vse premično blago, mobuije. zvonove in enako; c) uoljske pridelke, žito in krmo 2. Spreiema * ži v I je i.k e m oddelku zavarovanje u« do ivetie >n sniri otroški-dote dalje rentnn in ljudska zavarovanja « vseh kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas» ... , 3. Nez.gode poedincev. društev, kolektivna delavska zavarovanja, .lainstvenu in vsa moderna avtomobilska zavarovanja 4. Vlom. zvonove in steklo proti prelomu ali razbitju Zavarujte sebe ln svoje imetje edino pr. domači slovensk' zavarovalnici odplavil .. Zajkin je obstal, da bi se oddahnil. | Vendar pa se večkrat vprašam in pravim: j kje neki so te opevane krasoto? To zelenkasto gričevje? Tisti ozki potoček? Te bedne koče, j ki mi jK>lne mrčesa? Da vam na kratko povem. | ja/. hi poslal k vragu tistega, ki si je izmislil letovanje. Ali se vam zdi človeško, da puste družinskega očeta v mestu in v stanovanju, iz katerega so izvlekli najboljše pohiStvo? Kajpak. . tu gori so potrebne preproge, porcelanasta posoda in celo dekla. Hrana je pasja, še čaja nimaš, skoraj se še umiti ne moreš. Vrag naj... Ali ste o/en jeni? Da. tri otroke. — je vzdihn.il mož v rdečkastih hlačah lako? Čudim .se. da morete s|>loh živeti... Meni se zdi, da me lw> zdaj pa /.daj razneslo. Družba ne/adovol jlie/ev je prispel« na grič. kjer je stala vas. Zajkin se je jKvslovil oil sopotnika, mu vzdiliovaje voščil dober dan« in ri- i [travi večerjo?« IJbogi oče. nocoj boš brez večerje; mama ' je mislila, da te ne bo. Kaj pn ti? laz? Sem že jedel, to se pravi, i/pil sem skodelico mleka, m šest kopejk mleka, pomisli. Povej mi. atek. zakaj sesajo komarji kri? Zajikinu je, da bi vzrojil, pa se naglo zataji. Bodeča bolečina, ki mu jo povzroča zavra I na bolezen, mu ne pusti, da hi dal duška svoji jezi in si olajšal srce; udnti se mora v usodo ter požreti tudi to. Zato si zažvižga melodijo iiz iHugenotov«. Atek. zakaj ne igraš še ti? Daj mi mir! Hujši si od komarja, hidi ti! Oj. kaj vidim: razreza 1 si igralne karte in celo nove ... Nove karte? Saj mi jih je dala Natalija; niso tvoje, da veš... Oj?! drzneš se lagali? Zaslužil bi. da te pošteno naklestiin. lažnivec grdi. uho bi ti moral izdreti... Kaj sem ti naredil, oče?... — sc kremži Petja, medtem ko iztegne s\ojo malo ročico, da bi vzdignil škarje. — Zakaj pa se vedno nad menoj znašaš? In končno, saj veš. atek. da ti škodi. »kodi tvojim... I)a da, prav imaš. moj ubogi Potjenka. Oj>rosti. nc počutim se dobro... Le igraj sc . .. Zajkin, ki so 11111 otrokove solze potolažile jezo in cnu olajšale jetra, gre iz »prejemnice v delovno sobo. Tam leže nu škripajoč d.ivan. Zdaj se čuti prav truden in tudi lačen je. Oče. — ga vpraša Petja i/, sosedne sobe, ali j ti smem pokazati svojo zibirko žuželk? I Pokaži. Otrok pribiti k njemu, držeč v rokah škatlo, i/, katere uhaja čudno brenčanje. Kvo jih. oče: vse sem sam ulovil, veš... Oj. čriček ni še mrtev, pn sem ga že včerajšnje jutro nabodel!... Kdo te je učil te krutosti? — ga vpraša Zajkin. videč lmtaknjene /11/ke. Olga K iri lovna, atek... V trebuh bi ji bilo treba zasaditi iglo. — je vzkliknil ogorčeno Pavel Mutvejevič. — neusmiljeni ženski... Prve večerne sence. Neki glas preruši nenadoma tišino: »Gobe, kdo kupi gobe?« Ker se nihče nc odzove, se potujoča prodajalka oddalji in njen glas je od daleč podoben otožnemu odmevu. Zajkin zazehn in sanja o krožniku kadeči h se gob. Drug znan glas vzdrami v igro zamišljenega Pet jo. Mama! mama! — vpitje otrok in steče k očetu, da 11111 liove veselo novico. Vrata so odprta in Zajkin zagleda ženo, ki je rožnata, sveža in lepa, da nikdar tako. Prihaja v družbi treh oseb, Olga Kirilova. plavolaska z mozolčki posejanim obrazom, visok rdečelas mladenič ter debelušast, okrogel gosjjod svetlega obraza m rdečkastih las. Natalja, pripravi nami čaj! Oj? Pavel je prišel? Pavel, kje si? S temi besedami vstopi v delovno sobico. O, torej si prišel! To je lepo, prav vesela sem te. Pripeljala sem dvoje najboljših stebrov našega gledališča. Predstavim ti ju. Glej. oni visoki je Koromislov — čudovit glas ima -drugi je neki Smerkalov, izredno nadarjen igralec. Igrali bomo »Podnajemnike s tror.11 peto« in Gospod, čakajo vas«: dve čedni deli. Pa saj boš videl. Predstava bo pojutrišnjem. Oprosti, toda čemu si jih privedla semkaj? lopo vprašanje! Bilo je neobhodno potrebno: najprej Ikmiio pili čaj. nato boni skupaj ponovila vloge. Poln boni dvospev s Koromislo-vini. Ali. dn ne pozabim: pošlji takoj Natalijo v delikatesno prodajalno. / nečim jim moramo postreči. Recimo: nekaj gnjnti, dve škatli sardin, sira, steklenico vodke... Kako sem trudna ... Nade/zda Ste pano v na. moram ti jioveduti... Vem: denarja nicnaš. Pa to nič ne de. Visokemu državnemu uradniku bodo vendar dali na upanje. Podvizaj se in glej, da se ne osramotimo ... # * ♦ Zajkin jc snedel pol kilogramu kruh« kur tako brez vsakega prigrizku in gn žalil z neka j skodelic skopo |Kisladkaneg« ča ja. N jegova žena. Oliga Kirilovna in igralca pn se veselo zu-Paviijo v jedilnici ter jedo in nijo! kar je Nataliji uspelo dobiti na upanje. Tupatam |Xinove kakšen nrizor iz igre. Zajkin je legel v fiosteljo. toda ker je zakonska soba oddejjena od jedilnice s tanko leseno steno, mora taikorekoč prisostvovati strašnemu hrupu. Kar je jmi najhuje, zatajevati mora je.zo, ki če bi ji dal duška, bi morda dobro delo njegovim kipečim jetrom ... Zajkin se zna zatajevati tudi tedaj, ko se zdi. da je mera zvrhana. Draga prijatelj«, — jvravi žena igralcema, — predolgo bi imeli domov. Prosim, da sprejmete moje gostoljubje in prenočite tu. kakor se j>ač da. Kmalu nato — polnoč je že odbila — vstopi" Nade žela Stepanovna v sobo. Ali spiš, Pavel? Ne, kaj |>a jc? Pojdi v svojo sobico in lezi spat na d i van za to noč; na tvoji piostelji bo sipala Olga Kirilovna. Res da bi mogla spati na divanu, toda neče bili sama. No. vstnni torej! Zajkin ostane, si odene pižamo, vzame odejo in gre v delovno sobico; prižge vžigalic« in oh plapolajoči medli luči zagleda Petjo, ki se je iztegnil na divan. Oče, zakaj komarji nc spe ponoči? Zato. /ji to — 111 nai ra Zajkin — zato... ker sva midva odveč tu notri ... Nimava niti kje sj>ati... Zakaj atek. ima Olga Kirilovna toliko mozolčkov po obrazu? Oh. zdaj pil nehaj. Petja! • ■ * * Po kratkem premisleku je Zajkin šel ia hiše; zdaj hodi po vaških ulicah. Nenadoma o>lxstiine. »Tudi nočnega čuvaja imajo, zato da je vas, kot se s|K>rlobi . . .« Pa ni nočni čuvaj, ampak tisti gospod v hlačah lisičje barve. O, tudi vi nc »pite? Ne, nc morem spati, — vzdihne oni v rdečkastih hlačah. — Veste, ljubim naravo, zlasti oh tej uri. pa naj si je vlažna... No. da: zadnji vlak je pripeljal mojo taščo z dvema vnukinjam«: dve deklici, če bi ju videli... Tudi vi ljubite naravo, kaj? Da. zelo. Da vas prekinem, aH ne veste, če je tu kje kakšna beznica? Človek v rdečkastih hlačah dvigne [»ogled k nebu; in v tistem |iogledu se zabliska misel, morda radost. Kakor da jc :ned nebom in pun-eieami znmigljnla vodke zvrhana čaš«..