Stran 293.
Kmetijstvo.
Občni zbor kmetijske družbe kranjske.
V veliki dvorani „Mestnega domaa vršil se je 10. t. m. letošnji občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske o mnogoštevilni udeležbi članov iz vseh krajev naše dežele.
Zborovanje je otvoril družbin predsednik pl. Deteta, ki je pozdravil navzoče člane, ter izrekel obžalovanje, da se deželni predsednik baron Hein, po nujnih opravkih zadržan, ne more udeležiti zborovanja Predstavil je potem vladnega zastopnika in referenta o kulturnih zadevah okrajnega glavarja viteza Laschana in se hvaležno spominjal bivšega referenta barona Schonbergerja, ki je zlasti energično podpiral akcijo glede regeneracije naših vinogradov. Kmetijska družba je tudi v preteklem letu lepo napredovala. Denarni promet je znašal čez pol milijona kron. Predsednik je pozdravil tudi mnogoštevilno navzoče veleposestnike, ki se tako živo zanimajo za družbo ter se spominjal umrlih družabnikov, zlasti stavbenega svetnika Witschla, ki je bil skoraj 50 let
Stran 294
član kmetijske družbe, prosta Serajnika in ravnatelja kranjske hranilnice dr. Suppana. S trikratnim slava-klicem presvetlemu cesarju je zaklical predsednik svoj ogovor.
Vladni zastopnik vitez Laschan sporočil je občnemu zboru pozdrav deželnega predsednika in pa zagotovila, da vlada z zanimanjem sledi razpravam kmetijske družbe ter stvarnemu in uspešnemu njenemu delovanju. Potem pa je družbin ravnatelj Pire obširno poročal o delovanju družbe v preteklem letu. Iz varčnostnih ozirov se poročilo ni dalo posebej natisniti, pač pa se bode objavilo v »Kmetovalcu*. Kakor posnamemo iz zanimivega poročila, imela je družba koncem lanskega leta 5163 članov, torej zopet znatno več, kakor prejšnje leto. Člani so bili razdeljeni v 112 podružnic. Od lanskega občnega zbora so se na novo ustanovile podružnice v Beli peči, Gorenjskem, Radomljah, Ribnem Selu, Rakeku in Uncu in letošnji občni zbor je njih ustanovitev potrdil. Podružnice nahajajo se po celi deželi, ter so družbi glavna moč. Družbena udnina znaša 4 krone na leto; # polovico je dobi glavni odbor, da članom brezplačno pošilja uradno glasilo „Kmetovalec", druga polovica pa ostane podružnicam, da imajo sredstev za svoje potrebe, če ne vzamejo za nadomestek sadnega drevja. Kmetijska družba je jedina v Avstriji, ki za svoje poslovanje nič ne jemlje od letnine udov, čeprav za to ne dobiva nič državne podpore. Z dohodki iz udnine, potem z državnimi in deželnimi podporami, katere dobivajo podružnice v določene namene, lahko uspešno delujejo ter družabnikom v resnici koristijo. To dejstvo je zato posebno važno, ker mora družba računati do malega s samimi kmetskimi posestniki. Družba je mnogokrat mogla uspešno delovati le s pomočjo svojih podružnic, posebno pri pospeševanju sadjarstva, vinstva, pri porabi skupnih kmetijskih strojev in pri vsakem naročanju kmetijskih potrebščin. Podružnice imajo sedaj 28 drevesnic, ki vsako leto v svojem okraju oddajo lepo število sadnih dreves. Posebno je treba povdarjati delavnost kmetijskih podružnic pri novem zasajanju vinogradov, pri čemur sta jih krepko podpirala c. kr. deželna vlada in pa deželni odbor. Dvajset podružnic ima trtnice v obsegu lbha; pet izmed teh trtnic dobiva redne večje državne in deželne podpore. Mnogo trtnic ima tudi vzorne vinograde. Podružnične trtnice so pridelale lani 118.000 cepljenk in 227.000 korenjakov. Za skupno porabo imajo podružnice blizu 200 kmetijskih strojev. Razven teh strojev imajo nekatere podružnice naprave za porabo sadja in sicer moštar-nice, priprave za kuhanje sadnega žganja in sušilnice. Odkar je družba začela preskrbovati kmetijske potrebščine, imajo podružnice tudi nalogo, naročati skupno, da se s tem zmanjšajo prevozni stroški; pa tudi plačevanje se jim v oziru vrednih slučajih olajša.
Glede družbenih zavodov  in  podjetij  naj   omenimo, da  je  imela  podkovska  šola  v  prošlem  letu
dva polletna tečaja, ki sta bila oba dobro obiskana. Ta šola pa je z ozirom na premenjene razmere postale v marsičem nezadostna, zato se vrše obravnave glede njene reorganizacije in že na prihodnjem občnem zboru bo glavnemu odboru mogoče, o tem kaj defini-tivnega poročati, oziroma predlagati. Iz družbene drevesnice se je udom lani pod običajnimi pogoji oddalo okroglo 20.000 visokodebelnih drevesec in čez 1000 pritlikavcev. Družbena drevesnica je sedaj največja izmed vseh drevesnic v Avstriji, vzdrževana iz javnih sredstev, in glavni odbor je lahko ponosen na svoje delo, katero je polagoma dovršil v prospeh domačega sadjarstva. Tudi gospodarski uspehi na dvorcu, kateri je družba na Viču vzela v zakup, so bili ugodni; tamošnja goveja živina je simodolske pasme, kobile pa so pinegavke. Mej najvažnejšimi podjetji je družbena gospodinjska šola v Ljubljani, kjer se gojenke teoretično in praktično podučujejo v vseh strokah gospodinjstva. Družbeno uradno glasilo, izvrstno urejevani „Kmetovalecu, izhaja v 6000 izvodih.
Družba je že pred petnajstimi leti začela svojim udom preskrbovati razne kmetijske potrebščine, pri čemer pa za-se ne vzame nikakega dobička. Edino družbena zasluga je, da je prve kilograme umetnih gnojil spravila v roke kmetskim gospodarjem. V devetih letih se je poraba umetnih gnojil povzdignila na preko 200 vagonov na leto. To je uspeh, ki sam jasno govori. Tudi modro galico je družba upeljala za škropljenje trt in pa oljne tropine za krmo. Preskrbuje pa tudi brezpredenično deteljno seme i. t. d. Posredovanje gospodarskih potrebščin pri družbi se je sedaj raztegnilo skoraj na vse gospodarske potrebščine. Pri preskrbovanju gospodarskih potrebščin pa se družba drži načela, kolikor mogeče oddajati le one potrebščine, ki jih trgovci po deželi doslej niso imeli, ker se vsekakor hoče izogniti konkurenci trgovskemu stanu.
Govedorejo je družba pospeševala s tem, da je oddajala čistokrvne bike plemenjake, ter je priredila premovanja. Z državno podporo je družba nakupila in oddala živinorejcem za polovico kupne cene čistokrvnih bikov-plemenjakov, in sicer pinegavske, pomurske in simodolske pasme. Premovanja goveje živine so bila lani v Kranju, Mokronogu in na Jeličnem vrhu. Na isti način se je pospeševala tudi svinjereja in ovčarstvo. Kolikor je glavni odbor zmogel, je podpiral tudi kmetijski pouk. Poročevalec je naglašal, da družba polaga veliko važnost kmetijskemu zadružništvu, ter je v ta namen zlasti podpirala ustanovitev mlekarskih zadrug.
Občni zbor je vzel poročilo o vsestranski delavnosti glavnega odbora odobruje na znanje ter izrekel iskreno zahvalo kmetijskemu ministrstvu, deželni vladi, deželnemu zastopu in kranjski hranilnici, ki so družbo v njenem delovanju izdatno podpirali.
Stran 295.
Ravnatelj Pire je poročal dalje o kmetijske družbe kranjske računskem sklepu in bilanci za leto 1901, ter o proračunu za prihodnje leto. Skupnih dohodkov je bilo 290.711 kron; ostanek v blagajnici znašal je koncem leta 45.209 kron. Za nakup gospodarskih potrebščin se je izdalo 166.004 krone, za tisek in upravo ^Kmetovalca" 10.758 kron, za plače osobju 10.708 K, za drevesnice 16.419 kron, za dvorec na Viču 6424 kron, za podkovsko šolo 3561 kron, za gospodinjsko šolo 4313 kron, za govedorejo 3256 kron, za plani-narstvo 2000 kron, za sadjarstvo 8848 kron, za mlekarstvo 4900 kron, za čebelarstvo 1050 kron i. t. d. Družbena aktiva znašajo 131.864 kron, pasiva pa 45.053 kron in je torej imela družba koncem lanskega leta 86.810 kron čistega premoženja.
O izidu dopolnilnih volitev za glavni odbor smo že poročali; pripomnimo le še, da sta bila za računska preglednika izvoljena gg. Karol Ž a g a r in Fran T r i 11 e r.
Volitvi sledila so poročila in predlogi raznih podružnic. Podružnica novomeška je predlagala, naj kmetijska družba deluje na to, da se ustanovi na Dolenjskem centralni zavod za st ratificiranje trt. Po pojasnilih gg. Pirca in Gombača pa je g. Rohr-man predlog modifikoval v tem smislu, naj se v omenjeni namen daje podružnicam primerna podpora. Nadalje se je sprejel predlog novomeške podružnice, naj družba deluje na to, da se upeljejo na ljudskih šolah kmetijskonadaljevalni tečaji in da se nastavi na tukajšnjem učiteljišču strokovni učitelj za pouk v kmetijstvu. Po vinorodnih občinah naj se do prihodnje spomladi priredi pouk o potrebi splošnega in izdatnega kajenja proti slani. Ob enem se je glavnemu odboru naročilo, naj izposluje primerno pre-membo pravil za ustanovitev zavodov in postaj za rejo prešičev in naj ustanovitev takih postaj pospešuje zlasti v onih krajih, kjer se že sedaj pečajo s prašičjo rejo.
Podružnica vipavska je predložila pet nasvetov. Glede nasveta, naj družba vpliva, da debe posamezne vasi mrjasce čistega plemena, izjavil je ravnatelj Pire, da se to že godi, glede drugega nasveta, naj se družba zavzame za to, da se bo zakon o živinoreji bolj natančno izvrševal, pa je omenil, da se je družba že obrnila do vlade s tozadevno prošnjo. Sprejeta sta bila nadalje nasveta, naj se skuša upe-Ijati boljše ovčje pleme in pa izposlovati na mero-dajnem mestu, da bi smeli sadjerejci brez davka kuhati žganje iz sadja lastnega pridelka. Peti nasvet, naj kmetijska družba deluje na to, da se ustanovi v Ljubljani centralna vinarska zadruga s podružnicami za vsako vinorodno okrožje pod vodstvom strokovnjakov in pod nadzorstvom dežele in države, utemeljeval je g. nadučitelj Skala, ki je zlasti poudarjal, da vinorejci nimajo prilike spečati svojega vina. Skrb take centralne zadruge bodi tudi, da si kranjska vina pridobe renomš, kateri  po  pravici zaslužijo.   Gospod
Rohrman je naglašal, da bi se morale ustanoviti najprej okrajne zadruge, potem šele centrala. Istega mnenja je tudi ravnatelj Pire, ki naglasa tudi potrebo, da se v Ljubljani otvori poskusna klet, kjer naj bi se točilo zanesljivo pristno vino. Vinorejci si morajo konsumentov sami poiskati, a ne čakati, da pridejo sami; tako se postopa tudi drugod. Tako spremenjeni nasvet je bil soglasno sprejet.
Predlog eolsko-podkrajske podružnice, na bi se skupni pašniki čimprej razdelili, se je izročil glavnemu odboru, da ga odstopi in priporoči vladi, predlog podružnice mokronoške, naj bi Dolenjska dobila v konje-rejskem odseku vsaj enega odbornika, pa se odstopi omenjenemu odseku.
Pri nasvetih posameznih družabnikov je priporočal nadučitelj Radelj iz Trebnjega, naj bi družba skrbela, da se na Kranjskem namestu sive ajde upelje črna ajda, ki je za čebelorejo mnogo ugodnejša, kateremu predlogu se je pridružil nadučitelj L i kožar iz Preserja za Gorenjsko. Sklenilo se je, naj družba svojim članom oddaja tudi črno ajdo.
Nadučitelj Šega iz Logatca je nasvetoval, naj se pri kmetijski družbi osnuje poseben mlekarski odsek, kateremu bodi naloga snovati v primernih krajih mlekarske zadruge, že obstoječe pa moralno in gmotno podpirati; ustanovi naj se zveza mlekarskih zadrug in mlekarska centrala, ki bo preskrbela izdelkom slovenskih mlekarn pristop na svetovni trg.
Pri tej priliki je omenil ravnatelj Pire, da se je glavni odbor že obrnil na ministrstvo, naj se nam da mlekarski inštruktor za Kranjsko; šele potem bo mogoče izvršiti navedene zadeve. V istem smislu je pojasnil vprašanje tudi podpredsednik Povše.
Župnik Piber je izrazil željo, naj bi se v Bohinju večkrat priredilo premovanje goveje živine. Ravnatelj Pire izjavi, da se bo glavni odbor na to željo po možnosti oziral.
Končno je učitelj Dermelj vprašal predsednika za pojasnilo, zakaj neka stranka tako vstrajno ruje proti kmetijski družbi, čeravno ta deluje jako uspešno in blagodejno v prospeh našega kmetijstva. Zaželje-nega pojasnila seveda ni dobil.
Ker je bil dnevni red končan, je predsednik ob poldvanajstih zaključil občni zbor.