St. 92 PiStnina Mm ? s5to?lPl (t(M loraistfflft&ođa) • rsiu, ¥ soboto 18. aprila 1925. Posamezna .številka 20 cent* Latnik L izvcemši poad«ljek, vsak dan zjutraj, t'redništvo: ulica sv. Franćiika Asiškega št. 20, L nadstropja. Dopisi naj se p' iljajo uredništvu. Nefr*^ pistu se ne sprejemajo, rokopisi se ne \ćajo. — Odgovi.v«i j*-* Pfrol ?. F'jric. — Lastnik tiikarna Edinost ^ tiskarne Ec znaia za m. Gospodje, ki so zamislili ta ko-munikej radostnega zmagoslavja nad nedolžnim znanstvenim predavanjem, hočejo reči s tem, da izrabljajo Slovani znanstvo za svojo prikrito politično propagando in tak pomen da je imelo imeti tudi nameravano predavanje v dvorani Modugno. Toda fašisti so na straži. Slovani naij si likar ne domišljajo, da bi smeli nastopati tedaj pod Italijo na isti način, kakor so delali nekdaj Italijani pod Avstrijo, t. j. 1 a bi mogli uganjati pod raznimi pretvezami svoj iredentizem. Tako umuje fašistovsko glasilo v opra-'ičenje fašistovskega nastopa proti nameravanemu predavanju. Naj podčrtamo še, da se «Popolo» spozablja v svojem poročilu tako daleč, da naravnost smeši in žali prof. Vebra, označujoč ga za Nemca ter ga eaničljivo imenuje — teozofa. Mi nismo poklicani in tudi ne pooblaščeni, da bi tu zavračali osebne napade na uglednega profesorja in priznanega učenjaka. Mislimo, da tudi ni treba, ker ga pač taki napadi ne morejo doseči v njegovem prestižu kot znanstvenika. Ne moremo si pa kaj, da bi ne dali tu javno izraza vsaj našemu začudenju, da ostanemo na najnižjem klinu lestve, da se je osrednje glasilo vladne stranke ponižalo do takega tona. Zaničljivi ton, ki preveva vse poročilo, mora obuditi vsakomur, ki je sledil dogodkom tičočim se nameravanega predavanja, spomin na one prizore ciničnega zasramovanja, ki so jih morali prenašati s strani fašistov tisti naši ljudje, kateri so se hoteli podati k predavanju v dvorano Modugno, misleč, da se bo vršilo. V tem pogledu je «Popolovo» poročilo verna slika predvčerajšnjega fašistovskega proti-slovanskega izpada — pravo ogledalo! Spričo teh dejstev je razumljivo/ da se mi ne bomo spuščali s fašisti v nikake tozadevne polemike, ker bi s tem indirektno nekako upravičili neresnost, ki jo v svojem članku bahavo očitu jejo. Pač pa smatramo za potrebno, da povemo, kdo je predavatelj, da bo mogel predvčerajšnje dogodke pravilno presoditi vsaj tisti del italijanske javnosti, ki je prežet od prepričanja, da je treba jemati resno tudi vpra-$an)a, ki se tičesjo odnošajev med Italijani in Slovani. Predvsem naj naglasimo, da je prof. Veber dobro poznan kot strokovnjak z veliko avtoriteto na polju moderne psihologije tudi med italijanskimi znanstveniki te stroke. S procesorjem padovanske univerze dr. Benussi-jem, ki uživa tudi evropski glas, je oseben prijatelj in oba učenjaka sta v tesnih znanstvenih stikih — a gotovo, menda ne zaradi kakega kon-trabanda! Za velikonočne počitnice je obiskal prof. Veber te nase kraje in ob tej priliki se je rodila misel, da bi imel par predavanj, v katerih bi seznanil naše občinstvo s svojimi izsledki na polju psihologije- To je tisti «kontraband», ki ga je preprečila čuječnost tukajšnjega fašistovskega direktorija. Obmejna politika zaznamuje po tem uspehu nov napredek in gospodom v Trstu je treba res priznati, da so s svojim nastopom nadkrilili celo vi-demske obmejne politike. Prof. Veber je namreč na Goriškem povsod nemoteno predaval, tudi v « Trgovskem domu», ki se nahaia prav tako v središou Gorice kaikor dvorana Modugno v središču Trsta. Tudi vprašanje vzpostavitve kulturnih stikov med obema sosednima državama in narodoma je napravilo brez dvoma po nastopu trž. fašistov velik korak «naprej». Pokazalo se je, kako si nekateri tržaški krogi predstavljajo ono kulturno vzajemnost, ki bi spopolnila že sklenjeno politično prijateljstvo in o kateri se toliko piše tudi na italijanski strani. Pa še na eno žalostno stran fašistovskega nastopa moramo tu opozoriti. Mislimo, da ne more biti nikakega dvoma o tem, da so se tukajšnji fašisti grebo pregrešili s svojo protisliD-vansko demonstracijo proti najelemcntar-nejšim predpisom gostoljubnosti. A za Trst kot trgovinsko pristanišče, ki ima posredovati trgovino med zaledjem in morjem, ne more biti vseeno, kaj se misli o gostoljubnosti njegovega prebivalstva. In prof. Veber je bil na koncu koncev le gost, kateri ima pravico do spoštovanja kakor vsak drugi inozemec iz katerekoli države. Zakaj s tem, da bi bil __ _____ lizi vesti» v dvorani Modugno, bi se ne bil' j* se tu v Trstu misli drugače o obzirih gostoljubnosti in medsebojnem spoštovanju med narodi. Gospodje so seveda gospodarji imeti o teh stvareh popolnoma svoje, recimo fašistovsko mnenje, toda tnikakega dvoma ne more biti, da se krvavo motijo, ako mislijo, da se na ta način služi onemu pravemu ugledu Italije, ki bi moral biti njim v prvi vrsti svet. «Komunike j» fašistovskega glasila o tem dogodku pa ni le ogledalo, v katerem se zrcalijo nesmiselnost, neokusnost in nasilnost predvčerajšnje demonstracije proti prof. Vebru obenem z neiztrebljivim sovraštvom napram našemu tukajšnjemu ljudstvu, temveč je tudi važen dokument o žalostnih razmerah, v katerih živimo. To velja predvsem glede onih štirih točk, ki naj bi vsebovale nekako »utemeljitev* fašistovske demonstracije. Naj jih posnamemo tu brez vsakega komentarja, tako da si bo mogel vsak čitatelj sam napraviti sodbo o njih. Glasijo se: 1.) Ako se niso pred vojno (torej pod Avstrijo) trpele slovenske javne manifestacije, se ne morejo trpeti niti sedaj; 2.) vsak čin slovenske manjšine, s katerim bi ta hotela hKniti obstoj slovenskega socijalnega, duševnega in političnega življenja v Trstu, se mora smatrati za izzivanje; 3.) duševno, umetnostno in znanstveno življenje v Trstu mora biti le tisto, ki je v skladu z zgodovino, naravo, značajem in jezikom, ki ga govori njegovo prebivalstvo, t. j. italijansko; 4.) zato ne prevzema fašistovska stranka nikake odgovornosti za posledice, ki bi nastale, ako bi se s strani slovenskih agitatorjev, ki še živijo na naši zemlji, ponavljala taka izzivanja. delegat De Loikte, za njim pa delegati raznih držav. Ker se je razprava raz vleki a, je bila odgođena na juftrišnjo sejo, pri kateri se bo razpravljalo tudi o tretji točki dnevnega reda — «klavzula držav z največjimi prednostmi*. Pri drugi seji, kateri je predsedoval seai. Rava, se je otbširno razpravljalo o vprašanju mednarodnega posojila za ustalitev tečajev in OUi stanje proglašeno na Boisarshem tankov in Kalkov med ranjenci po atentatu v stolni cerkvi BERLIN, 17. Iz Sofije brzojajvljajo, da se ie vsled eksplozije peklenskega stroga v stolni cerkvi o priliki pogreba umorje- Mašče vanje make don st v uj ušči h za umor poslanca Mileva SOFIJA, 17. Na istem mestu, kjer je bil S Jf^T £TeV P nega poslanca Georgijeva zrušil južni de U umorjen poslanec Milevie bdC včeraj sanju: «zdru**ev trgovski poslov konsur ^ve. Ostale stene .so bile močno po- ^T^o ^ ZrL.^ ££iS škodovane. Govori se o nad dvajset j ^ ^^ {istek ^ k&terem ■ ^ ^ lov»; temu pnedtogu so bili odJočno nasprotni delegati Anglije, Brazilije in Ar-gentinije. Seja se je zaključila ob 17. uri. Zamenjava državnih pogojnikov RIM, 17. Farinacci je zopet vzbudil polemiziranja o izpreunembah v vladi. «Cre-mona Nuova», Farinaccijevo glasilo, prinaša iz Rima dopis, v katerem dopiisnitk z gotovostjo zatrjuje, da bo gen. Caval-lero imenovan za državnega podtajnika v vojnem ministrstvu, gen. Badoglio pa postane načelnik glavnega stana. «Na dolgo so govorili, neki list je govoril še preveč, kodiko časa ostane ministrski predsednik czačasni» vojni minister; nekateri so celo rekli, da bo opravljaj on, Mussciliini te posle samo kakih 14 dni. Z oziroun na to domnevo so nekateri listi PaM Mil novo vlado V vladi so Briand, CaOUtR in De Monzie PARIZ, 17. Včeraj ponoči je bila sestavljena nova vlada. Painieve prevzame ministrsko predsedstvo tn portfelj vojnega ministra, Briand bo vodil zunanje zadeve, Caillaux finance, Steeg pravosodje. Za prosvetnega ministra je bil imenovan dosedanji finančni minister De Monzie, Scar-mecLz pa je bil imenovan za notranjega ministra. Za unnaslia mornarice je bil imenovan Borel, za kolonije Hesse, za trger vino Cbaumet, za poljedelstvo Jean Du-rand, favna dela LavaL Ministrstvo za deio bo vodil Dnrafour, za pokojnine An-tericn, za trgovinsko mornarico Danielou. Ministrstvo za osvobojene pokrajine je bilo spremenjeno v državno podtajništvo. Novi ministri pri Dramtrguelu Vlada se bo predstavila parlamentu v torek PARIZ, 17. Ministrski predsednik je predstavil opoldne predsedniku republike svoje sortrudnike. Painieve je sklical za jutri ministrski svet, kjer se bo razpravljalo o vladnih izjavah. Nova vlada se bo predstavila zbornici v torek. Kakor je sklenila že prejšnja vlada, se ne bo noben član sedantje vlade udeleževali političnih manifestacij za dobo 3 tednov, t. j. do po upraivnih volitvah. Odvrnjen atentat na CaiUaiuca PARIZ, 17. Ob 11. uri so agenti aretirali na Quai-ju d'Orsay nekega človeka sumljivega vedenja. Arettranec je izjavil, da je hoitel umoriti Caillauxa, Pri njem so našli revolver. Odkrito zarota proti Kraslnu mrtvih. Med temi so policijski prefekt, več višjih častnikov in poslancev. Med ranjenci sta tudi ministrski predsednik Cankov in vojni minister Kalkov. Ostali ministri, ki soi prisostvovali obredu, so ostali nedotaknjeni. Proglašeno je bilo obsedno stanje. Po 19.30 uri ne sme nihče več na cesto. Položaj je skrajno vznemirljiv v raznih pokrajinah Bolgarske, odkoder prihajajo vesti o spopadih med žendarmerijo in komunisti. 100 mrtvih In 2G0 ranjenih v stoSni cerkvi SOFIJA, 17. Število mrtvih po atentatu stolni cerkvi je dosti večje, kakor se je je trtio napisano, da je bila smrtna obsodba izrvršena po nalogu makedonstvujuščih. Morilec je znan anarhist in je eden izmed glavnih krivcev pri atentatu, ki je bil izvršen v februarju lanskega leta na kazino v Sofiji. fse zveze med Jugoslavijo io Bolgarsko prekinjene Sožalje jugoslovenske vlade — Žrtve eksplozije v katedrali BEOGRAD, 17. (Izv.) Vsa javnost se bavi z dogodki na Bolgarskem. Vest o eksploziji peklenskega stroja v cerkvi sv. Nedelje je napravila naravnost poraizen vtis. Jugo slo. venska vlada je izrazila bolgarski sožalje. Bolgarsko poslaništvo je pričelo odre- prvotno mislilo. Ugotovljeno je, da je pri kati p&tne liste za Bolgarijo. Od 15. ure tem prišlo ob življenje kakih 100 oseb, dalje so prekinjene vse telefonske, brzo-200 jih je bilo pa ranjenih. Ministrski javne in železniške zveze z Bolgarijo. Potniki, ki prihajajo iz Caribrcnda, pripovedujejo o krvavih spopadih po vsej Bolgarski. SOFIJA. 17. (Izv,) Atentat v cerkvi sv. Nedelje je zahteval 200 mrtvih in ojkoli 150 težko ranjenih. Atentatorji so hoteli na onem mestu zadeti vse predstavnike vlade. Ministrski predsednik Cankov je ranjen v glavo; ranjeni so vsi ministri razen pričeli že iskati naslednika, med drugimi ./^J?'. ™*£F je Kil t m onnva ti n, Kn. Lpu areuran neKi orezposein de- je bil imenovan Cadorna. Da bo enkrat j r konec temu besedičenju, lahko zaroto- ! i^VT' iT- j . * * u *i i i? 1 harta. rn zaslišanju ie ta inženir Revhart vuna, da m MmssoHnifu nikdar nadlo v - - -i j . i • j m , j, u: - *. . izjavil, da je ruski podanik in da mu je glavo, da bi zapustil «začasno» vchjro mi- J___:__d___:______i_____ nistrstvo. Sedaj je gotovo, da bodo razen državnih pod tajnikov Grandija in Suarda zamenjani vsi podtajniki. Do te zamenjave bo prišlo ne monda radi tega, da bi se bili p od tajniki izkazali nevredne, ampak ker hoče ministrski predsednik, da pridejo na vrsto vsi fašistov siki poslanci. Do leta 1929. bomo imeli Še velika takih iz-prememb*. Spričo tega pisanja Fartnaccrjevega glasila so pričeli v parlamentarnih krogih zopet z ugibanji o izpremembah v vladi. Za državne podtajnike bi prišli v poštev: on, Pedrazzi (kolonije), Arano (naučno) min.), Bottai (narodno gospodarstvo ali promet), Josa (poljedelstvo), Caprino (pravda), LanziLlo (finance), Macfia (javna dela). Krasinu. Ta Rus mu je obljubil veliko denarno svoto, ako ubije ruskega poslanika Krasina. Inženir Reyliart je povedal, da je imel trden namen streljati na Krasina, ko bi ta zapustil poslaništvo. predsednik, vojni minister in minister za notranje stvari so bili lahko ranjeni. Med mrtvimi sta župan mesta Sofije in bivši vojni minister Najdencv. Vsi ministri so se takoj po eksploziji sestali na ministrskem svetu. Javno mnenje je zelo vznemirjeno. Nemiri v vzhodni Bolgariji SOFIJA, 17. V teku zadnjih 3 dni je Stojančevega, ki ga ni bilo zraven. Srednja prišlo do štirih spopadov med vladnirrm ladja cerkve je popolnoma uničena, četami in oidmetniki, ki jih vodi vodja i Ubiti so bili med drugimi generali Maj-Straišni, kateremu se je posrečilo zamzeti danorv, Davidov, Zlatarov, Nogov in Obdv Karahusein, nedaleč od Varne, in ga dr-, ter mnogo drugih visokih osebnosti, žati do prihoda pomožnih čet, ki so ga pri-. Vojaški oddelki krožijo po mestu. Areti^ silile k umiku. Pri Trnovi so vstaši za-1 ranih je bilo okoli 3000 ljudi. Obsednd vzeli nekolika mest in vojska je imela ž stanje vlada po vsej Bolgarski. Vse kaže, njimi dva spopada. Ob tej priliki je padlo da je država na predvečeru državljanske več vojakov, od odmetnikov pa samo dva- vojne. Ureditev koniesijonalnih odnošajev v Čehoslovaški PRAGA, 17. Pri današnji razpravi ustavodajnega odbora senata o medsebojnih odnošajih konfesij je bilo rešeno tudi vprašanje, s katerim letom je čehoslovaški državljan upravičen svobodno in samostojno odločati o svoji veroizpovedi. Kot tako je bilo določeno 16. starostno leto. Nadalje je sklenil odbor pozvati vlado, da pusti še za ne^^adikainos^o, ogovarjala .ali se ^ Frankovci proti sodelovGnlu z radikali ZAGREB, 17. Včeraj je prineslo fran-kovsko «Hrvatsko pravo» na čelu lista o pogajanjih z radikali strankino izjavo, ki jo je podpisal predsednik stranke dr. Aleksander Horvat. «Že 14 dni, pravi ta komunike, nas napadajo naši nasprotniki in pravijo, da hočemo preiti k radikalom. Hrvatska stranka prava ni nikdar in z nikomur, torej tudi za iu«!ir Otvorile? XI. iaterpartameatoms fro. konference Nad 260 zastopnikov 37 držav RIM, 17. Danes ob 11. uri se je vršila na Kapitolu slavnostna otvoritev XI. interparlamentarne trgovinske konference. Palača «Conservatori» je bila vsa v zastavah, vhod lepo okrašen. Pri vhodu so stražili občinski stražniki, na trgu je bil razpostavljen oddelek fašistovske milice. Otvoritve se je udeležil tudi kralj, katerega so ob vhodu sprejeli ministrski predsednik on. Mussolini, predsednik senata Tittoni, predsednik zbornice on. Caser tano, rimski komisar sen. Cremonesi ter člani italijanske delegacije na konferenci. Kralja je množica sprejela z burnim ploskanjem, ko se je pokazal na trgu. Dvorana Horvatijev in Kurijacijev je bila nabito polna. Zbranih je bilo okoli 260 odposlancev, ki zastopajo 37 držav; nadalje poslaniki vseh držav in vsi ministri in državni podtajniki ter mnogo drugih poslancev. Prvi je povzel besedo komisar mesta Rima sen. Cremonesi. Za njim je govoril sen. Tittoni, nato ministrski predsednik on. Mussolini. Za ministrskim predsednikom so nastopili zastopniki inozemskih držav: baron Dechampo za Belgijo, Leredu za Francijo, polkovnik PownaI za Anglijo, De Frontin za Brazilijo, Sanagirawa za Japonsko, Janković za Jugoslavijo. Ob 11.40 je kralj v spremstvu ministrskega predsednika zapustil Kapitol. RIM, 17. Danes popoldne ob 14.30 sta se vršili v palači «Venezia» dve seji XI. mednarodne parlamentarne trgovinske , . -----i konference, katerih se je udeležilo veliko Plaval o «Ana- število inozemskih in italijanskih delega- nikakor pregrešil proti obfr^' U? ^ I ^ P^^a * bil^voljen senator C.V.L bi Se ne bil pregrešil protife?1' Rf ,e >«1 mienovan ro- • . „ , F' munski poslanec C. Dussan. Prvi ie govoril n,egov pri/ate!) prof. Be- Poijak (^slav Stanislav Brun o '•pSknjo «mednarofdni poljedelski kredito istem gosta, kakor i£iim obzirom Jiussi, če bi n. pr. na Ljubljani imel kako stroke. Predvčerajšnja fašistovska svojem odmoru predavanje iz svoje x leuvcerajšnja lašistovska demonstra- in Bra^A n ^-V&^Z/ a^JLU ~ * razpi- c,a proti prof. Vebru pa je dokaza, ^^ ^ ^ ^ Gospodarski kro^ pritiskajo na Hinden-burga, da 9» odreče kandidaturi BERLIN, 17. Angleški listi poročajo, da je nemška vlada zadnje dni napela vse sile, da pregovori maršala Hindenburga, naj se odreče kandidaturi z ozirom na Neugodne zunanjepolitične posledice, ki jih poraja njegova kandidatura za držav nega predsednika Nemčije. Zatrjujejo tudi, da je dr. Stresemann v tem smislu že skušal vplivati na Hindenburga. Seveda pišejo nemški nacionalistični listi, da so ta poročila zgolj prazne kombinacije. Angleški dopisniki razpolagajo z neovrglji-vimi dejstvi, da so vodilne osebnosti gospodarstva, ki gojijo največje zunanjepolitične pomisleke napram desničarski vladi, zaprosile Hindenburga, naj čimprej odstopi od kandidature. Maršal Hindeiiburg je seveda to odklonil. Saj se je tako tudi pričakovalo, kajti Hindenburgova odpoved bi pomenila, da desničarske stranke sploh ne morejo več imenovati novega kandidata za ožjo volitev državnega predsednika, kajti rok za prijavo kandidatov je potekel 16. t. m. Na vsak način je ta nastop odličnih nemških industrijcev značilen za vznemirjenje, ki ga je povzročila Hindenburgova kandidatura v krogih treznih politikov Nemčije. Edino nemškonacijo-nalni tisk je ves navdušen za Hindenburga. Nemški nacijonalisti so* organizirali za ožjo volitev silno propagando. Mladino pozivajo, da se poda prihodnjo nedeljo z zastavami na deželo in agitira za Hindenbur-govo kandidaturo. Nacijonalisti so se vrgli na mladino radi tega, ker ne razpolagajo s potrebnimi denarnimi sredstvi v svrho najetja odraslih in izkušene j ših propagator je v. Ker so industrijski, trgovski in finančni krogi odklonili oficijelno podpirati Hindenburgovo kandidaturo, pogreša naci-jonalistični Loebellov odbor sredstva za agitacijo na deželi; to agitacijo naj izvršijo mladinski bataljoni, ki odpotujejo v nedeljo na deželo. pondeljek in drugi božični praznik. Turki zajeli voditelja mmtm Kurdov Angorska vlada ga bo izročila vojnemu sodišču ANGORA, 17. Uradno poročilo pravi: pogajala. Tudi ni nikogar pooblastila, da bi to storil v njenem imenu. Stranka prava ni nobenemu svojemu članu prepovedala, da se razgovarja s komur hoče in da iz-premeni svoje politično prepričanje. Ako je kateremu članu njene stranke pretesno v pravaških vrstah in ako misli, da bo z drugimi sredstvi in po drugi poti dosegel | Vladne č^te so obkolile šejka Saida ter ga ka, važnega za hrvatski narod, ,e to stvar j zajele s celokupnim štabom. Med Kurdi je njegove vesti. Hrvatska stranka prava nima1 —- ............' nanj v tem pogledu nobenega vpliva in nima s tem ničesar opraviti. Zato tudi nimajo izjave, ki so jih baje podali pravaši in o katerih piše nam nasprotno časopisje, ničesar skupnega s stranko prava, marveč so kvečjemu le njihova osebna naziranja in mnenja poedincev, ki so s tem ipso facto prenehali biti člani Hrvatske stranke prava in s katerimi stranka več ne računa«. To sporočilo je zbudilo v političnih krogih \v Zagrebu precejšnjo poizdrnost, posebno zato, ker bi bila po tej izjavi izključena iz stranke glavna njena voditelja dr. Ante Pavelič in profesor Šuflaj, ker sta se razgovarjala z gospodo, ki pa tudi ni bila po izjavah NRS pooblaščena s komurkoli razgovarjati v imenu radikalne stranke. Pogajanja med frankovci in radikali? ZAGREB. 17. (Izv.) Danes je tu-sem prispel na poti iz Šibenika Ljuba Jovanovič. Z istim vlakom je doispel dr. Jelenić emisar iradikalske stranke, ki bo nadaljeval! zva.J te| Pr°šn|i m odioi pogajanja s frankovci. ! cerkveno dostojanstvo. Z Angleški uvoz in izvoz LONDON, 17. V mesecu marcu je Anglija uvozila asa 112,861.032 šterlingov blaga, t. j. za 9,165.220 več kakor v marcu 1924. Izvo® v. letošnjem marcu ie iznašal 70,303.070 šterttngov, torej za 9,200.512 več kakor v istem mesecu lanakega leta. Notranje poaojOo t Ruatf MOSKVA, 17. Notranje poeojilo, razpi- Za ureditev železniškega prometa v Srednji Evropi BEOGRAD, 17. (Izv.) Delegajt na železniški konferenci v Varšavi Branislav Abra-movič je prispel danes v Beograd. Ministru za železnice je poročal o izidu kertn^-"erence. Med Jugoslavijo in PoJjsko je bil dosežen sporazum glede železniškega prometa. V kratkem se sestane v Beogradu strokovna konferenca, ki bo sporazum ehnično izjvedla. Tudi glede prometa med .^otmunijo in Nemčijo preko Jugoslavije, Madžarske, Avstrije in Čehoslovaške je >il dosežen sporazum. V kratkem se sestane v Beogradu konferenca, ki bo izdelala generalno železniško konvencijo glede obmejnih postaj in Romunije. raditega zavladala velika zmešnjava. Ker so ostali brez voditeljev, so obustavili uporniško gibanje in se predajajo turškim četam. Angorska vlada bo izročila šejka in vse zajete kurdske voditelje vojnemu sodišču. Konec kurdske vstaje LONDON, 17. «Times» dobiva iz Carigrada, da se z zajetjem šejka Sajda in devetero drugih uporniških voditeljev kurdska vstaja mora smatrati za zaključeno. Kurdska plemena so zelo poparjena in se predajajo Turkom. Poziv na patrijarha Konštantina, da prostovoljno odstopi ATENE, 17. Sveti sinod je brzojavnim potom naprosil iz Carigrada izgnanega patrijarha Konštantina, da se prostovoljno zahvali za svoje mesto, s čemer bi omogočil nadaljnji obstoj patrijarhata. Obstoji utemeljeno upanje, da se bo patrijarh odzval tej prošnji in odložil svoje najvišje njegovim odstopom bo obenem rešeno sporno vprašanje, ki ga je povzročil patrijarhov izgon iz Carigrada. Eksplozija na ladji ADELAIDE, 17. Parnik «Singapore», ki je :bil v sled eksplozije pokvarjen, je odplul proti Rotterdamu ter se tako napravil na pot 13.000 milj. Parnik vlečeta dva močna holandska vlačilca. Smrt odličnega narodnega delavca CELJE, 17. (Izv.) Sinoči je po dolgi bolezni umrl dr. Jurij Detiček. Otvoritev razstave t v&eangfteške Wexnbleyu LONDON, 17. ^Zopetna otvoritev vse-angleške razstave v We>mb!ey-u je uradno določena na 9. maja. Otvoritev se bo vršila v navzočnosti kralja in kraJjke. Ravna ta dam poteče 15. leto, odkar je kralj Jurij zasedel prestol Avstrijske rekvizicije in poškodbe cerkva Tukajšnja kr. prefektura sporoča: «Ministrstvo za javna dela je odločilo % svojim nedavnim sklepom, da veljajo doL ločbe kr. odloka cd 11. januarja 1925., št. 50L tudi za cerkve, katerim je Avstrija rekvirirala zvonove aH drugo cerkveno opremo. Ako cerkvene uprave Julijske Krajine niso še predložile finančnim intcndancam in sicer finančni intendanci v Trstu in PuB prošenj, o katerih je beseda v omenjenem kr. odloku od 11. januarja 1925., št. 50, se torej pozivajo, da jih predložijo DO 24. APRILA 1925. Vzorci za te prošnje se dobijo pri vseh finančnih uradih kakor tur*' panstvifr.* na zu- DNEVNE VESTI Občinanem v Kostanjevici Na "vprašanje, kft ste mi ga predložili po svo-Kh zastopaLkih, odgovarjam t «Epekoma poručena. Oblastva so daža ukaz za praznite v (evakuacij) nemudoma poooči in Jjide so moraJi zbežali »a poj nagS, nikar da b& bili mogii vzeti še kaj s seboj. Premičnine so ostale pod razvalinami. Takoj po izpraznitvi so italijanske čkte zasedle nad poiovico -vasi, drugo je ostalo t sredi med strelskimi jarki obeh vojska. Tako mi popisujete strašno nesrečo, k? /e zadela vašo vas, in me povprašujete, ali je ta*£ to škodo treba priglasiti, slasti pa, ail s pridržkom proti italzian&iiemu er2.r;u, aii brez taktna pridržka. Odgovarjam, do t e š k.c d e ni trAa prinositi, ker ni nastala iz vojnih dajatev ne iz vojaških nastanitev («ajakvartirung»), ki bi se vam bile naložile potom rekvizzc& pravilnih ali nepravilnih. Izpra.-:?Uev je bila le zadnja, neogibna pcd^dlca oboroženega pritiska italijanske vojaške sile, Kolikoc pa ste bili morda oikiodo-vani pod cbstrel^f ^vaTrfeaa in izpraznitvijo s tem, da so vam vzeli stvari, rabili prostore itd,, in so vam torej nastale resnične terjatve za stvarne aH nastanitvene, in sicer pravilne ali nepravilne rekviziese, je te terjatve pač treba prijaviti. Po slovesnih izjavah, da s>2 s priglasitvijo terjatev proti prejšnjim državnim erar-frem ne omaiefo pravice, ki lih imate proti italijanskemu državnensu erarju, ne bi bilo pravzaprav več treba nobenega pridržka- Vsekakor pa pridržek v tisti obliki, kakor je na obrazcih našega političnega dru-$ t v a, ne morfe škoditi. Dr. Josip Wilfan. — Predavanje pref. Vebra Juiri, v nedeljo, bo predaval vseučiliščni prof. Veber v pro- j štorih otroškega vrtca pri Sv. Ivanu. Začetek i predavanja ob 11. iri. — T. v. k. «Sirena» vabi na družabni večer ; danes, v soboto, ob 21-30 v dvorano Tina di! Lorenzo v Drehcrjevi palači \ Trstu Obleka j poljubna. Ker se s tem zaključi zimska sezona j družabnih prireditev v Trstu, naj nihče ne iz- j osta-ne. — Radi nepričakovanih zaprek in tehtnih vzrokov se mora krst ladij in veselica odložiti na prihodnji mesec. — Profesorski keogres v Skcpiju. Kakor smo že poročali, se bo ob pravoslavnih veli-konf>čnUi praznikih vršil v S^oplju kongres srednješolskih profesorjev. Doslej je prijavljenih nad 300 delegatov in vseh pokraiin Jugoslavije. Delegati prispejo v Skoplje 21. t. m. Dne 22. t. m. bo svečana otvoritev kongresa v hotelu «Palace». Prosvetnega ministra bo zastopal načelnik prosvetnega oddel.ta g Risto Obradovič. — Kavarna «Edera» zaprta. Varnostno oblastvo je pričelo v zadnjem času s posebno pozornostjo nadzorovati gibanje pristašev republikanske stranke. Po preiskavah v kavarni ^Edera» v ulici Tarabocchia in sedežu republikanske stranke v ulici S, Ma-urizio, kjer je bilo zaplenjenih nekaj brošur. je včeraj policija dala zapreti omenjeno kavarno, baje iz varnostnih razlogov, xi pa nam niso podrobno mani. _ fz urada Pol. cfr. „Edinost" v Trst« Josip K. p. Ivana - Sivno 8. Računski dvor v Rimu je sporočil, da je Vaša prošnja oddana Že 14. VII. 1924 pod št. 7022. Treba je počakati rešitve. Kari Pečarič - Koper. Računski dvor sporoča, da je Vaša prošnja izročena v rešitev. Josip Pečarič - Trst. Računski dvor sporoča, da je bil 6. IV. 1925 registriran preklicni odlok. Rešitev bo sledila. Tajništvo pol. dr. «Ediaost». Orel Albin se poziva, da se javi danes do ! 10 ure v našem uradu, ker bomo drugače primorani proti njemu izvajati posledice. _ Tajništvo. Društvene vesti — «Kontroior spalnih vozov«. Jutri, v nedeljo popoldne, ob 3.30 uprizori «CitaInica» pri Sv. Jakobu to imenitno komedijo Zadnjič se ponovi jutri ta burka polna duhovitih domiisk-kov in komičnih zapletljajev, ki mečejo človeka iz smeha v smeh in mu ne pustijo priti j do oddiha. Zadnj ič jutri nam b*o dano v tej sezoni pozdraviti naše stare znance iz tržaškega gledišča g. Silo :n g.o Silovo. g. Cele-stina i. dr. — Za to predstavo vlada silno za- j nimanje po vsej naši- okolici, zakai vsakdo se | hoče še enkrat polteno nasmejali, vsak hoče j še enkrat videti na -nljše naše igralske moči. j Igro režira g. M. Sija, nastopa tudi v glavni j glavna ženska vloga je v rokah g.e Si-love; dalje igrajo še gg.:Terčič, Celestin, Sie-pančiČeva, Kreševičeva i. dr. Pred igro in med ; odmori bo igral tamburaški orkester iz Ro-coia. Ker se je bati navala pri blagajni, bo predprodaja vstopnic jutri od 10—12 dopoldne. — PlaniciJio druitvo opozarja planince na družinski izlet, ki ga priredi jutri, 19, t. m.f ln sicer na Erzelj. Odhod z osebnim vlakom ob 6.10 z drž. kolodvora do Štanjela, odkoder peš na Erzelj in dalje v Šmarje, kjer bo kosilo. Povratek bo z večernim vlakom, ki dospe v Trst ob 21 20. — Braai&lav Nu^ić: «Narodni poslanec». M.D.P. - Trst priredi v nedeljo 26. t. m. ob 20. zvečer Nušićevo komedijo "Narodni poslanec*. — D. k. N. Tcmmasec - Trst. Danes točno ob 19.30 sestanek s predavanjem. Na to predavanje so vabljeni vsi dijaki, člani in nečlani, kakor tudi prijatelji krožka, — Odbor, — Občni zbor Sfirfjrfnnbrire podmimce SoL društva se bo vr&I jutri, v nedeljo, 19. t. m, od 10. predp. v dvorani D1LD. pri Sv. Jakobu. Člani in prijateJji društva so vabljeni, da se tega občnega zbora polno&evilno udeleže. — Dramatični odsek šentjakobske «Čitalnice®. Danes ob 20.30 vaja za ^Kontrolorja spalnih vozov» v dvorani DJLD. pri Sv. Jakobu. — MDJ. - Trst. V pondeljek, 20. t. m„ se bo vršil društveni sestanek v dvorani DiC.D. Začetek točno ob 20.30. Na dnevnem redu je zanimivo predavanje in ker gre tudi za ureditev važnih društvenih zadev, je navzočnost vseh članov brez izjeme obvezna. Ne pozabite na točnost.' Odbor. — V nedeljo, 19. t. m. se vrši returna tekmji med našo nogometno četo in pa četo M, d. «Sparta» iz Skednja na igrišču S. d. «Adria*, via Calvola. Obe četi sta se prav dobro pripravili za tekmo m prepričani moramo biti, j da bo ta tekma skozinskoz zanimiva. SPOHT Uradna razporedba re turnih tekem za kupo go&p. Povha S k up i n a A. 19. t. m. Obzor — Adria II., počiva Jadran. 26. t. m. Adria II. — Jadran, počiva Obzor. 3. maja. Obzor — Jadran, počiva Adria il. Skupina B, 19. t. m. MD-P. - Opčine — Adria I.; M.D.P. - Trsi — Sparta. 26. t. m. M.D.P. - Trst — Adria I.; M.DP, -Opčine — Sparta. 3, mai-a. Sparta — Adria I.; M.D.P. - Trst — M.D.P. - Opčine. Nedeljske tekme; Skupina A. Obzor — Adria II. na igrišču Adrije Začetek ob 14. Skupinar* B. M D.P. - Opčine — Adria I. na igrišču Opčine, Začetek ob 16. M D.P. - Trst — Sparta na igrišču Adrije, Začetek ob 16. — Tekma za kupo zlatarja g. AL Povha. Jutri se bosta odigrale dve nogometni tekmi na igrišču S. D. Adria v Via Calvola in sicer med četo S. K. Jadran-Herpelje in drugo četo S. D. Adria-Trsi. Za to tekmo nastopita četa M. D. Prosveta-Trst in četa M. D. Sparta-Škedenj. Začetek tekem ob 13.30. Moštvo prve čete S. D, Adria se zbere ob 12.30 pred gostilno D. K. D. pri Sv. Jakobu, da skupno odide na Opčine, kjer se bo vršila tekma med četo M. D. P.-Opčine in Adrijo. — S. d. «Ako in glasbeno društvo^ je hotelo med drugim proslaviti dvajsetletnico svojega obstanka z uprizoritvijo lepe komične opere «V vodnjaku*, katero je zložil češki skladatelj Vilem Blodek. Za uprizoritev tega dela je moralo društvo premagati velikanske težkoče, katere je tudi z dobro voljo in pomočjo odbora in članov tudi srečno .premagalo, v kolikor so se te težkoče pač dale premagati z marljivostjo in dobro voljo. Razen teh težkoč so namreč še druge, rekel bi, naravne težkoče kakor n. pr. oder, dvorana itd., ki se ne dajo premagati tudi pri najboljši volp. \ Če torej računamo s temi nepremagljivimi tež-kočami, moramo priznati, da je «Pevsko in glasbeno društvo* s svojim pondeljkovim in torkovim nastopom doseglo uspeh, ki je dostojno ovenčal zaključek njegovega petindvajsetletnega delovanja. Pridržujoč si, da napišemo natančnejše poročilo o tem po tretji in četrti uprizoritvi, ki se bosta vršili v soboto zvečer in v nedeljo popoldne, omenjamo le, da je tudi goriško ob- ) činstvo s svojim mnogoštevilnim obiskom znalo j oceniti dobro voljo in žrtve društva in da ie i "zapuščalo obe predstavi z najlepšimi vtisi. Ko [ govorimo o goriškem občinstvu, ne mislimo pri tem samo na Goričane, ampak tudi na bližnjo in daljno okolico Gorice, saj so bili na pondelfkovi in torkovi predstavi zastopam Slovenci ne samo iz Gorice in njene okolice, ampak tudi Slovenci iz oddaljenih krajev Goriške. Baš radi tega pričakujejo prireditelji, da bo tudi pri sobotni m nedelski prireditvi dvorana nabito polna, ker se je raznesla vest o lepo uspeli prireditvi že po ceh deželi. — Iz Kostanjevice na Krasu. Kakor je vse pre vrnjen o v naši po vojni opustošeni vasi, tako se še danes prevrača. Lansko leto smo imeli v naši ljudski šoli slovenski in italijanski pouk. Letos je prišel g, učitelj, ki je poučeval slovenski in učiteljica italijanski. A žal, gosp. učitelj je moral vsled bolezni opustiti pouk in se podati domov. Ker se nahajajo v naši vasi sami Slovenci, je potreben tudi učitelj in slovenski pouk. Ko je g, učitelj opustil vsled svoje bolezni poučevanje, so obljubili, da ga nadomestijo v kratkem. Pred velikonočnimi prazniki in o praznikih so rekli: po praznikih uredimo! In tako prihaja obljuba za obljubo, obljuba vrh obljube, a mi smo le še danes brez slovenskega pouka. ODDA se v najem dobroidoča trgovina ob glavni cesti. Kje, pove cpravniitvo «£dmosti«, 5M nHHJA Pozor! Danes je dospela v hotel Didič modistka Stabil« z veUco izfcero klobukov in okraskov. 514 _ i Iz tpfafka pokrajine — Divača. Prireditev, ki se je imela vršiti na velikonočni pondeljek ,13. t. m,, in je bila odložena, se bo vršila na belo nedeljo, 19. t. m. Začetek ob 2.30 popoldne. Spored isti, kakor ie bil že naznanjen. Prireditev se bo vršila v prostorih g. Obersnela. borzna DEVIZE Amsterdam od 96f>.— do 975,— Bel gija od 123 — do 125.— ; Pariz 127 75 do 128.25 London odv 116 25 do 116.45 ;NewYork od 24 25 do .U.35; Španija od 343.— do 34S.- ; Švica od - do 471.— ; Atene od 43.75 do 45.75; Berlin do 575,— do 5^3.— ; Bukarešt od 10.50 do 11.— : Praga od 72.20 do <2.60 : Ogrska od 0.0335 do 0.0340; Dunaj od 0.0333 do 0.0345; Zagreb od 39.15 do 3.I.30. VALUTA; Avstrijske krone od 0 0335 do 0.0345 dinarji od 39.- do 39.35 ; dolaiji od 24.20 do 24.30; novci po 20 frankov od 93.— do i>5,— tunt šter-lingod 116.15 do 116.35. Benečijske obveznice 77.65. BABICA, avtorizirana, sprejem* no-oče. Zdravnik na razpolago. Doka postrežb?. Govori slovensko. Taino3t zajamčena. Slavec." Via Giulia 29. 54 Baf-Ulllmliii Trst — Via Mfiareo št. 29. Točijo se najboljša vina. - SJadki pro-sekar, kraški teran, belo vipavsko in črno istrsko ; kakor tudi Maršala Florio in Vermuth Cinzano. Velecenjenemu občinstvu se priporoči 298 ev£h suea&. .Tavljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k sebi našo dobro soprogo in mamico iifar JOSIP EGGER LIVAR Šturile 114 pri Ajdovščini vliva železo, medenino, baker, aluminij, svinec i. t. d. i. t. d. Kupuje vsakovrstne kovine In jih plačuje po najvišjih ccnah. 301 ota airtorizirani specijalist za kurja ožesa sprejema od 10 do 13 303 in od 16 do 18 v nedeljah In praznikih od 10 do 13 v Via S. N!coi6 št. 13, tU rc. % Zlato, s?«bro, krona, % 1 platin, zobovje ^ J & kupuje -Zlatarna ALiERT POUH- Pogreb predrage pokojnice se vrši dne 18. t. m. ob 11. uri iz hiše žalosti na Grahovem št. 39. GRAHOVO, dne 17. aprila 1925. Žalujoči ostali: Anton Rutar, soprog. Anton, Franica, Franc, Ludvik, Justina, otroci. Angela Rutar, sinalia. { # Trst, Via M a zini 45 1 % i? t^iMtidB & ts*]^ đrthrfp MED OtPĆINAMl in Prošekom je zbežala 15. t. m. popoldne bela krava z rujavkastimi lisami. Zasledovana je bila skoraj do Sv. Križa, tam pa se je zgubila vsaka sled. Kdor bi mogel dati kako obvestilo o zgubijeni živali, je naprošen, da to javi kr. karabiner-jem ali županstvu bližnjih vasi, Kr. karabi-nerji in županstva tega okrožja so bili o tem begu že obveščeni. Kdor bi pripeljal izgubljeno kravo Ivanu Piran v Trst, Via Com-merciale št. 343, dobi L 200 nagrade. 523 ČEVLJARSKI POMOĆNIK se sprejore, via Guido Brunner 9. 519 ZLATARNA F. BUDA1 Trst — Corso Safibaidi 35 (Pcdru^ka Via SesSžnaia t) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljantfc in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (55) RAKOS & C.o Trst - Via Milano 19 - Telefon ši. 36-34 Zastopstvo pisalnih strojev OSLICA z vozičkom in žakljem ovsa je bila ukradena v četrtek opoldne na Piazza S. Francesco. Voziček je zeleno barvan. Kdor najde tatu, naj ga javi upravništvu, kjer dobi primerno nagrado. 522 stroji za šivanje in vezenje, origin., nemški. ZALOGA: (318 F. BEDMR tvrdka ustanovljena 1878. I. Tis«, Via Genova 19 Zalooafeombalazavezeoie Đ.M.C. Zaloga rabljenih strojev', trakov in kopirnega papirja po konkurenčnih cenah. Poprave pohištva za urade. Zaloga pisalnih strojev IDEAL. ' (316) ALOJZU POVH Piazza Garibaldi 2, I. nadstr. Teieion 3-29 Največja zaloga ur in zlatenine v Trstu. Prodaja tudi na obroke !ZHiL0¥ALill€H DEŽNIH PIASCEV MODERKA BARVALNBŠA Trst - Corso Vittorio Emanuele II!. 3B Dežni plašči se popravljajo, čistijo, barvajo itd. Tovrstna obleke in koluhovine so c stsjo in barvajo. NivacSna bla^o se šmpragrtara, da poslana nepreraccSiivo. zmerne. '317) Postrežba točita. Fredno kaj nakupite, obiščite HLESSA tvrdks Via Kefitori št. t — Via Ma*ca:iion šf. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki Izberi. PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: Mož preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. Baronova volja je bila paralizirana in niti najmanje se ni upiral, ko ga je deklica vedla iz kapele s tako gotovostjo, ki je dokazovala, da je izvrstno poznala te prostore, in ga privlekla v sobo, ki je ni le videl. Najprej sta šla skozi razkošno opremljeno spalnico s posteljo pod baldahinom. ' — To je tvoja soba. Ta mala vrata pri vznožju postelje peljejo v garderobno sobo, odkoder je vhod v vrt, — je pojasnjevala Valerija. — A tu je tvoja delavnica, — je pristavila, ko sta vstopila v veliko sobo, ki je bila prevlečena s temnim usnjem z zlatimi obšivki. V ozadju je bil velikanski kamin iz črnega mra-morja z grbom Montignosov. K temu kaminu se je napotila Valerija. — Dvigni svetilnik in ne hodi od mene, — je rekla ukazovalno. Nato je z roko potipala enega izmed ornamentov, pritisnila nanj in v tistem hipu se je pod sredi sobe z gluhim treskom odprl in pokazala se je črna. luknja; črez nekaj sekund se je luknja zaprla, da ni bilo sledu o njej. — So tudi stopnice v to kamenito vrečo; včasih so v njej držali zaprte ujetnike, — je pripomnila tako mirno in ravnodušno, kakor bi govorila o naj navad-nejših rečeh. Potem je pritisnila na šlem pod grbom ornamenta in baron je z velikim začudenjem videl, da se je težki kamin obrnil na nevidnih tečajih in odkril ozke, globoko v steno vdelane stopnice. — Daj mi svetilnico in pojdi za menoj, — je velela Valerija in se brez strahu spuščala po stopnicah navzdol. Baron je mehanično šel za njo in zdelo se mu jc, da ne bo nikdar konec stopnic; končno sla prišla k železnim durim, ki jih je Valerija z naporom odprla. Tedaj sta se znašla v precej velikem podzemlju, ki je bilo izklesano v samo skalo. Nasproti steni sta stali dve kameniti klopi, na katerih so bile prikovane verige, a na raznih mestih je videl ležali bele kosti. Na tleh je ležal razprostrt okostnjak v viteški opremi; bržkone pri padcu se je šlem odvalil nekaj korakov proč in črepinja je bila razbita. Nedaleč od viteza je ležMa brezoblična masa, napol mumija, napol okostnjak. Dve dolgi, gosti kiti las sta pričali, da so ti ostanki pripadali ženski; v prsih je tičalo dolgo bodalo z rezljanim in s kamni okrašenim ročajem. _ Evo Lukrecije. Ti moraš ukazati, naj jo od- neso od tu in pogrebejo njene ostanke, — je rekla Valerija, ko sta šla iz podzemlja. Čudna apatija je prevzela barona. Nič več ga m bilo groza in ravnodušno je gledal na očitne sledove zločinov teh Montignosov. Skoraj ni opazil zatohlega in neprijetno dišečega zraku, toda s težko glavo je sledil za mesečno žensko, ki s* je lahko kakor senca vzpenjala po stopnicah. Ko je prišel kamin zopet na svoje mesto, je Valerija rekla s topim, enozvočnim glasom: _ Zdaj pojdiva k stricu Ridolfu. V spalnici se je ustavila minuto časa, pokazala na razna oblačila, ki so bila vržena na stolico, in na kapo na mizi rekoč: — To je potna obleka, ki si jo slekcl, ko si šel v kapelo. Potem, ko boš prost, si boš ogledal vse to. S čudovito gotovostjo, ki jo je kazala v vseh dejanjih, je šla po hodniku, se spustila navzdr>I po nekolikih stopnicah ter stopila v sobo, v kateri je že bila in kjer je visel njen in portret starega sigtrora. Brez obotavljanja, k^kor bi bila v zbujenem stanju, je prižgala oba svečnika na mizi ter odrinila na stran veliki zvitek pergamenta s pečatnim voskom. Pavel Borisovič, ki ji je mehanično sledil, je postavil svetilnico na mizo. Popadla ga je nenadna slabost in spustil se je v naslanjač z visokim naslonom.