уг tlačnih» Itehs: C#» leto K 120”—t pol lete It <80*—, četrt leta K 50 —. izren Jugoslavije: Celo telo K 450’—. feserst! ali oznanila #® *e- «кбвпајо po dogovora ; pri večkratnem inserimnju fsfisnćten popust, llpravniitvo sprejema naročnino, in reklamacije. — — Telefon št. 226. sodvisen paffticesi list m slomsko ljudstva Лмгашежпа *U?vI?U;b. tstjope l Ur*}-n*>. «Strela* lakaj« v pondeljek, sredo In Urednilivo in »prsvailtvo je v Mariboru, cesta št. 5. — Z uredništvom se more gort vsak đan samo od 14. do 42. ure dopeJrh« Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. —--------Telefon št. 220. 7B. S&d wills:®» MSfcBPffeOS», \ alera v družbi štirih predsta-viteljev irskih’ angleških unionistov « Doslej je radi neodvisnosti Irske be -ležiti samo delne uspehe. Politična poročila. p Kriza v demokratski stranki, „Narodna Politika“ poroča iz Beograda: N: zadnji seji 'demokratskega kluba je prišlo do ostrih spopadov med obema taboroma demokratske stranke. Seja je bila, zelo burna, ker je levica pod vodstvom poslanca An-djeliča brezpogojno zahtevala, da s© revidira strankin program, ki je kar pitglističen in nedemokratičen, Ko-rerekture programa bi se imele izvesti v smeri seljačke politike. Po dolgem upiranju od strani desnice, je levica, da bi ne prišlo do razkola, pristala na izmenjavo programa. M. to svrho so izbrali poseben odbor« Kljub temu pa se računa, da omenjena akcija ne bo uspela,, ker so demokrati, pogazivši vsa svoja, načela, izgubili med narodom ves kredit, p Kako bodo revidirali demokrati svoj program? Sredi avgusta se bo vrli! glavni kongres demokratske stranke in pri tej priliki bodo demokratje tudi zopet enkrat revidirali svoj pro-pram. V tej reviziji bodo zopet postopali po svoji demokratski »poštenosti« — iz programa zeraljoradnikov bodo pofatili nekaj točk in jih porinili med med svojo programno šaro. Ali bo pa otela ta revizija demokratsko Stanko pred politično smrtjo? Slovenske policaj-demokracije gotovo ne! p. Italijansko vlado je sestavil Lo-uomi takole:, predsedstvo in notrane zadeve Bonomi; zunanje zadeve:, De Navft (bberalec); vojna:; Gasparotto (socii aim demokrat); mornarica: Rodina (pristaš italijanske ljudske stranke) ;; finance: Mauri, (italj, ljudska); javna dela: De .Vito (liberalec); kolonije :: Di Soalea; pravda: Tovini (U. ijudsci stranka); industrija:, Bellotti (liberalec); poljedelstvo:, Torre (liberalni demokrat); pošto in brzčjev Porzio ..liberalni demokrat); delo: senator Albiator; nove pokrajine: Rai-I nori (liberalni demokrat). Glede zunanjega ministrstva Še ni gotovo, da bo dodeljeno poslancu De Nava, ker obstoja možnost, da zasede to važno me-JStc vašmgtonski poslanik* senator S-’, Ricci. p Imenovanje državnih podtajnikov v Italiji. Dne 5. t. m. se je sestal ministrski svet, ki je imenoval podtajnike. Zbornica se snide, kot poroča »Tribuna«, dne 20. julija. Pri seji so bili navzoči vsi ministri. Tudi marki della Torretta se je že vrnil v Rim. Pnevne vesti. d Sprememba naše telefonske številke. S 1. julijem ima uredništvo »Straže« in »Slov, Gospodaija* telefon štev. 113. Štev. 220 je odpadla. — Na štev. 113 se pokliče tudi Tajništvo SLS v Mariboru. d „Slov. Narod.“ in farizejstvo. Brez klevetanja liberalec ne more živeti, brez skraj ne jnkonsekven eo ne nastopiti, zato je „Slov, Narod“ proti slov.; duhovščini objavil zopet ostuden napad, podprt z obrekovanji in neresnico. .Vprašžtao gg.: Koliko ljubljanskih liberalnih voditeljev, sta-rinov in mladinov je bilo zaprtih, zaradi narodne zavednosti in narodnega prosvetnega dela? Na deset štar ferskih duhovnikov ne pride niti edem Koliko vojnih srebrnih, zlatih in „Signum“ ste imeli organizatorji „Sokola“ in liberalni mladini in starini ?! Koliko govornikov so poslali od maja, 1917 pa do oktobra 1918, da bi si tipali propagiraj jugoslovansko idejo? Tipično je, da je najbolj liberalna banka „Ljubljanska kreditna banka“, kjer imajo besedo 1© liberalni voditelji, narodnost povdarjala tako, da je svoj prvotno slovenski napis izpre-menila v slov.-nemSkegal Smrad in gniloba v, narodnem življenju sta bili poprej, smrad in gniloba ste sedaj, a vaši bralci morajo biti strašni tepci, ker čitajo v, vašem listu,enkrat slavospeve, kako našo narodno idejo na Koroškem in Primorskem držijo po koncu le duhovniki, drugič pa z liberalno slastjo požirajo obrekovanja in klevete nad duhovništvom. d Intrige slovenskih demokratov. Ljubljanskim demokratom je udarec, ki so ga dobili pri županski volitvi, zelo neprijeten. Kakor je javnosti najbrž že znano, vlada še dosedaj ni potrdila — vsled lateralnih spletkar rij — novega župana, „‘Jugoslavija“ objavlja značilno izjavo voditelja mla-doKberalmh petelinov okoli „Jutra“, gi poverjenika Ribnikarja, ki je rekel: „Županstva v Ljubljani ne smemo izgubiti in naj stane kar hoče in če upropastimo s Peskom vred tudi svoje lastne ljudi!“ Ker so demokratski zaupniki za Ljubljano v seji načelstva dne 6, L m. sklenili, da sa priporoči vladi potrditev novega; župana, nam Ribnikarjeva izjava dale prav zanimivo sliko o disciplini jede-esarjev. Peska hočejo mladini ugonobiti, Na ta način — tako vsaj upajo — bi pridobili narodne socijaliste in soeijalne demokrate in bn prieventu-elni nori volitvi prodtfi z demokratskim kandidatem za župapski stolček. Pravijo, da se liberalci strašno motijo v r jč j; d «Lepega» poslanika dobi Praga iz naše kraljeviue v osebi SKŠ dr. Vo-šnjaka. Demokratsko časosisje posveča že kot pakt. da bo stiščal Pašič slov, radikala poslanika Hribarja na prestol ljubljanskega kraljevega namestnika. Hribarjevim naslednikom se že imenuje dr. Vošnjak, ki je od svojih vseučiliščnib kolegov dokumentiran neresnieoljub. To bodo Cehi gledali, ko jim bomo poslali v Prago moža, ki vedoma govori neresnico. d Kmetska obsodba nad izdajat * vom narodnega poslanca. Nedavno smo poročali, da so ze mljo rad ni š ki! poslanci (Avramovičeva skupina) prh* tepli poslanca Nikolo Divljana, ker, je prestopil v klub „slovenskih samostai-nih seljaka“ ter glasoval z njimi m ustavo. Dodatno k temu pa poroča list „übzor“ iz Sarajeva: „Danes, 4, t. m. je prispela v Sarajevo depata» eija kmetskih volilcev ter zahtevala * da poslanec Nikola Divljan takoj odloži svoj mandat.“ — To je obsodba pnprostih Seljakov nad izdajstvom narodnega poslanca, ki je glasoval za protikmetsko, bankokratsko in prod socijalno ustavo. Upamo, da bodo vzgledu srbskih in hrvatskih eetjakov sledil tudi slovenski samostojni kmetje. d Večerja in kolo za ustavno glasovanje. „Kmetijski list“ konštatira, da sta Pucelj in Ure k dobro večerjar-la po sprejetju ustave na dvoru, Dober tek, sta si gotovo veliko privoščila pri Pucelj—Urekovi res čisto sa» mostojni obilnosti. Drugi da pa so vsi samostojni poslane), po poročilu „Kmetijskega lista“ plesali kolo pri zopetni slavnotni večerji. Samostojni zastopniki kmetskih koristi v Beogradu opulentno večerjajo na državne stroške in plešejo, doma kmetje garajo in plačujejo davke, da Je joj! E-den obilno je in pleše, drugi ga-pa redi in plačuje! Taka je samostojna politika v praksi. d Javna tajnost je, da se pripravlja žurnalistični starosta „Nar rod“ na likvidacijo in bi potem iz „Naroda“ in „Jutra“ se ustvarilo eno glasilo za slovensko poli c ajdemokr akcijo. Znaki „Narodove“ smrti so smrt in beg njegovih dolgoletnih urednikov. Requiem bodo zapeli „Narodu“ na občnem zboru Narodne tiskarne. 1 'osmrtnico . od koleginje „Straže“ „Narodu“ zagotavljamo, čeravno bo počival v groba tmini. d »Jutro« in »Narod« se bosta strnila in spojila v »Pondeljek«, kar bores najbolj odgovarjalo njuni duševmo moralni kakovosti. d Ze zopet iz učiteljskih krogov* Dne 7. julija je, zborovalo v Mariboru učiteljstvo mariborskega okraja.-K predavanju o šolskih vrtovih je pripomnil med drugimi neokusnimi izvajanji nadučitelj R. sledeče: „Sv* Benedikt je deloval najprej na to, da so dobile župnije kmetije. .Vsled tega je pridobil zaslombo pri; duhovnikih in na ta način je bilo mogoče, da so duhovniki delovali na to, da so pridobili Benediktinci še večje kmetjjje. Tudi mi temo lahko poslali svetniki,, ker. Benedikt je postal le zato svetnik, ker je pripravil svojemu redu toliko posestev. Država naj da, kmetije 6o» lam, da bodo učitelji lahko vzgajali mladino v kmetijstvu, ne pa župnikom. „ki kmetij ne rabijo“ — Gosp« nadučitelj je namreč trdil, da vrtovi ne zadostujejo nalogi šole, temveč bi morala še imeti vsaka šola še majhno kmetijo. Pripomnimo: Občino imajo že itak na ramenih velikanski balast — stroške za šole — k temu te pa kmetijo! No, to bi seveda občane ve* selilo, ki bi plačevali In g. nadučitelj bi pa se smejal, rekoč: „lepa plača in dohodek iz kmetije — juh/te dam za litrček“! d Odbor pevskega društva „Obmei ni zvon“ v St. liju. je poslal v marib>, listič „Tabor“ dopis, ki naravnost žali nas šentiljske Slovence. Dopispikotti tudi ni ljubo, da je ostala med slovenskimi posestniki stara slovenska nar vada, da se večkrat snidemo v domači družbi in se v svojih domovih' a prijatelji poveselimo. „Olikan“ (? ! ?> „Tabmov“ dopisnik (dopisniki!) ime* nuje to staroslovensko gostoljubje „požrtija." Vprašam gospode, posebno g., Sardoča, ali bode mogoče treba iti vs bodoče 1? kakemu liberalnemu učitelj«; ali financerju po dovoljenje, če borna prijatelji šli v gorco ali v klet?, Neben slovenski Sentiljčan vas ne bode vprašat, Koga in koda) ga bo vabil И sebi v goste. Pri Švabih pa si uredite svoje дапаајв“, Kakor m Mirko Вагзтап. ' V- . &■ ЈРШШтјјоМ fantini nai teljski reaimt■'-gimnaziji ■ so skleniti izzivalno vesoiteip glede uvedbe slovenskega •^bretega jezika ter jo vposlali na ,.merodajno mesto“. Resolucijo je obelodanil« „Nova Doba“. Z liberalize mpm otrovani dijaki te izjave gotovo niso podpisali pod vplivom globoke vernosti, oziroma skrbi za procvil in -razSiiiwemle verskih čuistev marveč % ptb®Äö kljubovalnosti prqti vse-' m. kar je s katolicizmom v zvezi,-Kater znano, jo jugoslovanski episkopal v Rimu toozirno itak veliko dosegel Epistoda in evangelij se testa pri sv, maši čitala v živem jezika, torej v; slovenščini. Drugi obredi, kakor ц. pr. pteeljevanje sv. zakramentov, pa se bodo povsem naravno vršili v latinskem jeziku. Izjava celjske student arije je plod ešoiirauih m s per -e» amim liberalizmom zasoljeni ti možganov. d Ormoški svečarji. Zato, da nismo smeli ' voliti , smo svetili dne 30 . umi ja zvečer po naročtiu župana, ne, Oriveo je naročil, župan se je držal le samo discipline. Grivec je tudi prev -• zel službo drugega občinskega policaja, ruka! je na kolesu po mestu sem -unija s „pleibusom“ v roki, zapisal je vsakogar, ki ni ali pa le premalo sve~ - .til. Pofem je hodil v spremstvu višjih demokratov (imena ne izdamo, bojimo se maščevanja) po mestu gor in dol, giertal* «o tako oblastno, da so se nam So moro hlače tresle. Se pač vsak boji js* svoj M«bi kruhek, posebno sedaj,, ko aas vladajo policajdemokrati. Lepo smo i vetili, zato smo prišli pri naših demokratih v milost, priznati nam hočejo v bodoče völiino pravico, mi pa smo popravljeni, njim ge lepše svetli, ko dobimo zopet volitve, to svečano teljubJjamG kot udani in za vse hvaležni n e voiilci-meščani. d temošiki dr. Lakič se je dal zadajo nedeljo pri cerkvi vsem lepo zahvaliti!.'ki so ga do sedaj podpirali in mu napolnili žepe. Za slovo je" še poprosil. da bi mu nosili kmetje svoje groše tudi .v Maribor. Pa je zašumelo med JjiuMvom kot v gozdu drevesa, kadar *■'£! maja vigar m glasno so zve-»ele besede kmetov: „Nikdar več! A-dtjo M^o!- d Ljubljanski učiteljski pevski zbor priredi v Ljutomeru v torek 12. t. m. na svoji turneji (60 članov) velezanimiv koncert ж mnogobrojnim sporedom in sicer v dvorani g. Štermana. Začetek ročno ob 8, uri. Potrudite se v obilnem števil«, đa pokažemo, kako vemo ceniti .glasbeno umetnost, d IDot' na komuniste. Preiskave proti najpadaloem na prestolonaslednika m proti osebam, ki so v zvezi s tem napadom, se z vso vnemo vršijo iakorekeč. noč in dan. Vsak dan prinese nova razkritja. Dognalo so je, da sta v zvezi z zarotniki še tudi Marinkovič in Juha, Id sta pa še isto noč pobegnila iz Beograda, bržčas v Avstrijo ali na Madžarsko. Za obema je bita izdana tiralica z zahtevo, da se ju izroči naši državi. Nadalje je policija dognala, da je, imel Marinkovič v Beogradu neko ljubimko Elviro, staro 25 Ш,, katero je v vojni uporab- Belo zlato. ■Z&Nb* ,s Pohorja. — Napisal J. T. (Dalje.) „Gospod Gornik, pa tudi vi ostanite fari nas! Mokri ste kakor, jaz!“ , ga J© .vabila Anioa. „Hvala !i Utrjen sem, naglo bodem % topil ki segrel se bom po potu!“ Rad. bi bil ostal na lepem Arniči -nem domu, pa nasršeni pogledi starega Smrekarja mu niso ugajali in ker ga tudi ni zadrževal, se je prav hitro poslovil Smrekar pa je dejal svoji hčeri: „Kako moreš privleči tega bajtarskega, ponesrečenega študenta tu sem gori k nam? Kaj bi rekli ljudje, kaj bi reket Miha, če bi vaju bil srečal!“ »Oče! ~ se je užalostila ’Anica, — j,,rešil mi j© morebiti življenje — a še zahvalili ste niste!? „Hlačal ga bom za njegov trud — sem gori pa ne sme več! Miha bi bil rUidf* Anica je morala y posteljo. Mati je prihitet» z njive in , ji kuhala vino '*o vroče Saj«, dekle pa je zajokalo v bete Mt*«isioe, samo ni vedelo zakaj. Ijaio madžarske ministrstvo za špijo-nažo. Smatra se, da je ta ženska preskrbela Marinkoviču bombe, odkod, še pa ni dognano, vsekakor jih je do bil Marinkovič od nje in jih izročil Csakiju, kS je bil glavni komunistični skladiščnik; za orožje. Policija je izdala tiralico za Elviro, V Novem Sadu so zaprli krojača Palečko, ki je pri zaslišanju potrdil vse, kar so trdili njegovi v Beogradu zaprti tovariši, zlasti, da je. bil Nikola Kovačevič edini za to, da se komunizem izvedo z vsem nasiljem. Končno je še tudi potrdil, da se naj napad na prestolonaslednika izvrši v imenu vseh štirih zaprtih poslancev. V Ljubljani je pa bil v soboto zvečer dne 3. julija aretiran v Zagrebu rojeni čevljar Miloš Zlatar, ki je pobegnil iz' Novega Sada. Policija je ugotovila, da je bil aretiranec v tesni zvezi z zarotniki, Z ženo in hčerko je nameraval pobegniti v Ameriko. V Beogradu zaprte komunistične poslance bodo zagovarjali trije odvetniki in sicer Grebenae, Popovič in Jovanovič, ki so proti aretaciji teh poslancev vložili ugovor.; Zagovorniki aretiranih poslancev, ki zanikajo vsako sokrivdo pri napadu na prestolonaslednika, so tudi podali ugovor, ker se zaprti poslanci v zaporih mučijo, da bi tako prisiljeni priznali, česar so obdolženi. d Vodja naših komunistov —• nevarno obolel. Belgrajski listi javljajo, da je dr. Sima Markovič, ki je vodil jugoslovansko komunistično deputacijo. na kongres III, internacijouale v Moskvo, nevarno obolel. Prehladil se je na potu in pri tem zadobil vnetje v pljučih. Zdravniki zatrjujejo, da ni Tipanja, da bi okreval, ker je bolezen uničila ves njegov organizem. Zdravijo ga najboljši ruski zdravniki. Dr. Sima Markovič je v našem parlamentarnem življenju znan kot resen in visoko naobražen politik širokega ob -zorja. d Pred inarih. poroto so se pred dnevi zagovarjali zaradi vloma v trgovino VVorscheta v Gosposki ulici v Mariboru Josip Kovačič, Adol| Steinbaoh in Jodt, glavni krivec A« branšek je nekam pobegnil. .Vsi trije so bili obsojeni na 18 mesecev težke ječe. Zaradi drzne tatvine je bil obsojen 201etni Leopold Konečnik na eno leto težke ječe, ker je oktobra lanskega teta ponoči ukradel kobilo iz hleva Himelreicha v Radencih, Pred isto poroto se je zaradi tatvine zagovarjal morilec Anton Maček, ki je leta 1919 umoril neko ženo in bil od divizijskega sodišča obsojen na vešala, a bil pomiloščen na 291etno ječo. Ob prevratu so ga spustili iz Moilersdorfa, kjer je bil zaprt. Od tiste dobe se je klatil po svetu ter kradel vse, do česar je le mogel priti. Porota mu je prisodila 7 tet težke ječe, njegovega pomočnika Senekoviča mladega pijanca, so pa obsodili na 18 mesecev težke ječe,; d Prosveta — monopol centralistov ? Zadnji »Balkan« se je silno razljutil nad »predrznostjo« »Hrv. Katoličkog Narod-nog Saveza u Zagrebu«, ki je osnoval posebni vojaški odsek, ki naj bi skrbel za širjenje prosvete med katoliškimi II. Dva dni pozneje je inžener And zopet stopal po strmi gozdni poti navzdol v. sotesko, Rad je zahajal k „mlinu“, kakor so pravdi tistemu kraju, ker je tamle stal pred davnimi časi mlin Smrekarjevih pradedov, Dragi spomini na njegovo ljubljeno rajno mater so se zanj vezali na to mesto. Kolikokrat sta šla tod mirno in gredoč posedala na skali. In mah mu je pripovedovala ljubke pripovedke o planinski vili. 2e marsikomu, mu je pravila, se je tukaj pri „mlinu" prikazala, sedaj v podobi stare ženice) drugič kot mlado" dekle, in mu prerokovala srečo ali nesrečo v Življenju. Tudi o svojem pradedu, o enem, Ki se je priženil ocl Smrekarjev n' Gorniku, mu je vedela pripovedovati, da je vila njemu in njegovemu rodu napovedala srečo in bogastvo. In mlademu Drejčku so žarele sanjave o-či, tiho je poslušal in napeto je gledal v peneče se valove in v temni gozd onstran potoka, kedaj se bo pokazala lepa vila — —, Dolgoletna tujina je izpodrinila, te otroške povesiice, toda. skalnati sotes- mladeniči — vojaki, Ćrno-mmena_ Avstrija ni branila prosvetnim organizacijam umstvenih stikov s člani, ki so služili v vojski, pri nas pa se najdejo ljudje, katerimjeversko-prosvetna akcija trn v peti. Žalostno! d Avstrija v dolgovih. Pred nedavno je avstrijski finančni minister izjavil v zbornici, da znašajo avstrijski državni izdatki 99 milijard, a dohodki samo 48 milijard, primanjkljaj znaša torej 51 milijard, Dne 15. junija je krožilo v Avstriji v prometu za 48 milijard papirnatih. bankovcev. Obupne razmere, o katerih se splošno sodi, da ni za nje nobenega leka. d Sveto pismo v filmu. Nedavno so v Londonu predstavili publiki prekrasen film z motivi iz svetega pisma. Angleška kritika se je o filmu zelo pohvalno izrazila. Osobito lepa je baje epizoda »Salamon in Sulamitka«. Uvod filmo tvori stvarstvo sveta. Najefektnejši del filma pa je propast Sodome in Gomore. Med ostalimi senzacijami briljira tudi scena, v kateri se pretvarja Lotova žena v kip iz soli. d Vrednost ruskih bankovcev. Do boljševiškega preobrata je krožilo v prometu v Rusiji za 22 milijard rubljev. Po uradnem ruskem poročilu se je do 1. aprila t. 1. natiskalo v tej nesrečni državi papirnatih bankovcev za 1168 milijard rubljev, vsled česar je padla vrednost ruskih papirnatih bankovcev na ničlo. Po poročilu angleških listov so te grozne številke oznanjevalke bližnje popolne propasti ruskega boljševiškega gospodarstva. g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 146*50—147 naših kron. Za 100 nemških mark je plačati 212—214, za 100 avstrijskih kron 20*30—20*50, za 100 čehoslovaških kron 205 —207 in za 100 laških lir 732—737 jugoslovanskih kron. Iz Ptuia. pt. Iz ptujskega pašalika. Deželna vlada za Slovenijo jo razveljavila občinske volitve v Pobrežju pri Ptuju, ker je volilni komisar, meti 12. in 13. mo kljub ugovor.u člana Slovensk ljudske stranke prekinil glasovanje, te da je mogel pohiteti si: gasit svojo silno žejo. Radovedni smo, bo ti ptujski okrajni glavar vnovič imenoval nemškutarja Drewensohegga in Hauptmana za člane volilue komisije, ki nočeta poznati nobeno postave, kajti okrajni glavar dr, Pirkmajer je velik osebni prijatelj teh obeh možakarjev, saj tako se bahata ta dva nemškutarja, zlasti zloglasni Dre-vehschegg, ki se sedaj podpiše z soh in tremi! g. .o tem značilnem prijateljstvu ob drugi priliki več,. pt Zanimiva kazenska pravda.. Znani nemškntarski gostilničar Vinko Pernat pri Sv. Vidu niže Ptuja je tožil po svojem odvetniku neko vini-čarko, ki ga je obdolžila tatvine lesa v graščinskem gozdič Dne 1. julija t. L bi se bila morala vršiti kazenska razprava pri ptujskem okrajnem so» dišču, Toda glej! K razpravi ni bilo ne Pernata in tudi’ ne njegovega zastopnika, vsled česar je sodnik oprostil viničarko ter obsodb Pernata na ki je ostal čar ljubkih mladostnih' spo minov. Danes pa je vlekel Andreja tje K „mlinu“ še tudi drug spomin, spomin na temno2lato glavico, ki jo je onidan držal v. naročju —. Anica Smrekarjeva je naredila nanj koj prvi dan globok vtis in neprestano je mislil nanjo* „Ako še planinska vila ni umrla, bi se pa zares spodobilo, da mi nakloni, Anico za nevesto! “ se je nasmeh -nil, ko se je spuščal po stezici proti potoku« iVarno je skočil po opolzkih skalah preko vode, si poiskal senčnat prostor, legel ter sanjal o vilah, o A-nici, o svoji bodočnosti,------- Kamenje je pritrkijalo po poti, ki •e vodita od ceste doli k potoku — in gibčna noga je priskakljala po strmini. Andrej se je Zravnal, pogledal in skoraj ni mogel verjeti — Anica je bila. „Gospodična — vi tukaj? Ali hočete še enkrat poskusiti nevarni prehod in prisilno kopel?“ Zadrega ji je šinila v lice. „O ne! Ne bom več hodila tod čez vodo! M mlinu spodaj sem bila“, pokazala je navzdol po potoku, kjer. so povrnitev vsek stroškov. S io obsodb bo io torej1 sodišče potrdilo tatvino. Iz Maribora. d O agrarni reformi in o razmer» ju „pravega demokratizma“ do secija« lizina jo predaval prof. .Voglar v, političnem klubu J D S* Tako poroča „Ta» bor,“ — G*, profesor, ne smešite se !i Agrarna reforma in policajdemokraoi-ja sta dva, popolnoma si nasprotujoča pojma in ne moreta nuditi tvarine za predavanja v J DS arskih„k r ozkih. “ Kot dokaz naj .Vam služi „demokratična“ rešitev tega problema v Bosni — kjer muslimanski bogovi in age odvzemajo na račun mešetarije z demokrat-sko-radikalno koalicijo ubogim Seljakom zemljo, poljske pridelke tor jih tirajo z rodne grude. Isto je s „pravim demokratizmom“, ki se sklada s poli-cajderaokracijo približno tako, kakor mi in gospodje okoli „Tabora,“ Da, da med načeli in dejanji je pač velikansko br.ezdno * *. Z izgovarjanjem besede „sooijalizem“ pa uganjate naravnost blasfemične orgije. S časom boste spregledali, da iraze, zaokrožene uidi v najboljših predavanjih, marib, prebivalstva ne bodo več ganile, Pač pa Vam svetujemo, da se pripravite za bodočo predavanje na zanimivi predmet: „Stanovanjska reforma v Mariboru.“ Morda se znajdejo hvaležni po» slušalei?! Ali ne? d G. starosta dr, Vlado Borneo je v pomanjkanju pisarniških poslov predaval minuli pondeljek mariborski akademski omladini in med drugimi izlirestai besede: „Sokolstvo je važno politična organizacija“,. (Tabor* 8. julija 1921)4 Doslej je mariborski Sokol tajil, da ne bazira na politiki, ampak telesni gimnastiki« Besede a demokratski politiki Sokola priporočamo NSS v preudarek, G. starosta jo peto polomijo pri vsakem javnem nastopu, ker se preveč bratijo s kolegom zmernih zmnžnoti dr. Lipo!» dom in — Voglarjem . . . d Hvala Bogu, da je mir. Vso pomlad in poletje ni bilo miru po večerili v Gornji Gosposki ulici. Pozno večer je namreč odhajal ženski so» kolski naraščaj ne, vem kam. Bilo Je smejanja, vika im krika dovolj. Isto ob nedeljah popoldne, celo neokusno. Mislil sem si, no vi stariši, ali imate skrbi za otroke. Čudno se mi* zdi, da imamo mir že en teden. Toda zakaj ? Slišal sem, da je šel vaditelj tega naraščaja učitelj Lavrenčič na počitnice. Bog daj, da bi ostal dolgo na počitnicah; starišem pa svetujemo, vprašajte otroke, koliko in kaj so se naučili in dekleta obdržite doma, če vam je vzgoja na srou, , d Realka v Mariboru poroča: .IS šolskem letu 1920-24 se je vpisalo 449, učencev in učenk (lani 440), ob sklepi» teta jih jo še ostalo 412. Med temi jo bilo 877 rednih in 8 zasebnih učencev in 27 hospitantk, Z odliko sposobnih je bilo 83 učencev in učenk (= 8.5%), sposobnih 219 (= 55.6%), nesposobnih 81 («» 19.7%), ponavljalni izpit iz ene-* ga prodmota v "septembru je dovoljeni 57 učencem (== 13.8%) in brez redov sedanji Smrekarji imeli svoj mlin, „pa me je radovednost gnala in prišla Še sera enkrat pogledat na kraj svoje nesreče, Res nisem vedela, 'da ste vi tukaj“, je zardela. „Jaz tudi nisem mislil, da bi vasi še kedaj srečal tukaj. Pa usoda je ne* izprosna, kakor vidite“, se je pošalil.. An oa je zamišljena gledala mesto, kjer je bila skoraj utonila, nato pasa je v zadregi obrnila k Andreju, „Prositi vas moram še odpuščanja, gospod Gorniki Moj oče — tako sa osorni!, — Besedice vam niso rekli v zahvalo „Gospodična, pustiva to! Pohlep po hvali je po mojem mnenju zelo nepraktično čustvo!; Ako sedajle mäh* pokramljate z menoj, mi bo to zares najlepSe plačilo za tisto malenkost!“ Sedla je na skalo blizu njega. Tudi danes je bila belo oblečena a toda priprosto. Robec je nosila, ki p je pa zdrknil z glave in se ji ljubko ovijal krog vratu* Njeni svetli kosten-* jevi lasje so se ji zalesketali v some-nih žarkih, kadarkoli je krenila malet Z gl8.0s , ■ - , ; (Dalje prihodnjič.) j ттш 8. јцШ» 1821 , jih je ostalo 10■■<==_2.4%). Ustili zrelostni izpiti so se vršili od 4. 'do 6,- t. ш. Izpričevalo zrelosti z odliko so prejet’ Štirje, izpričevalo zrelosti 18 in e-den je r j opal za pol leta. Izmed Slovence5.' so napravili zrelostni izpd ti-let ItCfcar 'Anton, Gračner Viktor, Kadunc Ivan, Končan Fridrih', Novak Marijan, d Svetovaletvena zbornica na mariborskem sodišču je sklenila, da novinar Franjo Pirc pri znanih mariborskih pobijalnih izgredih ni hujskal k izgredom, njegov govoi ni imel hujskajočega Značaja, marveč je govoril pomirjevalno irr se zavzemal za manifestacijo naslednjega dne. ff« d Umrla je dne -6. t. m. v Mariboru po daljši mučni bolezni v 65. letu svoje starosti gospa Katarina Rakovec, soproga višjega revidenta južne železnice v pob, g. Alojzija Rakovec. Bila je dobra blaga gospa, vseskoz prevzeta krščanskega duhal Blag ji spomin! d Mariborsko društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev priredi v nedeljo dne 10. julija 1.1. ob 16. uri veliko vrtno veselico v Gambrinovi restavraciji, ki bo nudila mnogovrstne zabavne točke, Predprodaja vstopnic pri vsakem pismonoši. Vstopnina znaša za osebo 3 dinarje. Otroci v spremstvu staršev staršev so vstopnine prosti. Na obilen obisk vabi odbor. Orlovski vestnikJ o Okrožna prireditev celjskega orlovskega okrožja za dne 17. julija 1.1. v Rimskih toplicah je preložena radi tehničnih ovir na 7. avgusta 1921. o Orel in Orlica v Hočah priredita dne 10. julija ob lepem vremenu izlet v Dolgoše h g. Maherju, gostilničarju ob brodu, kjer bo telovadni nastop. Kraj leži tik ob Dravi, je toraj zelo prikupljiv. Prijatelji mladine in sosednji odseki povabljeni. Začetek ob 3. uri popoldne. Sodelujejo 3 godbe.' o Tei. odsek Orel Studenci pri Mariboru ima v nedeljo, dne 10. t, m. izlet k Ruški koči (Sv. Areh na Pohorju, 1250 m). Zbirališče na Kralja Petra trgu. Odhod ob 3. uri zjutraj proti streljišču. Okrog 8. ure sv. maša pri Sv. Arehu. Vračamo se v Ruše ter od tod z večernim vlakom v Maribor. — Bratje bližnjih odsekov, kakor tudi prijatelji naše organizacije iskreno vabljeni! —- Met se vrši le ob lepem vremenu! — Bog živi! — Načelnik. o Revizija telovadnega odseka Orel Studenci pri Mariboru se vrši po napovedi O. Z. v torek, dne 12. t. m. — Pozivam vse brate telovadce in netelo* vadce, da se zberejo ob 7. uri zvečer v telovadnici! — Z, 8., načelnik. o Tel. odsek Orel Maribor. Fantovski sestanek danes v petek ob 8. uri zvečer v društvenem prostoru, Lekarniška ul. 6. — Vsi bratje redni in podporni člani pod disciplino dolžni priti. Na sporedu važni razgovori. — Bog živi! o Bratje telovadci in netelovadci. V soboto ob pol 8. uri zvečer se naj zberejo vsi redni člani pred telovadbo v oblačilmcah gimn. telovadnice. — Bog živi! «— F. K., podnačelnik. o Mariborsko orlovsko okrožje. Dosti odsekov še ni poslalo mesečnih preglednic za juni. — Odseki, pošljite jih takoj natančno izpolnjene na okrožnega tajnika, Cirilova tiskarna, Maribor! — Bog živi! — F. K., okr. tajnik. Dijaški vestnik. Katoliško misleči visokoäolcl, visokošUke in abiturijenti!: Odbor mariborske podružnice SDZ bo točno in-iurmiral svoje člane potom „Straža“ o vseh .važnih zadevah na ljubljanskem vseuci!iac:u, kakor tudi, keda1 in ream bc treba vložiti prošnje za državne Sti peadije, akademsko menzo in akademski dom. Razpisana bodo državne štipendije po 300 dinarjev za ubožnejše akademike. .Od visokošolcev, od II, semestra naprej se zahtevajo tri kolok-yi’sfca sp.--če vala iz glavnih' predmetov; z najmanj prav dobrim uspehom. Za tenniko veljajo posebne določbe. !Aii bc;do lahko deležni teh podpor tudi bogoslovci ljubljanske teološke lahni teto in abiturijenti in pod kakimi pogoji, še ni določeno. Privatnih stanovanj v začetku semestra ne bo mogoče dobiti, ali pa kvečjemu za viso -ko svolCj kes jih preplačajo bogati dal matinski in srbijanski visokošolei. II-godna prilika za iskanje stanovanj bo ob organizatornom tečaju Orlovske zveze (glej „Straža“ z dne J. julija). Natančnejša pojasnila o Študiju na teološki in filozofski fakulteti ljubi j an -ske univerze daje Jan Sectary, stud. phil., Mala Nedelja; o medicinskem Studi in Franjo Radšel, stud. medic. , Pameče, Slovenjgradec. Znamko pri -tožiti! Članice in elani mariborske podružnice S. D. ZA Ali ste že poskrbeli, da so se vrnile pregledne pole s statističnimi podatki, ki jih je razposlala Slov. kršč. soc. zveza vsem Župnim uradom? Kjer še se to ni ugodilo, prosite gospode, da vam jih blagovolijo izročiti ter jih izpolnite vi in jih odpošljite Slov. kršč. soc. zvezi v Maribor, Cirilova tiskarna! Koliko brošur »Ajmo mi Sokoli« ste že razpečali? Kolibo novih naročnikov ste pridobili za »Stražo« in »Slov. Gospodarja«? Takoj na delo! Dopisi. Št, Bj v. Slov. gor. Dopisnik liberal, nega advokatskega lističa »Tabor« -učitelj Sardoč v tem lističu od 3* julija napada nas šentiljske Slovence. Zakaj? »Slov. Gospodar« je prinesel iz Jarenine dopis, v katerem piše tamošnji poročevalec, da namerava liberalno pevsko društvo »Zvon« dati večji del čistega dobička jareninske »Zvonove« veselice »Sokolu«. V dopisu ni bilo nobenega »podlega napada« na društvo. Mi Šentilj čani pa sploh nismo v nobeni zvezi z dopisom iz Jarenine. Podlo in nizkotno je, ako pride sedaj učitelj Sardoč in napiše v »Tabor« v imenu odbora društva tako grd napad na naše narodne bojevnike v Št. liju. Človek, ki sprejema še sedaj za zasebni pouk Švabov südmarkovske groše, si drzne stare šentiljske rodoljube učiti narodnega delovanja. Izzvani odgovarjamo Sardoč«.. oziroma, .odbor« ■■ drstosg... ,\Qb-mejni zvon«,: Ц si..lautste . zasluge, za šolsko mladmo, FJf&fežre. --smo vam. če kaj '.storite za ,tšelb» »■ vprašamo vas : Ali. vam . je zaaajo,. kdo so bili tisti, ki .so., v .težkih vojsko in med vojsko žrtvov^h jelike svote, da slovenska šola ni prppfeälal Cela župnija je pri tem so'|«|l<^ala. Kaj boste vi sedaj nas stare ’’Spolne borce sramotili? Ako imate ,yi g. Sardoč res kaj narodnega čuta, pojdite nazaj na Primorsko, pa tam skrbite M, slovensko šolo, za’ narodno zavesi, stojte teptanim, bratom ob strani. Ш bi tukaj, radi delali med složnimi Slovepm jpamo razdor in netili sovraštvo, Dopisnik« učitelj Sardoč bi rad učil nas aorsle in obnašanja? Vprašajte raje do»a£me,;-: kako- mnenje imajo o vas in pfilh. činih -Kako širijo nekateri vaši moralo in treznost, imamo dovolj žalostnih,, jsre-žalostnih zgledov. In z падћШшв Germani se družite vi in vaši kolegi .In še celo kje ? Mnogo ■ je še' vzglednih' mož med finančnimi stražniki, a čudimo se, da se dajo voditi do takih strastnih izbruhov od človeka, kakoršen je 'učitelj Sardoč. Kaj je ta Človek uganjal'! pred. plebiscitom na Koroškem ! Ljpdjto- Sar-dočeve baže -so. nkm zapravila -Slov. Koroško. In sedaj bi še svoje »delovanje« radi razširili tudi na slovemsko-štajerske obmejne kraje. Glede društva »Obmejni zvon« pa povdarjasa-a: Mi-Šentiljčani smo se obnašali proti teni« društvu, v katerem so finančni stražnik) železniški uradniki in cariniki, popolnoma dostojno in prijateljski. Imeli so na razpolago naš Slov. Doni, nismo dali prav nobenega povoda za 'кшк nesporazum, nihče od nas шл pisali dopisa iz Jarenine, a sedaj ste nas tako. ostudno-napadli.'Vemo, da ste nasedli S^zđoče-vim mrežam, a če ste, res., možje, bi morali se proti viti neosnpvanl® .izbruhom tega človeka. .Odslej, bo tudi'naše-postopanje hapram vam ,,$to en- krat vam povemo, da se šentfljsltl domačini, ki smo si. v težkih bojih phr-a-nili ta lepi. slovenski kraj, , пџ $Шеа> način ne damo sramotiti pd kaStegK tujca. Tudi »pika» po Silvestrovem,. GOZD borov les, za posekati, z orala v občini Sv. Marjeta na Dravskem polju se proda. Naslov se izve v «Konsumnem društvu» Maribor, Slovenska ulica št. 15. 1—3________387 ||ул_л. za galanterijo iz bo-|1СсП6С Ijše hiše se takoj sprejme. Eksportna hiša Luna, Maribor, Slomškov trg štev, 11. 1—3 3§г POZOR! POHIŠTIO raznovrstno kot mize, stole, postelje, omare se proda zelo -po ceni. Vpraša se v gostilni na Glavnem trgu št. 5 v Mariboru. 1—3 З81 Prvovrstni trapiste«skl R se dobiva pri Matija Lahu, Maribor, Glavni trg. 2-5 373 (*!•> bolj prileten, izutjen »«'BI mehanik za tovorne in osebne avtomobile, išče službe v Mariboru ali v bližnji okolici. Nastop takoj. Naslov pove A. Koštomaj, gostilna, Maribor, Prečna ulica. 2—2 378 Dobrega konja K. Wörsche, trgovec, Maribor, j Gosposka ulica. 2—2 379 Umiril nel 14 stari 8 po ¥&I£jl PSI številu, odda Josip Homickv, velepos, Št. lij v Slov. gor. 3—З 356 Ne vržite vstran nobene znamke I višji ceni vse stare jugoslovanske znamke, ki so nalepljene na vaših pismih. Rudolf Koko-šinek, Maribor, Cankarjeva ul. 1. «-5t 353 Iz češkoslovaške tkalnice ravnokar došlo: Posteljnina, lepo pisana 76 cm široka 1 m 36 K, I20 cm široka 1 m 68 K. Inlet, roza I20 cm širok I m 78 K. Platno domače pristno, za rjuhe ali prtiče široko 148 cm, t m 130 K. Namizni prti, beli in barvani, z in brez franž, široki in dolgi 150 cm 1 komad 150 do 200 IL Enaki prti 150 cm široki, 300 cm dolgi 1 komad 200 do 28o K, lanene brisače po različnih cenah. Ena jedilna lanena garnitura kot: 1 namizni prt in 6 servijetov v različnih cenah. Ena slamjača pristna 130 K, 1 cajghlače 140 K, do 260 K, Ženske nogavice par 2o do 45 K, Obleke za dečke od 3 do 9 let 240 do 380 K, 1 tridelna žimnica (matraoa) z airikom, 960 K. 1 žimnata podlaga (Drahteinsatz) 365 K. V zalogi večja izbira lilačevin, plavotiska, belega platna itd. Vsakovrstne vrvi, kot za cerkv. zvonove^ splave (flose), seno, dvigala m perilo, konjske Strange in ujzde pri Moižll GiiluSek, ^arffesr. Glavni trg st. 6. 318 Odvetnik dr. Juro Jan preje v Trstu in na Koroškem je preselil s%Tojo odvet. pisarno na 18. Mariborske kletarske zadruge r, z. z o, z. v Mariboru, kt se vrši dne 14. julija 1921 ob 10. uri dopoldne v pisarniških prostorih zadruge v Mariboru, Cankarjeva ulica štev. 1. Dnevni red: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora dne 19. julija 1920. 2. Poročilo o računskem zaključku za ВИ920 po na- čelniku s predlogom o uporabi čistega dobička. 3. Poročilo o nadzorstvu k točki 2. 4. Nadomestne volitve v načelstvo. 5. Sprememba pravil. 6. Prosti predlogi. 4 milijone kron zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v 'drugem kol« državne razredne loterije. Žrebanje se vrši v prvem razredu 1®. ixt Ш. ЈежМЈ» 19S1. Cene srečkam v 'prvem razredu: cela srečka din.,, polovica 24 din,, četrtinka 12 din., osmmka 6 din Srečke prodaja *'38© McvFolbK beste I. ruuni Pozor! V nedeljo dne 10, julija. Začetek ob 16. uri popoldan otvoritev velikega renov. krasnega vrta v lastni hiši Vrbanova ulica štev. 28 (podaljšana Slovenska ulica) „gostili*1» I***l Vvbanu'i \ Igra pri lepem vremenu tamburaški odsek «Svoboda». — Točijo f-se naravnS št. Jakobska vina 17 in Framska vina ter sveže pivo, j Ocvrte piške na razpolago, j Za obilen obisk se priporoča ?, Šob»,, gostilničarka. ■ш—suse: «MfcevfM UR in mmt prstanov, uhanov, ter jedilnesa orodja iti Vsa v to ,stroko spadajoča popravil» točno in po ceni 3-7P izvršujem I O«?««» urar, Maribor, Jurčičeva ul.8 Lovro JlGjeC, (Edmund Schmidgasse). 31C traži za odmašnji nastup sposobnog uvedenog rua^Ljdal.lssct.jpse, nadalje jednpg i više Ponude pod «Banatski mlin VII-26* na Biccknerjev zavod za oglašivanje, Zagreb, Jurjevska ul. 31. 38$ l m ZVONOVE IN KOVINE POPREI DENZELA » MARIBOR : KOPALIŠKA ULICI 9 Je zopet v obratu! izdeluje surove iitve v vseh kovinah m zlil-vinab (bron, medenina, aluminij itd.) > - -jJŠ- UMETNA LIVARNA RELIEFI, CERKVE!» SVETEK» Vsa oprana џ igsMce, kletarstva, piro-varne, oprema za plin in vodovod,...opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine fast nega izdelka. Popravljalca za brizgalne Sto. 16t Sni I. & H. Bühl. IM ж П »a Ijtoajalelj In založnik - Konz. „Straže,* Odgovoru* шзеЗлЈЕз? ШаЗо ВаВенјак. (Tisk Olidlove tiskarne v МагВмжа»