kulturno - politično glasilo
s ve tčvn/h in dom ačih do g o d kov
7. leto / Številka 22
Na delo tedaj!
Te dni se bavi avstrijski parlament z ratifikacijo državne pogodbe. Po vsej verjetnosti bodo tudi Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija v najkrajšem času odobrile avstrijsko državno pogodbo, katero so zunanji ministri podpisali dne 15. maja 1955 na Dunaju. Amerika pa lx> rabila gotovo nekaj več časa, da spravi to zadevo skozi kongres.
V nekaterih listih smo brali tudi že o zaskrbljenosti »gotovih krogov” glede člena 7 državne pogodbe. Ta člen namreč določa pravice Slovencev na Koroškem in Štajerskem ter Hrvatov na Gradiščanskem.
Po ratifikaciji postane državna pogodba del avstrijske ustave. Ustava pa obvezuje tako posameznega državljana kakor tudi državno vodstvo, da izvaja, kar je v ustavi zapisano. Ustava pa ne nalaga samo dolžnosti, marveč daje tudi pravice.
Jasno je, da bo državna oblast po svojih trganih vse državljane navajala k izpolnjevanju dolžnosti, ki jih nalaga ustava, če treba tudi s prisilnimi sredstvi. Na drugi stranj pa imajo seve tudi državljani dolžnost in možnost, da se brigajo za pravice, ki jih jim daje ustava.
Kakšen je torej položaj koroških Slovencev?
Nam vsem mora biti eno popolnoma jasno! Člen 7 državne jiogodbe ne govori o Slovencih te ali one smeri, ne govori o bolj ali manj zavednih Slovencih, marveč govori določeno in jasno o Slovencih na Koroškem in Štajerskem in Hrvatih na Gradiščanskem ter o slovenskem oziroma o hrvaškem jeziku. V drž. jtogodbi je začrtan skupni okvir, v katerem se bo odigravalo naše politično, kulturno in gospodarsko življenje ob polni jasnosti ideološke opredelitve. V tem je nakazana tudi nujna pot, katero bomo morali hoditi eni in drugi, ker so ustavne pravice dane enim in drugim, obveznosti pa naložene vsem. Vsi smo avstrijski državljani, ki smo po ustavi enako obvezani in enako upravičeni. Dokler bo država ostala demokratična, da lx> torej sama spoštovala svojo ustavo, smo prepričani, da tako dolgo tudi nam ne bo krajšala po ustavi zagotovljenih pravic, če bomo sami stotih vse, da te dane in zajamčene pravice tudi uveljavimo.
Pogledi nas vseh morajo veljati prihod-ttosti in vsakdanji realnosti. Dobro se zavedamo, da bo not težka, da bo, kakor pravi Gregorčič, s trnjem posuta. Mnogo je še ledu med Slovenci in Nemci v deželi, mnogo ledu je v slovenskih vrstah, ves ta led moramo s skupnimi napori staliti in skr-beti za odtok vode, ker bi v nasprotnem slučaju bila nevarnost skupnega potopa prevelika.
Kadar se gradi hiša, tedaj je treba preudarne roke, ki pravilno polaga opeko na opeko, kamen na kamen in le taka zgradba bo trdna in dajala streho enim in drugim, torej vsem, kj so jo z ljubeznijo in skrbjo l>omagali graditi. Tako streho, ki nas bo vse branila preti neurji časa, pa vendar hočemo vsi in prav zaradi tega ne bo stal nihče ob strani, marveč bomo z vso odkritostjo in vso poštenostjo tako do države kakor tudi do svojega naroda vsi šli na delo. Vsak na svo-jem mestu bo doprinesel svoj delež in vsi 'kopaj bomo v vzajemnosti dogradili to, kar si želimo in kar potrebuje naš narod. Potrebuje pa to tudi naša država, da bo mo-t;la hoditi j>o prostovoljno izbrani poli nevtralnosti v sredini Evrope, ter povezovati tudi preko svojih državnih meja. Mogo-‘e so ravno v tem trenutku Gregorčičevi verzi najbolj prikladni, ko pravi:
»Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,
kar more, to mož je storiti dolžan!
Na delo uda j, ker resnobni so dnevi,
a delo in trud ti nebo blagoslovi!’
V Celovcu, dne 2 . Junija 1955
Cena 1 šiling
Ladje, vlaki, lovarne stojijo
.5
Železniška stavka v Angliji
Angleškj ministrski predsednik ne bo preveč lagodno sedel na volilnih lavorikah svoje stranke, kajti moral se bo baviri z veliko stavko, kot je v Angliji ni bilo več od leta 1926 naprej.
Generalno stavko je nastopilo 20.000 pristaniških delavcev v šestih najvažnejših pristaniščih in povrh tega je začelo stavkati okrog 60.000 železniških strojevodij. V pristaniščih se ne more ganiti okrog 200 ladij, a železniški promet skoraj popolnoma stoji. Ne le, da vozijo le redki osebni1 vlaki, ampak stoji tudi večina tovornih vlakov. To pa prizadeva celotno industrijo, ki dobiva po železnicah tedensko okrog 3,5 milijonov ton premoga. Poštam so dali na razpolago 500 vojakov / avtomobili, da skrbijo za vzdrževanje -poštnih zvez.
Vlada je pozvala prebivalstvo, da naj šte-di z lučjo, živili in da naj ne hodi na potovanja. številni lastniki avtomobilov so se postavili s svojimi vozili na razpolago za ne-obhodno potrebne vožnje, kot jih je pozval
min. predsednik Eden. Zasebni avtomobili tožijo na kolodvore in prevaža-jo redke potnike tistih nekaj vlakov, ki’še vozijo. Bojijo se tudi povečanega števila nesreč in zato izplačujejo zavarovalnice -posebne premije. Bili so mobilizirani vsi avtoprevozniki in vsa razpoložljiva letala, vendar pričakujejo da bo stavka povzročila hudo krizo posebno v industriji, ki je navezana na reden dovoz surovin.
Sindikat železniških strojevodij je pa naznanil, da lahko zdrži vsaj .trideset dni stavke brez posebnih težav.
Po di ngi strani pa upa vlada, da l>o zlomila stavko s pomočjo 20.000 strojevodij, ki pripadajo neki drugi strokovni organizaciji in so pripravljeni voziti vlake.
Javnost na splošno stavko obsoja, ker bo moralo vse prebivalstvo trpeti posledice stavke.
V torek zvečer je kraljica Elizabeta na predlog vlade proglasila izjemno stanje po celi državi.
Skrivnostni sovietsko-jugosiovanski razgovori
Po Večdnevnih razgovorih v Beogradu je sovjetska delegacija odšla na Reko in od tam naprej na otok Brioni, kjer vso se nadaljevali- razgovori med obema delegacijama, ker so tudi najVišji jugoslovanski predstavniki s Titom na čelu /brani v tej jadranski rezidenci sedanjega jugoslovanskega državnega poglavarja.
Razgovori so zaviti v plašč tajnosti, vendar izgloda, da se je prvotno hladno razmerje med sovjetskimi in jugoslovanskimi predstavniki v teku razgovorov nekoliko ogrelo.
Kot poročajo zapadn-e poročevalske službe, je bil prvotni spor glede »koeksistence” in sicer so si jo sovjetski delegati zamišljali kot »aktivno”, to se pravi: sodelovanje v mednarodni politiki na neodvisnih pozicijah, a za skupne cilje, dočim so jugoslovanski politiki predlagali le »pasivno koeksi-stenco” brez sleherne skupne delavnosti v tnednarodni politiki. V koliko so se ta različna gledanja /bližala, pa bo pokazalo uradno poročilo, ki bo izdano v prihodnjih dneh. Kot se sliši, so bile glavne točke sporazumno že 'določene na nedeljskih razgovorih na Brionih, med skupnimi izleti na morje, sprehodi po tem lepem otoku in kosili.
Dne 21. maja pa so si sovjetski predstavniki ogledali Postojnsko jamo in od tod nadaljevali pot po Sloveniji in Hrvaški. V Beograd se vrnejo proti koncu tedna, kjer bodo še zaključni razgovori. Pojavile so se tudi govorice, da so sovjetski predstavniki nameravali čas svojega obiska skrajšati, a zadnje novice te vesti ne potrjujejo.
Hruščev o Avstriji
Tudi za časa bivanja sovjetske delegacije v Beogradu so priredili več slovesnih sprejemov in ob tej priliki se je tajnik sovjetske komunistične stranke Hruščev dalj- časa raz-govarjail z avstrijskim poslanikom dr. Wo-dakom, kateremu je izrazil svoje prepričanje, da se bodo dobri odnosi meti Sovjetsko zvezo in Avstrijo še poglobili.
Časopisi tudi poročajo o nekem besednem dvoboju, ki ga je imel Hruščev z. ameriškim poslanikom v Beogradu Riddleber-gerjem. Po teh vesteh je Hruščev rekel Amerikancu da ameriški diplomatje nimajo stika z delavstvom, ker ne poznajo njegovega življenja. Na to mu je Riddle-berger odgovoril, da je on, preden je postal diplomat, si v svojih mladih letih služil kruh kot .poljedelski delavec in zidar.
Komunistična Kitajska je izpustila štiri ameriške letalce
Zastopnik Indije pri Združenih narodih Krišna Menon je prispel iz Hongkonga v indijsko prestolnico New-Deh!i' po daljšem obisku pri komunistični kitajski vladi v Pekingu. Na tiskovni konferenci je izjavil, da ho Kitajska izpustila 1 ameriške letalce, ki jih je že preči časom zaprla pod obtožbo špionaže. Omenjeni letalci so bili člani mednarodne komisije za nadzorovanje pre-mirj’a v Koreji, -ki so zaradi službe letali nad kitajskim teritorijem. Kitajska letala so jih prisilila k pristanku, nakar so jih zaprli.
Značilen je tudi formalni izgovor, ki se ga je kitajska vlada poslužila, da reši svoj prestiž. Vrhovna sodišče jih je namreč obsodilo na izgon iz Kitajske zato, ker so s tem da so letali nad kitajskim teritorijem, »kršili kitajsko suverenost in ogrožali varnost države ter izzivali kitajsko ljudstvo.”
Ker so imenovani bili v službi Združenih narodov, je že pred meseci -potoval v Peking generalni tajnik te organizacije Hjamatsk-joeld, a se je vrnil praznih rok. Medtem se je položaj- toliko spremenil, da je komu-
nistična Kitajska pripravljena na pogajanja tudi o drugih mnogo bol j zamotanih zadevah, kot n. pr. Formoza, in -je sedanji korak treba smatrati kot psihološko pripravo pogajanja z. Ameriko, posebno ker je zadeva letalcev izzvala hudo kri v ameriškem in tudi svetovnem javnem mnenju.
Omenjeni štirje ameriški letalski oficirji so končno po več letih zapora bili izpuščeni pretekli ponedeljek in so odpotovali preko otočja Honolulu domov v Severno Ameriko.
6t & JI T K E VESTI
Za Binkošti so se zbrale v Celovcu ženske socialistične organizacije iz, cele Avstrije na mednarodni dan socialističnih žena. Prišle so tudi d epu ladje iz inozemstva, posebno iz Nemčije. Računajo, da se je kongresa udeležilo okrog 20.000 oseb. Na binkoštno nedeljo je bil obhod po mestu in veliko zborovanje na Novem trgu. Govorili so med drugimi celovški župan Graf, deželni glavar VVedenig in zvezni podkancler dr. Scharf. Vse mesto je bilo v zastavah, in posebno pogosto je bilo slišati dunajsko govorico med zborovalci.
Italijanski profesorji stavkajo od sobote dne 28. maja ter je pouk praktično ustavljen, ker se je 75 % vseh profesorjev odzvalo pozivu strokovnih organizacij vseh političnih smeri', po drugi strani pa so tisti redkoštevilni profesorji, ki so prišli v šole, našli prazne razrede, ker so vsi učenci tudi ostali doma. Vlada upa, da bo nadaljevala pouk s pomočjo profesorjev privatnih šol, a šolskim ravnateljem pa je zagrozila, da bodo odstavljeni, če bodo stavkali.
Konferenca zunanjih ministrov držav premogovne unije (Montan-Union) se je začela 1. junija v Mesini. Adenauerja zastopa državni podtajnik Hallstein. Konferenca mora rešiti vprašanje novega predsednika,
. vendar upajo, da se bo dosedanji' predsednik Francoz Monnet dal prepričati, da to mesto obdrži tudi vnaprej.
Mednarodni kongres delavskih organizacij je te dni zaključil svoje delo na Dunaju. Izvoljen je bil tudi novi odbor 1. B. F. G. (Mednarodna zveza svobodnih delavskih organizacij) in je bil ponovno izvoljen za predsednika predstavnik angleških delavskih združenj Omer Betu. Podpredsedniki so Sir Vincent Tetvsen (Anglija), Meanv, Reuther (oba USA), Thoreau (Francija), Freytag (Zap. Nemčija), Jemen (Danska) in Khatib (Pakistan). Ko se je kongres začel, ga je pozdravili avstrijski državni predsednik dr. Komer.
Indijski ministrski predsednik Nehru pride 27. junija na Dunaj na svojem krožnem potovanju po evropskih prestolicah. Ustavil se bo za nekaj dni v Solnogradu, da prisostvuje posvetovanju indijskih diplomatov, ki službujejo v evropskih prestolicah.
Argentinski diktator Peron je podpisa! zakon, ki vodi k 'ločitvi Cerkve od države. Na podlagi tega zakona bo izvoljen nov parlament, ki bo izglasoval izpremembo ustave, o čemer smo poročali že v naši 19. številki.
Obresti za odlog davčnih dolgov bodo v zvezi s splošnim povišanjem bančne obrestne mere, tudi dvignili od 5 in pol na 6 in pol odstotka z veljavnostjo od 1. junija tega leta.
V Bonnu je vlada predložila parlamentu zakon o prostovoljni vojaški službi. V zakonu je ugotovljeno, da bo najprej zgra jeno jedro nove oborožene sile, ki bo sestavljeno iz prostovoljcev, a v drugi fazi bo s pomočjo tega jedra u postavljen a nova nemška vojska.
Pri Mainzu v Nemčiji so izročili prometu obnovljeni most preko Rena. Je to Kaiserbrucke, eden izmed najbolj važnih železniških mostov Porenja, ki so ga nemške čete na umiku leta 1945 vrgle v zrak.
r()ahinw tta mladutihi dan
za PODJETNO v Skoči jami:
Ob 9. uri mladinska služba božja na prostem s skupnim petjem in ob spremljavi godbe ter nagovorom za mladino.
Ob 7. in 10. uri farni maši v cerkvi.
za ROŽ v St. Jakobu:
Ob 7. uri mladinska zborna maša.
Ob pol 8. uri mladinska prireditev
na župnijskem dvorišču: Petje, prizori s petjem, rajanjem in misterijem
»BREZMADEŽNA”.
Politični teden
Po svetu
Velika Britanija
Dne 26. maja so bile volitve v Angliji in je zmagala konzervativna stranka. Tako bo konzervativna stranka za nadaljnja štiri leta vladala v Veliki Britaniji.
Konzervativna stranka je dobila skoraj 14 milijonov glasov in s tem skoraj 50 odstotkov vseh oddanih glasov, delavska stranka je dobila nad 12 milijonov glasov ali •16.6 odstotkov.
V	spodnji zbornici bodo imeli konzerva-tivci 341 poslancev in delavska stranka pa 276. Liberalna stranka pa bo imela le 5 poslancev v parlamentu.
Kakor so te volitve važne za britansko notranjo politiko, tako so še važnejši za zunanjo politiko vsega sveta. Čeprav obstaja med Ameriko in Veliko Britanijo v marsikaterem pogledu različno naziranje, je vendar za naprej v evropski politiki zagotovljena skupna linija.
V Zapadni Nemčiji
pa so imeli v parlamentu v Bonnu veliko debato o zunanji politiki. Kancler Adenauer je izrazil načelno stališče vlade in je v tej zvezi dejal, da je odločno proti nevtralizaciji države, nadalje, da je treba postaviti kot prvo točko dnevnega reda konference velikih štirih kontrolo razoroževanja in postopek za združitev obeh Nemčij. Tako je torej Nemčija proti politiki Sovjetske /veze, ki hoče ustvariti nek nevtralni pas med Vzhodom in Zapadom preko Evrope. Iz razumljivih razlogov Nemčija želi razorožitev, ker je ona itak razorožena in bi v slučaju spopada med Vzhodom in Zapadom ravno nemško ozemlje najhuje trpelo.
Razpoloženje za novo nemško armado pa je tudi nekam mlačno, ker se Nemci zavedajo, da bi v vojni stali na obeh straneh Nemci.
Zastopnik nemške opozicije, predsednik socialistične stranke, pa je govoril za odložitev nemške oborožitve do časa, da bo izvedena združitev obeh Nemčij.
Italijane skrbi
Že zadnjič smo poročali, da je izzvala avstrijska nevtralnost veliko zaskrbljenost v Italiji. Amerikand, ki so imeli oziroma imajo do ratifikacije avstrijske državne pogodbe svoja vojaška oporišča v Avstriji, se bodo umaknili in potem je torej odprta vsa itali jansko-avstrijska meja. Zaradi tega so Italijani stavili predlog, da bi se ameriške čete iz Avstrije premaknile v severno Italijo in tako tvorile zaščito severne italijanske državne meje, ki meri okoli 450 kilometrov.
V	tej zvezi slišimo tudi1 glasove, da so. se Amerikanci v zadevi Trsta prenaglili, ker so pristali na delitev in umik in tako pustili iz rok postojanko, ki je segala v srednjo Evropo. Takrat niso računali s spremembo sovjetske zunanje politike in so se zanašali na t'o, da bodo v Avstriji ostali še dolgo časa. Z nevtralizacijo Avstrije pa se je politični in vojaški položaj v srednji Evropi bistveno spremenil.
Razorožitev
Predlog sovjetske vlade pri razorožitveni konferenci Združenih narodov je prej ko slej predmet mednarodnega razpravljanja. Prezgodaj bi bila sodba o uspehu ali neuspehu te konference, vsekakor pa bi uspeh jKjnienil mogočen korak do trajnega miru in gospodarskega napredka.
V Beogradu
Oči vse svetovne politike so bile teden dni obrnjene v Beograd. Že zadnji četrtek je prispela v Beograd sovjetska delegacija, katero je vodil tajnik sovjetske komunistične stranke Hruščev. Že ob prihodu v Beo-grad je Hruščev izjavil, da je vsega spora med jugoslovansko in sovjetsko stranko bil kriv Berija, ker je kot poveljnik tajne policije dajal sovjetski vladi napačna poročila o Jugoslaviji. Ta način zagovora je vse presenetil, ker je pač najceneje naprtiti odgovornost osebi, ki je že mrtva.
Jugoslovanski tisk je govor Hruščeva zelo hladno sprejel in ga je prinesel brez komentarja, nekateri listi celo na zadnji strani.
Tuji novinarji, ki so prisostvovali sprejemu na beograjskem letališču, so opazili neugoden vtis, ki ga je govor Hruščeva napravil na Tita in ostale predstavnike jugoslovanske vlade. Značilno je, da od jugoslovanske strani ni na pozdrav prav nihče odgovoril.
Uradna poročila o razgovorih, ki so se vršili med obema delegacijama v Gardnem domu v Begradu, so zelo kratka in skopa. Opaziti je, da so s sovjetske strani smatrali sestanek kot srečanje dveh komunističnih strank, da poravnata njune notranje spore, a z jugoslovanske strani pa smatrajo razgovore kot pogajanja dveh držav.
... in pri nas v Avstriji
Enotnost vseh strank
Vlada je predložila parlamentu državno pogodbo v odobritev. Na spremni tekst so se zedinile vse štiri avstrijske stranke, ki so zastopane v dunajskem parlamentu, torej OeVP, SP&e, VdU in KPOe. Take politične solidarnosti v avstrijskem parlamentu že res dolgo ni bilo. To samo je že znak, da so dejanska vse stranke državno pogodbo hotele.
Spremno pismo parlamentu pravi, da se Avstrija po vsem svojem razvoju in po vsej svoji tradiciji prišteva k zapadnemu svetu. Pismo označuje člen 27 državne pogodbe kot težko bremenitev. Ta člen namreč določa, da vse avstrijsko premoženje, ki se v času ratifikacije te pogodbe nahaja v Jugoslaviji, pripade Jugoslaviji. Avstrijska vlada pa je dolžna, da poravna škodo avstrijskim državljanom, ki so po tem členu državne pogodbe prizadeti.
Ker so vse stranke pristale na vladni predlog glede ratifikacije, bo predvidoma državna pogodba v parlamentu soglasno sprejeta, čeprav bodo poslanci vseh strank v svojih govorih naglašali eno ali drugo neugodnost ali pomanjkljivost državne pogodbe.
V notranji politiki bo igrala državna pogodba največjo vlogo. Kako urediti premoženje, katero bo izročila državi sovjetska zasedbena oblast? Socialisti so mnenja, da bi bilo treba pretežni del tega premoženja podržaviti. OeVP pa se upira podržavlje-nju, ki bi šlo preko zakonov iz leta 1947. Stavila je tudi predlog, da bi gotova podjetja izročili delavcem samim v upravo. Izven spora so mala podjetja obrtnikov ali trgovcev, ki bodo prav gotovo prešla zopet v privatne roke.
Glede tega nemškega premoženja se napetost med Avstrijo in Nemčijo še ni bistveno polegla. Državna pogodba namreč določa, da takozvano nemško premoženje, katero so zasedbene sile po besedilu državne pogodbe izročile Avstriji, ne sme preiti v nemške roke. Izvzeta so le podjetja, ki po svoji vrednosti ne presegajo vrednosti deset tisoč dolarjev. Kakor so Avstrijci to določbo z veseljem sprejeli, ker morajo končno nositi tudi vsa materialna bremena pogodbe, 'tako je v Nemčiji nastalo veliko ogorčenje. Na avstrijski strani sedaj, navajajo
kot protiutež tudi vojno škodo, ki jo je -utrpela Avstrija in tudi posamezniki; poudarjajo, da so nacisti 1938 zasegli vse premoženje državne banke v zlatu in devizah. Če bi torej hoteli računati eno in drugo do podrobnosti, bi po vsej verjetnosti končni Obračun izpadel v korist Avstrije. Po državni pogodbi pa je tudi Avstrija dolžna, da se odpove vsemu premoženju v Nemčiji. Le VdU v parlamentu se je postavila na stališče, da je treba Nemčiji oziroma nemškim državljanom vrniti premoženje v Avstriji in se je tako postavila proti avstrijskim gospodarskim interesom in tudi proti besedilu državne pogodbe.
Po ratifikaciji državne pogodbe preide v avstrijske roke tudi Družba za podonavsko plovbo. Za ureditev prometa na Donavi pa obstaja posebna komisija, v kateri Avstrija do sedaj ni bila zastopana. Sovjetska zveza je predlagala vsem članicam te komisije, da bi sprejeli avstrijskega zastopnika kot polnopravnega člana. Verjetno bo Avstrija že na prihodnje zasedanje meseca julija poslala svojega zastopnika.
Zavezniški svet na Dunaju, ki je od leta 1945 nadziral avstrijsko politično življenje, se v zadnjem času le poredko sestaja k sejam. Te seje imajo bolj značaj likvidacije raznih komisij in odborov ter pododborov. Na svoji 244. seji je zavezniški svet tudi sklenil, da avstrijska vlada ni več dolžna mu pošiljati periodična poročila. Vsi ti koraki kažejo, da se pričenja že izvajanje državne pogodbe.
Sovjetske čete zapuščajo Avstrijo, Amerikanci pa še niso odločili, kam bodo končno umaknili svoje čete — ali v Nemčijo ali v severno Italijo.
Glede bodoče avstrijske armade še vedno ni jasnosti. OeVP je izjavila, da hoče močno vojsko na podlagi splošne vojaške obveznosti. Po besedah drž. tajnika Grafa naj bi obrambna avstrijska vojska bila tako močna, da bi mogla preprečiti vsak napad od zunaj.
Socialisti pa si o tem vprašanju niso edini. Vsekakor pa soglasno odklanjajo predolg vojaški rok in so proti uvedbi stare discipline, ki jo imajo iz minule dobe še vsi v slabem spominu. Po mnenju socialistov bi morala biti vojska ,,demokratično urejena; zato zahtevajo tudi vpostavitev »vojaških svetov”, ki bi po vzorcu delavskih svetov (»Betriebsrat”) naj bili neodvisni od predstojnikov.
Vsekakor pa za socialiste -same ne bo lahko prepričati svoje pristaše, ki ]xr večini misli jo, da vojaščine sploh ni treba. Ti zahtevajo - enako tudi komunisti - ljudsko glasovanje o tem vprašanju. Šele ko bo socialističnemu vodstvu uspelo, konsolidirati v lastnih vrstah pozitivno stališče do vojaške obveznosti, bo mogoče, da se koalicijski stranki zedinita.
V Celovcu je bil od 28. do 29. 5. 55. mednarodni dan socialističnhi žena, o katerem poročamo na prvi strani (kratke vesti).
Desetletnica Lige ameriških Slovencev
Junija bo deset let, odkar je bila ustanovljena »Liga slovenskih katoliških Ameri-kancev” v Jolietu (USA). Kot piše p. Bernard Ambrožič, v »Ameriški domovini”, je bila dne 24. junija 1945 ustanovljena zaslužna slovenska organizacija ameriških Slovencev, ki je v obilni meri pripomogla k temu, da so naši ameriški rojaki večkrat priskočili na pomoč tako zamejskim Slovencem kakor tudi 'beguncem. Med vojno je komunistična propaganda med ameriškimi Slovenci mnogim glave zmešala in je posebno sedaj že mrtvi pisatelj Louis Adamič zelo vneto propagiral komunizem.
Tedaj pa je p. Ambrožič s pomočjo drugih uglednih Slovencev, duhovnikov in laikov ustanovil posebno organizacijo, ki bi
naj združevala katoliške Slovence v Ameriki. Posebno so ga podprli Anton Grdina iz Clevelanda in urednik lista »Ameriška domovina” sedaj že pokojni Jaka Debevec. Zaslužni organizaciji čestitamo ob lepi obletnici in ji želimo obilo uspeha v bodočnosti!
V ponedeljek, dne 25. aprila je imela Liga svoj občni zbor v Collimvoodu. Sklenili so, da se organizacija spremeni iz. zgolj dobrodelne ustanove v okviru NCVVC (skupne katoliške organizacije vseh ameriških katoličanov pod vodstvom episkopata) v civilno društvo, ki bo priznano tudi od državnih oblasti in so v tem smislu tudi iz-premenili pravila. Bil je izvoljen tudi novi odbor pod predsedstvom preč. g. msgr. J. Omana.
Gostovanje slovenskege narodnega gledališča v Celovcu
Prihodnjo soboto in nedeljo, dne 4. in 5. junija, bo gostoval v celovškem mestnem gledališču ansambel »Slovenskega narodnega gledališča” iz Maribora. Sobotno predstavo priredi Kulturni referat Koroške deželne vlade in bo na programu Mascagni-jeva opera »Cavalleria rusticana” ter slovenski balet »Lectovo srce”.
V nedeljo bodo pa predvajali mariborski umetniki Smetanovo opero »Prodana nevesta”.
Obe operi sta svetovno znani in sta za Celovec redek kulturni dogodek zato tudi slovenski ljubitelji operne glasbe gotovo ne bodo zamudili te lepe prilike in se v obilnem številu udeležili obeh predstav.
AVSTRIJSKO DRUŠTVO ZA POMOL JUŽNI TIROLSKI
V Innsbrucku je bilo ustanovljeno društvo „Berg-Isel-Bund”. ki je za Binkošti izdalo .poziv na avstrijsko javnost. Namen društva je Zbirati sredstva za kulturno in materialno pomoč Južnim Tirolcem pod Italijo z namenom, da se zaščiti njihova narodna samobitnost, ki je ogrožena zaradi vdiranja Italijanov. Nadalje bo društvo obveščalo avstrijsko in svetovno javnost o težkem položaju avstrijske manjšine v Italiji.
Kdor pristopi k temu društvu kot »prijatelj” se mora obvezati za mesečni prispevek 1 šiling, a »podporni' člani bodo pa plačevali 10 šil. mesečno.
Tedenski list »Volksbote”, ki izhaja v Innsbrucku prinaša obširen članek o Južni Tirolski.
Avstrijski listi o pravicah manjšin v državni pogodbi
Dunajska „Presse"
Vlada je predložila parlamentu državno j pogodbo v ratifikacijo. Besedilo pogodbe je spremljalo posebno pismo, ki razlaga do- ! ločbe pogodbe same. V zvezi s tem pismom I je o določbah mirovne pogodbe glede manj- | šJin je dunajska »Presse” pisala naslednje pod naslovom »Državna pogodba ni brez »lepotnih napak”:
O odstavku 2 člena 7 državne pogodbe pravi:	»Ta odstavek gre preko doseda-
nje ustavne ureditve. Medtem ko člen 68 i senžermenske mirovne pogodbe predvideva samo olajšave v pouku na ljudskih šolah, obstoji sedaj pravica do pouka v sloven- j skem in hrvaškem jeziku v osnovnih šolah ; in pravica do razmernega števila srednjih šol. Nadalje je predviden poseben oddelek ! za slovenske in hrvaške šole. Avstrijska zakonodajna oblast bo morala ta določila.ki so ; zaenkrat programatičnega značaja, izvajati.
Odstavek 3 sega istotako preko dosedanjega člena 66 senžermenske pogodbe, ki ! je zagotavljal Nenemcem olajšave pri sodniji v govorjeni in pisani besedi.
Sedaj pa je slovenski in hrvaški jezik poleg nemščine tudi uradni jezik v vseh upravnih in sodnih okrajih s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom. V pripombi je ugotovljeno, da ta določba ne zahteva nikake dodatne odredbe in je takoj : izvršna.
Dvojezični napisi. V zvezi s predpisom o dvojezičnih napisih v vaseh in krajih pa bo j potrebna primerna zakonita odločitev države in dežel.
Odstavek 4 člena 7 pa daje članom slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, ; .štajerskem in v Gradišču pravico do soude^,- , ležbe na kulturnih, upravnih in sodnih usta! j. novah pod istimi pogoji kakor vsem dru- j gim avstrijskim državljanom. Tudi ta določba gre preko dosedanjih predpisov.”
Graški ..Samstag"
»Slovenščina naj postane uradni jezik!”
je naslov članka v graškem tedniku »Sams-tag”. Glede besedila čl. 7 pravi:
»Za temi na videz tako nedolžnimi be- j sedami se ne skriva nič drugega kot prisil- ! na obveznost, da država sankcionira (prizna, op. ur.) raznemčevaini proces, ki je bil deloma sistematično izveden v jezikov- j no mešanih predelih Gradiščanske, štajerske in Koroške, in je že itak daleč napredoval in vzbuja vznemirjenje.”
Nadalje list govori o južnoslovanskem | »prodiranju” in pravi, da je dobil podatke | o tem od nekega »strokovnjaka” za obmej- i na
>>
ga razširjenja ni mogoče ničesar zoperstaviti, ker »Deutscher Schulverein”, — ki je pred letom 1938 prevzel nalogo, da pokupi vsa posestva, ki so bila naprodaj v obmejnem pasu, ter jih nato proda naprej kmetom nemškega jezika — nima danes ne duhovnih ne materialnih sredstev, da bi ustavil ta raznemčevaini razvoj na jugu štajerske.”
Taki in podobni »strokovnjaki” so nekoč nosili kljukasti križ in pozdravljali z dvignjeno roko. Prepričani srna, da je spomin na nesrečo, ki jo je Avstriji prinesel Hitler in ti njegovi pomagači, še preveč svež in bodo zato ostali osamljeni' s svojimi strahovi.
vprašanja, ki mu je rekel:
Miroljubnim poskusom južnoslovanske-! l
Celovška »Kleine Zeitung"
Skrbi občinskega tajnika, ki ne zna slovensko.
Celovško »Kleine Zeitung” pa skrbi uvedba slovenščine kot uradni jezik pri sodiščih in upravnih oblasteh. Svoje pomisleke je položila na jezik nekemu občinskemu tajniku na Južnem Koroškem, ki živi- med Slovenci, pa slovensko ne zna, tam doli nekje pri Pliberku.
»Člen 7 državne pogodbe vsebuje določbe o manjšinah, kj napolnjujejo s skrbjo prebivalstvo Južne Koroške. Natančen pregled slovenskega tiska kaže, da so te skrbi upravičene.
Pred nami sedi občinski tajnik majhnega kraja v Spodnji Koroški. Drava šumi v bližini, v večernem soncu zelenijo gozdovi obmejne pokra jine, v ozadju se pa še blesti-j'o vrhovi gora. Kakor je lep in svetal svet, kj nas obdaja, tako je mračen glas tega moža: »Ali se naj na stara leta še slovensko učim", pravi. »Po dosedanjih izkušnjah z dvojezičnimi šolami skoraj ne Ik> drugače mogoče, kajti državna pogodba nas k temu sili.”
Pravice manjšin
po mirovni pogodbi iz leta 1919 in po
novi državni pogodbi
V zadnjem času smo dobili vrsto pisem, v katerih naši 'bralci sprašujejo po besedilu •pogodbe v St. Germain-u iz leta 1919 o za-Bčiti narodnih manjšin v Avstriji v primeri e določbami državne pogodbe z dne 15. 5. 1955.
Zato priobčujemo obe besedili za naše ■bralce, da jih bodo mogli primerjati.
Po ratifikaciji državne pogodbe bodo postale določbe člena 7 tudi del avstrijske ustave.
Mirovna pogodba iz 1. 1919 določa:
člen 66
Vsi avstrijski državljani brez razlike na raso, je-»ik ali vero so pred zakonom enaki in uživajo iste državljanske in politične pravice.
Nolrenemu avstrijskemu državljanu ne bodo stavljene omejitve glede rabe kateregakoli jezika v privatnem in poslovnem občevanju, v tisku ali na jas nih zborovanjih.
Poleg uvedbe enega državnega jezika bodo avstrijskim državljanom, ki ne govorijo nemško, dovoljene primerne olajšave za rabo njihovega jezika v besedi in pismu na sodiščih*.
Člen 67
Avstrijski državljani, ki pripadajo h kaki jezikovni manjšini, so deležni istega ravnanja in istih garancij, tako v pravnem kakor v dejanskem oziru, kot drugi avstrijski državljani; posebno pa imajo isto pravico ustanavljati na njihove stroške dobrodelne, verske ali socialne ustanove, šole ali druge vzgojne zavode, jili upravljati in nadzirati, s pravico, da v njih prosto uporabljajo svoj jezik in izvršujejo svoje bogočastje.
člen 68
Glede javnega šolstva bo avstrijska vlada v mestih in okrajih, kjer biva poleg nemških znatno število avstrijskih državljanov drugega jezika, dovolila primerne olajšave, da zagotovi, da se bo za otroke teh avstrijskih državljanov izvajal jmuk v ljudskih šolah v njihovem lastnem jeziku. Ta določba pa ne bo ovirala avstrijsko vlado, da določi pouk nemškega jezika v teh šolah kot obvezen predmet.
Nova avstrijska državna pogodba določa: člen 7
Pravice slovenskih in hrvaških manjšin.
t. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in štajerskem uživajo iste pravice pod istimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani vključne pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v njihovem last-«em jeziku.
2.	Imajo pravico do pouka v osnovnih šolah v slovenskem ali hrvaškem jeziku, in na sorazmerno število lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo proučeni šolski načrti in ustanovljen poseben oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvaške Sole.
* Ne pa pred upravnimi oblastmi.
3.	V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvaški jezik dodatno k nemščini pripuščen kot uradni jezik. V teh okrajih so oznake in napisi topografske narave sestavljeni tako v slovenščini ati hrvaščini kot tudi v nemščini.
4.	Avstrijski državljani slovenske ali hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in štajerskem so udeleženi na kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh področjih pod istimi pogoji kakor ostali avstrijski državljani.
5.	Delovanje organizacij, ki stremijo za tem, da se slovenskemu ali hrvaškemu prebivalstvu odvzamejo njihova svojstvenost in njihove manjšinske pravice, mora biti prepovedano.
V državni pogodbi
so pravice točno določene
Kot so že izjavili najvišji avstrijski predstavniki, tako zvezni kancler ing. Raab in zunanji minister ing. Figi, so manjšinske pravice po državni pogodbi le konkretno izvajanje pravic, ki so izražene v „Iz-javi o osnovnih človečanskih pravicah” Združenih narodov, katero je sprejela tudi Avstrija.
Istotako so pravice po novi državni pogodbi bile že zapopadenc v stari senžermenski mirovni pogodbi, vendar so nova določila mnogo bolj jasna, pre-
Sreclnje-evropska k r š č a ns k o-d e m o k r a ts k a zveza, ki obsega nekdanje kršč. dem. stranke v emigraciji (iz čehoslovaške, Latvije, Litve, Maržarske, Poljske in Jugoslavije) je imela v dneh 15. do 17, aprila 1955 drugi mednarodni kongres v New Yorku, kjer je njen sedež. Geslo kongresa se je glasilo: „Svobo-da — predpogoj trajnega miru”.
Mnogi vodilni državniki in politični voditelji so poslali kongresu tople izraze priznanja ter želje za uspešen potek zborovanja, med njimi belgijski državnik in ibivši ministrski predsednik Paul Van Zeeland, nemški kancler Konrad Adenauer, italijanski ministrski predsednik Mario Scelba ter glavni tajnik krščansko demokratske stranke Amintore Fanfani, ustanovitelj italijan-se krščanske demokracije Don Sturzo, mnogi vodilni politiki iz latinske Amerike, nadalje podpredsednik združ. držav R. Nixon, zunanji minister John Foster Dulles, guverner države New York, A. Harriman in mnogi drugi.
Kongres se je začel v petek, 15. aprila
cizna ter dajejo manjšinam točno določene pravice in nalagajo državi točno določene obveznosti.
Prvič: Senžermenska pogodba govori le o manjšinah na splošno in ne omenja nobene posebej. V sedanji državni pogodbi pa stoji zapisano, da bivajo slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in štajerskem.
Drugič: V državni pogodbi je slovenščina in hrvaščina dodatno k nemščini pripuščena in priznana uradni jezik pred sodnimi in upravnimi oblastmi, dočim je senžermenska pogodba govorila le o primernih olajšavah pri rabi manjšinskega jezika zgolj pri sodiščih, ne pa tudi pred upravnimi oblastmi.
Tretjič: V sedanji državni pogodbi so manjšine udeležene pri kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah pod enakimi pogoji kot drugi avstrijski državljani, dočim je v senžermenski pogodbi bila le pravica do vzdrževanja gotovih ustanov na lastne stroške.
Četrtič: šolstvo dobi svojo posebno ureditev, s posebej proučenimi šolskimi načrti in bo ustanovljen poseben oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvaške šole. V senžermenski pogodbi je govora zgolj o olajšavah za pouk v manjšinskem jeziku.
Nadalje določa člen 34 državne pogodbe, da bodo 18 mesecev po ratifikaciji {»godbe predstavniki Sovjetske zveze, Amerike, Velike Britanije in Francije nadzorovali izvajanje državne pogodbe po besedilu ih smislu.
Predvsem bo sedaj naloga slovenske manjšine na Koroškem in hrvaške na Gradiščanskem, da stavi konkretne zahteve tako deželni kakor tudi zvezni vladi.
in ga je otvoril newyorški župan Robert VVagner. V lepem, modernem vhodnem prostoru so ga pričakovali predstavniki raznih narodnih skupin v narodnih nošah, in mu ponudili po stari gostoljubni navadi kruha in soli. Slovenci smo imeli v zastopstvu dve dekleti in enega fanta v prekrasnih narodnih nošah in smo bili najštevilneje zastopani, Slovenski fant je župana tudi nagovoril.
V teku popoldneva so podali svoja poročila funkcionarji glavnega odbora. Slovenski predstavnik pa je prečita1! protestno resolucijo proti vračanju beguncev iz Italije.
To resolucijo so delegati soglasno odo-'brili.
Ideološko jedro kongresa je bilo obseženo v ,,razgovoru okrog mize”, ki se je vršil v petek, 15. aprila zvečer in so na njem udeleženci obravnavali kongresno geslo: .Svoboda — predpogoj trajnega miru.'
Predmet razgovora se je sukal okrog bistveno važnega vprašanja o svobodi in miru. Lkleleženci so ugotovili, da je trajno mogo-
če ohraniti in čuvati mir le v svobodni družbi, ki jo vodijo modri ljudje. Oba Evropejca!, Ceh Duchaček in Slovenec Remec, sta se dotaknila v tej zvezi tudi vprašanja, kako bi bilo po njunem mnenju treba pre-osnovati evropsko skupnost, da bi bile zajamčene poleg pravic posameznih narodnostnih skupin, tudi pravice poedincev.
Drugi dam kongresa je bil namenjen v glavnem delu komisij in njihovemu poročilu glavni skupščini. Preden se je pa delo pričelo, so se delegati skupno udeležili službe božje v cerkvi Svete družine, ki leži nasproti palače, v kateri je kongres zboroval.
Po maši so začele delati tri komisije (poverilna —- credential, programska — platform in resolucijska). Popoldne so vse tri komisije predložile skupščini svoja poročila, ki so bila odobrena. Predloženih je bilo tudi več resolucij, med katerimi je posebej omeniti resolucijo o preganjanju vere in Cerkve v komunističnih državah.
Zadnji govornik kongresa je bil ameriški senator 0’Mahoney je zaključil svoj govor s tole mislijo: „Značajnost in moralnost, ki ju cenimo v našem vsakdanjem življenju, v trgovskih in drugih opravkih, kakor tudi v poklicnem delu, ter vera, ki jo nosimo v srdit kot dragoceno vez med človekom in Bogom, to je orožje — in samo to —, ki bo z njim duh zmagoslavno zavladal nad golo silo!”
Njen prvi govor
Gospa Eleanor Roosevelt, vdova po pokojnem predsedniku Združenih držav, velja po pravici kot ena izmed najbolj znanih osebnosti ne le v ameriški, ampak tudi v svetovni politiki. Kadar je napovedan kak njen govor, poslušalci napolnijo dvorano. Pa nekoč temu ni 'bilo tako. Sama pripoveduje iz svojih mladostnih spominov zgodbo o svojem prvem javnem govoru:
„Bilo je na nekem ženskem zborovanju v Baltimore. Bil je moj prvi javni nastop in srce mi je močno razbijalo. Pred menoj so govorile druge ženske. Počasi pa se je dvorana praznila in, ko sem jaz prišla na vrsto, — če mi boste verjeli ali ne — je ostala ena sama poslušalka. Sedela je v prvi vrsti, tik ob odru. Stopila sem na oder — in začela govoriti. Med govorom sem le čakala, kdaj se bo moje ,,poslušalstvo” dvignilo in odšlo ... Toda to se ni zgodilo. Ko sem končala, mi je moja poslušalka celo ploskala. Bila sem zares ginjena. Stopila sem k njej ji stisnila roko 'in se ji zahvalila.
Ženska je resno prikimala in odvrnila: „Sedaj pa še vi {»kažite, da ste poštena, kajti jaz sem določena kot — naslednja govornica.”
Desetletnico obstoja Združenih narodov bodo slovesno obhajali dne 26. junija v San Frandco (USA), kjer je bila leta 1945 podpisana ustanovna listina te ustanove. Doslej je že 26 zunanjih ministrov z vseh kontinentov napovedalo svoj prihod.
fatidtoocadtei kottfrzcs
lčcšc&to&U(>-detnaUcatsUe> zveze za ScecUt^a Evcapa
FRAN ERJAVEC, PARIZ:
koroški Slovenci
(41. nadaljevanje)
XXI.
KOROŠKI SLOVENCI OB KONCU SREDNJEGA VEKA
Slovenci smo v visokem srednjem veku izgubili tudi severni dve tretjini svojega narodnega ozemlja, ki sta se iz ze povedanih razlogov ponemčili, a v teku poznega ■ned n j ega veka je bilo nadaljnje {»nemčevanje vendarle ustavljeno, tako da se je že proti koncu te dobe izoblikovala jasna in trdna slovensko-nemški meja, ki je ostala ■potem več stoletij skoro nedotaknjena. Severno od te meje, ki sem jo označil že spredaj, so se Slovenci dokončno ponemčili, a južno od nje so enako utonili v slovenskem morju tudi mnogi nemški otočiči, -ki so nastali v času kolonizacije, tako da je postala vsaj južna Koroška (razen Beljaka in le deloma tudi Celovca) s trgi vred zopet slovenska. Posebno velja to za Celovško kotlino in za Gosposvetsko polje, a proti severu sta zapirala Slovencem {»t do tamošnjih ugašajočih slovenskih manjšin že nemška beljak ip št. Vid na Glini. Tako je torej kl jub vsej germanizaciji ostalo še ob koncu srednjega veka slovensko v.prav ■Tee Koroške, kar nam potrjuje tudi že večkrat omenjeni tedanji koroški letopisec Unrest, sam po rodu Bavarec, vendar brez predsodkov do našega naroda, ki je v *yoji kroniki zapisal, da je „K o r o š k a pristna s lote n s k a dežel a”.
#
V kulturnem pogledu je bil v srednjem veku za nas pač najvažnejši dogodek prehod iz poganstva Y k r šč a n s t v o. Čeprav se je v srednjem veku vgnezdi-tudi v cerkveni upravi mnogo posvetnosti in večkrat ce-hudih nerednosti ter ni imela izza visokega sredn jega
veka zlasti višja duhovščina sploh nobene neposredne zveze z našimi ljudskimi množicami in enako tudi večina samostanov nobenih, se je bil pa naš narod vendarle tako tesno oklenil krščanstva, da je postalo to v njegovi osamljenosti že zgodaj sploh najvažnejše gibalo in posoda njegovega svojstvenega duhovnega življenja (že tedaj se je globoko zakoreninilo zlasti Marijino češčenje) in s tem v veliki meri tudi nekako oporišče za ohranitev njegove samobitnosti.
Iz raznih razlogov so slovenske dežele ob koncu srednjega veka sicer še daleč zaostajale za kulturno ravnjo zapadnih in severnih, vendar so se vsaj tedanja naša mesteca počasi dvigala proti kulturni stopnji tedanjih srednjeevropskih provincialnih mest, toda še sto let po iznajdbi tiskarstva na slovenskih tleh n. pr. ni bilo nobene tiskarne. Kultura, ki so jo izpričevala tedanja naša mesteca, pa je imela čisto tuj, izprva latinski in zatem nemški značaj, zato tudi ni mogla imeti nobene zveze s tedanjimi našimi slovenskimi kmečkimi množicami, temveč so se te duhovno izživljale čisto svojstveno le na osnovi svojih lastnih izročil.
Ker so bile naše dežele tedaj po plemstvu, višji duhovščini in meščanstvu že dokaj vključene v politično, gospodarsko, kulturno in socialno življenje ostale Evrope, ki je prihajalo k nam predvsem preko Nemcev, pa ni mogoče tajiti vsaj njegovega posrednega vpliva tudi na naše ljudstvo. Toda ravno ta tuji vpliv je bil za nas samo kvaren. O njem nam nazorno pripoveduje med drugimi tudi Unrest v svoji znameniti sodobni kroniki.
Izprva še šibko višje jedro tedanjih naših mestec so proti koncu srednjega veka še vedno okrepljevali novi tuji priseljenci (duhovniki, plemiči, trgovci, obrtniki in drugi), ki se jezikovno po veliki večini niso prilagajali čisto slovenskemu značaju ostalega podeželja in domačemu slovenskemu prebivalstvu, temveč so nasprotno še slovenski priseljenci v večja mesta, ki so se socialno dvigali, sprejemali tudi jezik in običaje te višje tuje plasti.
Slovenski jezik je že v teku XIII. stol. čisto izginil iz jas nega življenja in je veljal le za jezik kmetov in služinčadi, zato so se ga tudi Slovenci, ki so se socialno dvigali, nekako sramovali in ga počasi celo pozabljali.
Tako so se vsi domači izobraženci sproti raznarodovali in seveda nobeden izmed njih tudi ni čutil kakih dolžnosti do naroda, iz katerega je izšel. Res je, da so se tedaj mnogi Slovenci s svojimi sposobnostmi dvignili tudi na visoka mesta (mnogi so postali n. pr. profesorji na dunajski univerzi in podobno) ali se kako drugače odlikovali v tujini, a to je ostalo za slovensko ljudstvo brez vsakega pomena. V tem pogledu smo pač delili usodo vseh drugih malih evropskih narodov, ki so prav tako že zgodaj izgubili svojo politično samostojnost kot mi, kakor n. pr. Baski, Litvanci, Luž.iški Srbi i. dr., dočim so bili pa mnogo na boljšem tisti, pri katerih je ostal živ vsaj spomin na njih še nedavno politično samostojnost, kakor n. pr. Srbi, Ukrajinci, Grki, Bolgari i. dr. Že iz tega pa lahko tudi vidimo, da je za vsak narod težišče vsega njegovega boja za obstanek ravno v boju za čim večjo politično osamosvojitev, a vse drugo mora samo podpirati in krepiti njegova politična prizadevanja.
Tisti, ki bi mogel in moral imeti tedaj neposredni interes na gojitvi slovenščine, je bila samo cerkvena uprava in to že iz čisto verskih in dušnopastirskih razlogov. Toda izvzemši majhne in razdrobljene ljubljanske škofije so bili sedeži vseh drugih tedanjih škofij izven slovenskega ozemlja in na te sedeže so prihajali tudi skoro sami tuji plemiči, ki pač niso mogli imeti nobenega razumevanja za jezikovne potrebe svojih slovenskih vernikov. Podobno je bilo tudi z vso ostalo tujo ali potujčeno višjo duhovščino, ki je služila tedaj na slovenskih tleh, ter s samostani; najnižja duhovščina pa, ki je bila vsaj delno slovenskega rodu, je bila tedaj še sama premalo izobražena, da bi mogla ustvarjati kake osnovne temelje samostojne slovenske višje kulture.
(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri.
GORENCE
Smrt se sicer 'zadnji dve leti pri nas le bolj redko oglaša, vendar moramo zabeležiti v prvi polovici maja kar tri smrtne slučaje v naši fari.
Proharta Silvestra, ki se je 1. maja smrtno ponesrečil pri vožnji z motornim kolesom, je še isti dan spremljal v večnost 11-letni Rovan Hanzeji z Leda.
čez teden dni navrh, in sicer na 2. nedeljo v mesecu maju, pa je med prvo jutranjo sv. mašo v Sv. Radegundi umrla Ogradniku stara Ogradnikova mama Trunk Veronika, rodom iz Žvabeka.
Rajna mama je od zadnje vojne že vedno bolehala in na materinsko nedeljo, dne 8. maja, za vedno zatisnila svoje trudne oči.
Ob bridki izgubi Ogradnikove mame kakor tudi Rovanovega Hanzeja izrekamo sorodnikom naše iskreno sožalje.
ŽVABEK
Ker nimamo poročati tolstih novic, pošiljamo par drobnih iz našega kraja. Voda naši vasi dela preglavice. Imamo napeljan vodovod z gore, a kaj, ko po njem priteka pogostokrat ne bistra studenčnica, ampak umazana in blatna voda, nič boljša kot teče v Dravi. Večkrat pa še take primanjkuje. Pač ni hiše v vasi, kjer se ne bi jezili in godrnjali. Že pred par meseci je bil obnovljen novi vodni odbor, ki bo poskrbel za zdravo in pitno vodo. Upamo in pričakujemo, da se to zgodi še letos.
Kuro je povozil avto; šofer je avto ustavil, pobral kokoš in se z njo odpeljal dalje. ,,Dober tek!” je rekel lastnik.
V kuro se je zaletel motorist. Vozilo je /letelo na zgornjo stran ceste, vozač se je zavalil po bregu, a kura je obležala na cesti. Ta je bil pošten in kokoš prepustil lastniku.
,,Bog ga je rešil,” so govorili, ko je umrl škofov sin Franc. Veliko je trpel ob času vojne. — Oslepel je, kar je njegove muke, telesne in duševne zelo povečalo. Vdano je prenašal vse razne nesreče. Bog mu podeli večni mir in pokoj!
PLIBERK
(Romarji)
Pliberčani pa kar radi poromajo. Romali so pred letom 1938 celo v Miinchen, ker niso mogli pričakati „firerja”. Veliki teden leta 1938 pa je bilo veliko romanje iz, postaje v mesto, da bi tako nastop novega časa bolj svečano pozdravili.
Leta 1945 so se prehodno sprijaznili tudi s tem, da imamo pri nas na šoli dvojezični pouk. Prav resni krogi v mestu so celo sami naglašali, da je pač nujna potreba, dr govorijo tudi v mestu jezik okolice in še prav posebno, ker živimo tukaj ob meji in smo uverjeni, da tudi državna meja ne bo trajno neprehodni kitajski zid.
Romarska žila pa vendar ni zamrla pri nas Pliberčanih. Naenkrat so se podali na potovanje, tokrat sicer ne v Miinchen, marveč samo v Celovec, da si pri g. deželnem glavarju priborijo ..odrešitev”. Prehitro so ]x)/abili svoje skrbi iz. povojnih let in sedaj jim ni prav nič po volji, da bi bila naša država nevtralna, ker se le preveč bojijo, da bi bila premalo nemška. Ta bojazen pa je posebno velika pri tistih, katerih starši sploh niso znali nemško.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Na Križevo je bilo letos pri nas silno slabo vreme, deževalo je vso noč; zjutraj, ko bj imeli iti ljudje v cerkev k božji službi, je deževalo in snežilo, kar je moglo. Sicer so bile maše na podružnicah, da soljudje imeli malo bliže — vsaj Večani in Rinkolani. Popoldne pa se je zvedrilo. Veličastna pro-cesija se je vila po gričku Sv. Katarine v lepo cerkvico. Tam je imel g. župnik sveto mašo in pridigo. Ljudsko petje in zborno petje je donelo po cerkvi, da je bilo kar veselje, saj so pevci izbrali najlepše majniške pesmi. Cerkvica je zelo akustična in posebno pripravna za ljudsko petje. Po tej cerkveni slovesnosti pa so se zbrali farani v šer-cerjevi dvorani, da bi se tam malo zabavali in nasmejali, obenem pa videli nekaj spodbudnega.
Na odru so nastopili dečki z igro ,,Tar-< izij”. Naš ministrant Fridl je prav dobro igral malega Tarcizija. Dečko je bistre glave, se lahko uči. zna podati naučeno snov prav lepo, poleg tega se je videlo, da je pridno hodil na vaje in zato je bila njego-
nnas nakomkem
va govorica gladka in lepa. Tudi obrazek je napravil čisto nedolžen kakor mali Tarci-zij. Fridl, ko si bil še majhen si vedno rekel, da boš "gospod”! Sedaj bi bil čas, talent imaš pa tudi!
Tudi drugi fantje so po večini dobro rešili svoje vloge, Nekateri pa so bilj malo bolj trdi in ne dosti gibčni na odru. Se niso tlobro naučili svoje vloge. Videlo se je tudi, da vsaj niso vzeli resno ali pa so jih zanemarjali. Dečki, veste, brez vaje ni igre. Si lahko še tako ..brihten” in nadarjen ter inteligenten, če ne hodiš na vaje, ne boš mogel uspešno nastopiti na odru. Veseli smo vas vselej, kadar nastopite; če hočete biti mojstri na odru, potem igrajte večkrat, pridno hodite na vaje, da bo govorica tekla kot med.
Drugo igro so nam podale nam že vsem dobro znane igralke. Igri so dale ime „An-ka”. Anka je trmasto, svojeglavno dekle, ki se ne zna prav vživeti v dekliški krožek, katerega naredijo. Vedno kaj napravi, kar moti harmonijo in složnost v krožku. Ostale tri: Lojzka, Loti, Lizika, pa so v tistih letih, ko si dekleta domišljujejo, da so nekaj posebnega in da morajo imeti fanta. Vse tri vržejo oči na nekega daljnega sorodnika in vsaka se hvali, češ da njo najraje vidi. Anka vidi njih zaljubljenost in se posluži služkinje, da jim sporoči vsaki posebej, da se sreča s Hans Jurijem ob osmih pod staro lipo. Hans Jurij res pride pod staro lipo ob osmih, obenem pa tudi vse tri deklice — vsaka z orodjem, da bi se pošteno maščevala nad njiim, ker so mislile, da j ih vse trii vleče za nos.
Takrat pa se pokaže voditeljica Marica, ki odkrije, da ne stoji Hans Jurij pred temi tremi dekleti, ampak da je Anka preoblečena v fanta. Dekleta so pokazale na odru posebno spretnost in gibčnost, tako da bi se lahko pokazale na vsakem drugem odru. Posebno je treba pohvaliti njihovo lepo slovenščino, govorile so pravilno in lepo izgovarjale; videlo se je, da so vzele vaje resno in jih tudi izkoristile v svoje veselje in vseh gledalcev, čestitamo! Pa še kmalu nam spet kaj novega pripravite!
KAZAZE (t Janez šumnik)
Na Vnebohod smo pokopali gosp. Janeza šumnika, pd. Kosa, posestnika v Kazazah. Letos bi 11. junija dopolnil šele 50 let. Imel je raka na pljučih. Ko so bolezen zaznali, jfe bilo že prepozno. Tako je po polletnem bolehanju vdan v voljo božjo izdihnil svojo dušo. Večkrat je prejel sv. obhajilo, edino tolažbo v svojem trpljenju. Rad bi bil med nami še nekaj let, da bi otroci dorastli, sicer pa kakor je božja volja, je govoril.
Bil je zgleden katoličan in družinski oče. Pogrešala ga bo družina, soseska in cerkev, pri kateri je bil cerkveni svetovalec.
Po njegovem prizadevanju smo napravili nove cerkvene klopi, nove zvonove in več cerkvenih paramentov. Vaščanom je vedno rad pomagal z nasvetom in tudi z dejanji. Pojdi h Kosu ali pa: pokličimo Kosa, so dejali. Sedaj ga ni več. Prepričani smo, da mu bo Bog milostljiv sodnik, saj bodo njegova dobra dela in vdano prenašeno trpljenje pričevala zanj. — Družini naše iskreno sožalje!
ČERGOVIČE
Marija Fuchssteiner, rojena Zablatnik, pd. Urapnikova, je dalj, časa bolehala na srcu. Drugo nedeljo v maju, na materinski dan, je bila še vsa vesela v krogu svoje družine in se dobro počutila. V ponedeljek zjutraj, 9. majnika, pa je srce hipoma utihnilo in Urapnikova mati je v Gospodu zaspala.
V svojem življenju je imela obilo bridkosti in težav. Dosegla je visoko starost 78 let. V sredo, 11. majnika, smo jo spremljali k zadnjemu počitku na farno pokopališče. G. župnik se je od rajne lepo poslovil. Pevci so ji zapeli v slovo pri odprtem grobu.
Naj počiva v miru! Sorodnikom, posebno družini Sardinšek v Velikovcu naše iskreno sožalje!
DVOR
Ob štirih zjutraj na praznik Kristusovega vnebohoda, ko je ravno zapel šmihcl-ski farni zvon, katarimski ni mogel, ker ni bilo električnega toka, je udarila strela s
tako silo, da se je daleč okrog vse streslo. Ljudje pa so najprej mislili, da je kdo u-strelil. Potem pa se je kmalu zvedelo, kaj se je zgodilo. Pri Voglu v Dvoru je udarila strela v neko hruško, potem pa je preskočila v hišo našega župana Simona Woschan-ka, raztrgala tla, razcepila posteljo na eni nogi in hiša je začela goreti, tako da je g. župan komaj pogasil ogenj! Hvala Bogu, da ni bilo nobene človeške žrtve, kar bi se lahko zgodilo, če bi strela udarila naravnost v hišo.
ŠTEBEN V PODJUNI
V nedeljo, dne 5. junija bomo imeli v Š t e b n u blagoslovitev dveh novih zvonov, ki jih je nam dobavila največja avstrijska livarna Josef Pfund-ner na Dunaju. Blagoslovil ju bo preč. g. dekan in častni kanonik iz Dobrle vesi, g. Aleš Zechner.
Na dan blagoslovitve bo prva maša v farni cerkvi ob 7. uri, druga ob 9. uri in tretja, slovesna sv. maša bo pa na prostem ob 10. uri. Po tej maši sledi blagoslovitev zvonov.
Iskreno vabljeni vsi — od blizu in daleč!
ŠT. VID V PODJUNI
Po osmih letih je zopet obiskal našo faro naš nadpastir. Prejšnji dan popoldne je dospel k nam od vizitaoije v Mohličah in prisostvoval krščanskemu nauku v šoli. Sledil je ogled cerkve in novo dozidane Voglove dvorane; ob tej priliki je podelil Voglovi materi-trpinki svoj blagoslov. Nato si je Prevzvišeni ogledal še rikarsko cerkev in opravil vizitacijo farne cerkve. Med vožnjo iz fare se je ustavil tudi pri cerkvi v Mokrijah.
Začetkom meseca majnika sta se poročila v Dobrii vesi Jakob Potočnik — Brelih v Mokrijah z Gracerjevo v Bukovju in Franc Pavlič — Hofman v Goselni vesi z Brelihovo Milko.
Dne 15. maja pa se je poslavljala od hišice očetove v Mokrijah nevesta Križniko-va Rezika, ki se je poročila s Francem še-landrom iz Horc pri Škocijanu. Vesela svatba je bila pri Pušniku v Grabalji vesi. Vsem novoporočencem naše čestitke.
Isto nedeljo je bila v št. Primožu poroka Volteja Hobel, Picejevega, in Micke Hribernik, Husove v Gluhem lesu. Svatba pa je bila pri Voglu. Dne 22. 5. pa smo obhajali pri fari poroko Franca Gregoriča iz. Klanč in Lenke Pirovc, Logarjeve iz Mline.
Žrtev prometne nesreče je postal 28-letni Štefan Žingerl iz Proboja, ki smo ga dne 5. maja t. 1. pokopali. Naj počiva v miru!
DOLINA PRI POKRCAH
Vsem romarjem te božje poti sporočamo, da Iro letošnji romarski shod dne 3. julija. Od 7. do 11. ure bodo sv. maše in obhod z Najsvetejšim skozi gozd.
Ob 11.30 začetek tombole, ki je namenjena za poravnavo ostalega dolga. Srečke boste dobili od konca maja naprej pri župnih uradih in v Dolini. Tud; za dobitke vas lepo prosimo.
Vsi ste iskreno naprošeni, da nam pomagate, da bosta romanje in tombola dobro uspeli, da bo dolg poplačan in da bomo mogli polagoma misliti na notranji in zunanji omet cerkve.
Farni svet Pokrče
BOROVLJE
1/. našega kraja že dolgo ni bilo nič v ,,Tedniku” zato smo nabrali nekaj novic (vse niso čisto sveže ...), da boste po svetu videli, da še živimo. Najprej v štirih mesecih smo imeli 24 pogrebov, kar je za naš kraj zelo veliko. Ne bom našteval, kdo je vse umrl: odšli so v lepše življenje povečini rentniki, med temi 2 ženski, stari natl 90 let. G. mestnemu župniku dr. Geram-bu in lekarnarju Manhartu sta umrli; že priletni materi, družina Buxbtumer je zgubila svojo pridno gospodinjo in pri pekovskem mojstru Peterlinu so zgubili 19-letne-ga .sina.
Nemška hranilnica in posojilnica je /nota odprla svoja železna vrata in nove uradne prostore. Na novi reklamni tabli nudi vsem Nemcem različna posojila in sprejema vloge ob najboljših obrestih, Italijanom se priporoča kot dobra menjalnica, za Slo-
vence oz. Jugoslovane pa nima na tabli niti besedice, čeprav se vsak dan vozijo mimo. !
V Borovljah imamo tudi tri javne ure, ki pa le spijo spanje pravičnega. Prva je na i zvoniku farne cerkve in že leta stoji in čaka i na mežnarja ali cerkovnika, da bi jo navil. | Borovska cerkev namreč že leta nima mež- i narja, čeprav ga naša cerkev tako nujno po- ! trebuje. Če se izven cerkve vse snaži in olep-šuje, je treba tudi poskrbeti za notranjščino j božjega hrama. — Druga ura pa je na sodniji. Odkar stoji sodnija, je že ura na njej, ali premaknila se še ni niti za en palec. Tretja ura pa je v sredi obrata „Kestag” in bi tekla, če bi ji le kdo vrv kupil, kajti tovar- ! na očividno tega ne zmore. Ta ura je stara j dobrih 40 let; ko je bila nova, je bila na ! vseh štirih straneh električno razsvetljena, tako so se ji celo ponoči pijanci lahko izogibali, zdaj pa še podnevi ne vidiš nanjo, s
BILČOVS
Komaj dve leti za svojim možem Valentinom Kropivnik mu je sledila v smrti njegova žena Marijana Kropivnik. Bila je do-m a na Primorskem v fari Cerkno, od koder se je preselila cela družina na Koroško, kjei je njen oče kupil pd. Šmonovo hišo v Veli-nji vesi. Njen mož je pozidal lepo hišo v Bilčovsu in le kratko mu je bilo dano, uživati srečo v novem domu. Zavratna bolezen, rak, je položil še mlado na bolniško posteljo, od koder jo je rešila smrt 23. aprila. Ob obilni udeležbi pogrebcev smo jo spremili na pokopališče v Bilčovsu, kjer ob strani svojega moža čaka prihodnjega vstajenja. Naj v miru počiva. Zaostalim naše iskreno sožalje!
Smrt se je oglasila in vzela iz tega sveta Janeza Malija v Branči vesi. Bil je rojen v župniji Lolling in je bil dolga leta rudar,
Delavska družina išče
SREDNJO KMETIJO
s polji, travniki in gozdom vsaj za domače potrebe. — Prijave na list pod: „Nazaj k zemlji”
kjer se je odlikoval po svoji zmožnosti ih zvestobi. Po smrti svoje prve žene je poročil drugo, pd. Rupčevo iz Branče vesi, ki mu je v svoji bolezni stala z svojo skrbjo ob strani. Po zmotah v minuli vojni je vendar našel spet pot v katoliško Cerkev in se je pustil lepo sprevideti, da je šel spravljen z Bogom s tega sveta. Dosegel je visoko starost 8fi let. Naj počiva v miru!
SPODNJA VESCA
Po dolgem bolehanju je preminula Katarina Jesenko, pd. Brodnikova mati v Spodnji Vesci. Mnogo je morala trpeti in je zastonj iskala pomoči v bolnici. Dne 17. aprila jo je rešila smrt. Mnogo ljudi se je /‘bralo na 'lepem Brodnikovem domu, ki so dobro mamo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Velinjo ves. Avgusta leta 1951 j je umrl nenadoma njen mož Rupert, ki ga je zadela kap. Zdaj je prevzel lepo Brodnikovo posestvo njen sin Rupert, ki je k sreči pripeljal mlado gospodinjo februarja na svoj dom, kateremu želimo vso srečo in božji blagoslov. Vsem zaostalim izrekamo globoko sožalje. Naj blaga mati počiva v božjem miru!
KOVIČE
Dne 1. majnika je pripeljal Čemern jakov sin Friedl Spitzer svojo nevesto na svoj novi dom, ki si ga je pozidal minulo leto. Svojo nevesto je dobil preko Švice iz Gradiščanskega, iz župnije Jennersdorf na Gradiščanskem. čudna so pota, kjer se znajdejo mladi pari. Oba sta služila v Švici in sta se tam spoznala in sklenila iti skozi življenje kot mož in žena. Poroka je bila pri lepi cerkvi sv. Lucije na Gori. Na ženinovem domu so se zbrali številni gostje, tudi iz daljne domovine neveste. Želimo jima mnogo sreče in blagoslova na njenem novem domu ol> Hodilkem jezeru.
Kupim kmečko posestvo
srednje velikosti v ravnini. — Oglasite se pri upravi lista pod: „l)oin".
ŽELUČE
Dne 15. majnika sta si podala roke v cerkvici v Želučah Miiller Franc in Marica Sit-■ter, p. d. Lukijeva v Želučah. Ženin, ki je že zgodaj zgubil svoje starše, je bil kot sirota sprejet k Breznikarju v Želučah in je tam doraščal v mladeniča. Po poroki v Žehi-čah so se gostje odpeljali k Jirglnu na Tre-binjo, kjer sta našla svoje novo stanovanje. Ta dan je strašno lilo. Kakor ljudje pravijo, pomeni to, da jih bo spremljala sreču skozi življenje. Želimo obema prav veliko sreče \ njenem zakonskem življenju.
Avstrijski predlog za Trst
V zadnjem času je več avstrijskih listov prineslo daljše članke o tržaški luki. Gospodarska kriza ki je zadela Trst po prihodu Italije, je v Trstu samem izzvala vrsto stavk, protestnih zborovanj in poslanic na rimsko vlago, a doslej so iz Rima prejeli samo obljube. Zanimivo je, da so sedaj najbolj gla-sni pri protestiranju tisti, ki so prej najbolj vneto delali za povrnitev Italije.
Tudi v Avstriji se zadnje čase veča zanimanje za Trst. Osnoval se je poseben avstrijski odbor, ki je izdelal nekak avstrijski program za ureditev Trsta, posebno .pa proste cone v pristanišču. Odbor, ki mu pred-sebuje dr. Peter Reininghaus, je objavil za avstrijsko javnost 14 točk, ki na kratko izražajo njegovo stališče:
1)	Pravita do mesta v mednarodni komisiji, v kateri naj bi Avstrija imela predsedstvo, ali pai vsaj, prednostno glasovalno pravico.
2)	Korenito izenačenje avstrijskega blaga z italijanskim ali kakim drugim, zlasti v pogledu tarif in carin.
3)	Svoboda tranzitnega prometa za avstrijsko blago za ali iz Trsta. Izjema velja za nedovoljeno blago, nad čemer naj bi izvrševali brezplačno nadzorstvo vnaprej določeni organi.
4)	Revizija železniških tarif za Trst.
5)	Obnovitev svobodnega in nemotenega
tranzitnega prometa po ,, Južni železnici” do Trsta.
6)	Posebne ugodne tarife za natovarjanje, razkladanje in vskladiščenje.
7)	Okrepitev pomorskih zvez s posebnim ozirom na pomorske zveze z Indijo, Južno Ameriko, Južno Afriko in Severno Ameriko.
8)	Brezpogojno dovoljenje vsem avstrijskim ladjam za popravila in vpis v register v Trstu.
9)	Ustanovitev podružnic avstrijskih bank v Trstu.
10)	Ustanovitev ..Avstrijskega doma”.
11)	Izredni pogoji za zaposlitev Avstrijcev v tržaškem pomorstvu, trgovini in prometu.
12)	Podpore s strani Trgovinske zbornice za utrjevanje prometa med Avstrijo in Trstom..
13)	Ustanovitev podružnice avstrijskega „Zavoda za kulturo” v Trstu.
14)	Dovoljenje za tiskanje dvojezičnega gospodarskega glasila (nem ško-it a 1 i j ans k figa) pod avstrijskim uredništvom.
Čeprav je bilo svoj čas v pogajanjih v Londonu med zapadnimi silami, Jugoslavijo in Italijo dogovorjeno, da bo čimprej sklicana konferenca vseh na Trstu zainteresiranih držav z nalogo da izdela statut svobodne luke, to določilo, kadar tudi ostali sklepi londonskega sporazuma o Trstu, še niso bili izvedeni.
Škodljivci požrejo 20 odstotkov živil
Iz poročila Poljedelske in prehrambene ustanove Združenih narodov (FAO) zvemo, da škodljivci (paraziti) uničijo več kot eno petino vseh živil, ki jih pridelamo na svetu.
Moderna sredstva za pokončevanje škodljivcev so bila sicer znatno izpopolnjena, vendar po drugi! strani tehnični napredek prometnih sredstev pospešuje tudi hitrejše širjenje škodljivcev iz ene dežele v drugo, od kontinenta na kontinent. V deželah, ki največ trpijo zaradi škodljivih insektov, je ta organizacija v sodelovanju s prizadetimi vladami izvedla velike obrambne akcije, da škodo omeji in prepreči razširitev nadloge na nove predele.
Kobilice so v preteklih letih napravile največ škode v deželah Srednjega vzhoda in po Srednji ter Južni Ameriki in je zatiranje tega škodljivca, o katerem poroča zgo-
dovina vseh časov, še vedno ena izmed prvih nalog znanosti.
V deželah ob Sredozemskem morju pa se bavijo s pokončavanjem oljčne muhe, v Siriji pa zatirajo parazite volne. Posebna skrb je posvečena gozdnim škodljivcem, ki so se v velikih množinah pojavili v Mehiki.
FAO vzdržuje posebno poročevalsko službo, ki je v stikih z vsemi vladami po svetu in skrbi za izmenjavo poročil in drugih koristnih informacij. Predvsem skrbi za to, da naglo prenaša obvestila o pojavu škodljivih parazitov in da možnost sosedn jim deželam, da pravočasno podvzamejo potrebne varnostne ukrepe; nadalje poroča o novih sredstvih, ki jih je znanost odkrila za uničevanje te nadloge. Po njenem posredovanju so se mnoge vlade tudi sporazumele glede enotnih zaščitnih predpisov, kar znatno olajšuje izvedbo potrebnih ukrepov.
It odstotkov prašičev več kot lani
Po podatkih Avstrijskega Instituta za gospodarsko raziskovanje, (Oesterr. Institut Uir Wirtschaftsforschung, If\V) je število prašičev v Avstriji v marcu tega leta naraslo /a 11 % napram stanu v istem mesecu lanskega1 leta. Glavni razlog porasta je bil v iz-rrstni letini krmilnih sredstev za prašičerejo v letu 1954.
Položaj je za letos drugačen, ker je bil pridelek krmilnih sredstes letos manjši; pričakovati je padec količine svinjskega mesa šele v drug1! polovici leta 1956, kajti z ozirom na manšo količino krmilnih sredstev 'ejci ne bodo namenili več tako velikega števila prašičkov za rejo. K temu pa jih nasaja še sedanji tržni položaj, kjer je zaradi ' olike ponudbe že doraslih rejenih prašičev šla cena navzdol.
Ker pa ni zaželjeno zmanjšanje količine .svinjskega mesa, zato so trgovinske zbornice v sporazumu s pristojnim ministrstvom izdelale poseben intervencijski mehanizem,
naj prepreči prevelik padec cen in s tem 'pliva na rejce, da bodo š!e naprej redih ‘sto število prašičev. Po tem mehanizmu bi ' primeru da živi prašiči presežejo tržno
ceno 13.50 šil., država uvozila tuje prašiče, da zadovolji, notranje povpraševanje, če bi pa cene za živo blago padle pod S 12.50, bi pa država izvrševala nakupe na zalogo in za izvoz.
Ta mehanizem je bil na dunajskem trgu tudi v praksi izveden, vendar ni tako popolno učinkoval, kot so si njegovi zasnovatelji zamišljali.
IFM meni, da ti ukrepi ne bodo prinesli zaželjenega učijnka, ker je po njegovem mnenju količina svinj za rejo odvisna predvsem od količine in cen krmilnih sredstev. Nadalje predlaga, da bi dovolili na trg prašiče z težo 90 kg, lin ne šele s 100, kot sedaj. To meso bi bilo cenejše in bi izpodrinilo nekoliko goveje meso, kar pa za goveji trg ne bil imelo posebnih posledic, ker so cene stabilne in ni pričakovati povečane ponudbe.
350.000	ton pšenice Jx) morala Avstrija uvoziti. Že lani so se zaradi povečane .potrošnje znatno zmanjšale žitne zaloge, in sicer za 125.000 ton.
Znižanje cen na Češkoslovaškem
ni prineslo olajšanja delavcem
Dne I. aprila t. 1. je češkoslovaška vlada •'dala odlok, s katerim so bile znižane cene nekaterim predmetom, vendar, kot poroča-.1° praškj časopisi, ta ukrep ni prinesel nobenega olajšanja delavcem, ker so bile zni-žane cene predvsem luksuznim predmetom, k°t n. pr. električnim mešalcem, draguljem, Pripravam za ribolov, gramofonskim ploščam in podobno — predmeti, ki jih široke 'Plasti prebivalstva itak ne morejo kupovati. Medtem pa so cene osnovnih življenjskih potrebščin, izvzemši čaj, riž in pivo, ostale neizpremen jene.
Gospa Ljudmila Jankovceva, ki je v češkoslovaški vladi namestnik ministrskega predsednika, je v nekem svojem govoru si-
cer priznala, da bi bilo želeti znižanje cen osnovnih življenjskih potrebščin, vendar to doslej ni bilo mogoče izvesti, ker je domača poljedelska proizvodnja ostala komaj na predvojnem stanju, dočim so se potrebe medtem povečale.
„Mi ne moremo zadovoljiti stalno rastočega povpraševanja po nekaterih potrošnik dobrinah, kot so meso jn maslo,” je izjavila. — Zato je vlada prisiljena, da iz inozemstva uvaža večino potrebnega mesa, masla in žitaric. Vendar je spričo sedanjega slabega gospodarskega stanja države nemogoče povišati uvoz, da bi zadovoljili domače potrebe, in zato Imelo morali Čehi in Slovaki doma nekoliko zategniti pasove.
Našim gospodinjam
Slab duh iz ust
(Nadaljevanje in konec)
Posebno pozornost moramo posvečevati večjim mostičkom in protezam iz kavčuka ali zlata, ker se pod njimi nabirajo velike množine hrane in povzročajo slab duh, če se stalno in temeljito ne čistijo.
Pri kroničnem vnetju nosne sluznice, čelne dupline in pri drugih nosnih boleznih pogostokrat izdihani zrak neprijetno diši, ne da bi bila usta ali zobje v bolnem stanju. Napačno pa je mnenje, da more prihajati slab duh iz ust neposredno iz bolnega želodca ali črev, ker požiralnik ne prepušča plinov iz želodca, razen pri izpuhavanju ali bruhanju, kar pa daje le mimogrede slab duh iz ust, ne pa trajnega.
Od pljučnih bolezni dajo slab duh le samo težka obolenja, ki so v zvezi z razpadanjem in gnitjem pljuč. Pri sladkorni bolezni prihaja tipičen duh iz ust, ki spominja na gnitje jabolk ali na sveži mošt. Skorbut in druge krvne bolezni, katere spremljajo določeni simptomi v ustih, tako s krvnimi podblutbami in gnojenji, povzročajo vsled tega navadno tudi slab duh iz ust. Gotova vrsta bledičnosti pri mladih deklicah daje poseben značilen duh izdihanega zraka. Pri kroničnem zaprtju in vseh vročinskih boleznih povzroča slab duh iz ust prenehanje normalnih, samočistilnih funkciji ustne sluznice in pa slinavk.
Pogosto se opaža slab duh iz ust kot posledica zauživanja močno dišečih hranil in začimb, tako čebule, česna, nekaterih vrst sira, rib itd. Od različnih okrepčil prepoji alkohol v obliki žganja ali vina izdihani /rak in se dajo alkoholne pijače po svojem
posebnem duhu dolgo časa po zaužitju >]xj-znati iz izdihanega zraka.
Vzrok slabega duha iz ust je tudi čiikanje in kajenje. Iz nečistih ust, ki jih navadno najdemo pri ljudeh, ki tobak žvečijo, prihaja stalno gniloben duh. Pa tudi po ka jenju je izdihani zrak neprijetnega duha.
Za vsakega, ki se zaveda, da trpi na slabem duhu iz ust, je neodpustljivo, če se ne potrudi, da bi ga odstranil. Ker je slab duh iz ust samo zunanji znak ustnih in zobnih ‘bolezni ali pa splošnih obolenj, je naravno, da je najprej treba ugotoviti njegov pravi v/rok, preden se lotimo dela za odstranitev tega.
Zobovje si je treba dati od časa do časa preiskati in po potrebi popraviti. Stalna nega ust — uporaba ščetke in zobne kreme, bo v največ slučajih preprečila slab duh iz ust.
Če je bolnik nesposoben za čiščenje /ob in ust, mora to storiti oseba, ki mu streže. Plošče iz kavčuka in mostičke je treba vsak dan temeljito očistiti z zobno' ščetko in zobno kremo. Pri obolenju dlesna in sluznice je potrebna zdravniška pomoč, da se preprečijo težja obolenja, katerih posledica j,e popolna propast zobovja1. Rane in gnojenja je treba pogosto izpirati z antiseptičnimi raztopinami. Če izvira slab duh iz kake splošne bolezni, bo zdravnik nasvetoval primerno zdravilo, da se odstrani.
Razen omenjene splošne higijenične nege in posebnega zdravljenja je treba dovolj spanja, svežega zraka, pogostega kopan ja in pravilno izbrane hrarVe, da se dosežejo po-voljni uspehi.
KUHINJA
Češnjeva pogača. — Dve ostrgani okrogli žemlji ali 12 dkg kruha nareži na rezine, namoči s smetano ali mlekom, primešaj 1 izkoščičenih, odcejenih črnih češenj, 10 dkg sladkorja, nekoliko limonine lupine in cimeta. Vmešaj 7 dkg presnega masla s 4 rumenjaki, prideni s češnjami namešane žemlje in trd sneg iz 4 beljakov. Na,polni v pomazan, z moko potresen model ter počasi peci. Pečeno pogačo potresi s sladkorjem in ohlajeno razreži.
Češnjeva pogača, druga. — Vmešaj penasto 14 dkg presnega masla, primešaj prav toliko stolčenega pomarančnega ali limonovega sladkorja, posamezno 8 rumenjakov in z vsakim rumenjakom nekaj drobno zrezanih, stolčenih mandeljnov — da jili porabiš 14 dkg. Končno primešaj trd sneg iz 8 beljakov s 7 dkg žemel jnih drobtin in z 2 pestmi opranih češenj, katerim si odstranila peclje in koščice. Stresi polovico testa v pomazan model, nekoliko speci, potem prideni še drugo polovico in popolnoma speci. Ta pogača zadostuje za 8—10 oseb. Višnjevo pogačo lahko napraviš prav tako. Višnje potresi s sladkorjem.
Češnjeva pogača, tretja. — Penasto vme-
šaj 15 dkg sladkorja, 6 rumenjakov z nekaj kapljicami limonovega soka in z limonino lupino. Primešaj trd sneg iz 6 beljakov, 12 dkg moke in 2 pest] izkoščičenih češenj. Napolni v pomazan model in počasi, peci.
Češnjeva pogača, četrta. — Vmešaj penasto 14 dkg sladkorja, limonino lupino, pomarančni sladkor, 7 rumenjakov, 3J4 dkg nastrgane čokolade in 14 dkg stolčenih mandeljnov. Primešaj trd sneg iz 6 beljakov ter s snegom vred malo zrezanega ritro-nata, pest drobtin, namočenih v soku, ki se je nacedil prj odstranjevanju koščic, in 2 pesti izkočičenih češenj. Peci počasi.
Češnjeva pogača, peta. — Mešaj 5 dkg presnega masla, 5 rumenjakov, 10 dkg sladkorja, da je prav gladko in rahlo, primešaj 10 dkg s 3 žlicami ruma napojenih drobtin, malo limonine lupine in rahlo primešaj trd sneg iz 5 beljakov. Polovica testa daj v jm-mazan tortni model, pokrij z oblatom, potresi z izkoščičenimi in odcejenimi češnjami, posipaj s sladkorjem, zapolni z drugo polovico testa ter peci v pečici. S sladkorjem potreseno razreži. Ta pogača je dobra tud] mrzla.
ZOB ZA ZOB
Neki ameriški časopis je nedavno priobčil sledeči sestavek.
„Sem visoka nekaj nad 5 čevljev in tehtam 125 funtov; moj mož je za čevelj višji in tehta 240 funtov. V prvih petih letih najinega petnajstletnega zakona me je mož najmanj .enkrat na mesec pošteno „natre-skal” brez vsakega vzroka. Moža imam rada in tudi pretepanja sem se privadila. Ko pa so njegove bunke postale krepkejše in pogostejše ter so ogrožale življenje mojih dveh deklet, sem bila primorana, da proti tej njegovi razvadi nekaj ukrenem.
Ko me je ob prvi priložnosti mož zopet nabil, se nisem niti poskušala braniti, pač pa sem mu rekla: ,Te bom že poplačala!’
Tri noči kasneje je trdno zaspal. Vstala sem, pograbila njegov dežnik in ga pošteno kresnila po glavi. Seveda me je takoj zopet nabil, pa sem mu odgovorila: ,Sedaj ti še vedno nekaj dolgujem.’ Vse je bilo mirno in tiho kar ves teden. V soboto zvečer pa sem ga krepko lopnila po glavi s krožnikom v trenutku, ko je obiral piščanca.
Zadržanje moža se je po vsem tem spremenilo. Boji se vleči v posteljo in obraz si pokriva z rokama, če mu pridem v bližino. Včasih sem čakala na povračilo polna dva meseca in hotel je .ponoreti, ker ni vedel, kdaj ga bom ..blagoslovila” s čim. Končno me je zaprosil za premirje. Od tega časa dalje se me ni več dotaknil.”
Krupp gradi petrolejsko rafinerijo v Grčiji. Naročilo za veliko rafinerijo v okolici Aten je dobila skupina nemških firm pod Kruppovim vodstvom. Po načrtih bi morala rafinerija biti zgrajena v dveh letih in bo stala okrog 50 milijonov DM.
Rekordna proizvodnja stavbenega mate-rijala v Avstriji. Že v prvih dveh mesecih tekočega leta je bilo proizvedenega okrog
39.000	ton stavbenega apna, dočim so ga v isitem razdobju prejšnjega leta izdelali samo
24.000	ton. Proizvodnja cementa se je dvignila od 69.000 na 130.000 ton. Zidna in strešna opeka pa je od lanskih 22,9 milijonov kosov prišla na 40 milijonov. Četudi so
se prci/Vodne številke v naslednjih mesecih še zvišale, sedanja proizvodnja ne more kriti povpraševanja. Vendar upajo, da se bo položaji v naslednjih tednih izboljšal.
Največja elektrarna v Afriki je začela delovati v Bin el Oidane v francoskem Maroku. S pomočjo velikega jeza bodo izkoriščali 1/3 vodnih sil celotnega francoskega Maroka. Poleg proizvodnje električne energije bodo nabrano vodo uporabljali za namakanje skoraj 500 kvadratnih kilometrov zemlje, ki je doslej trpela sušo. Električna enrgija bo pa služila industriji, ki bo dala delo 30.000 delavcem.
iZft miadiito in p i mne to
Bolnik piše mladini
0 to&fr&k&U ih,
„Moder človek ne smatra za blagoslov tega, da ni storil nobene napake, ampak misli, da je velika odlika ljudi ravno v njihovi sposobnosti, da storjene napake popravijo,” je zapisal kitajski filozof Yang M ing.
Mnogi ljudje se ne ganejo iz strahu, da ne bi kaj narobe napravili. Razlog za to njihovo bojazen ni ravno preveč časten: strah pred tem, kaj bodo ljudje rekli, da jih sosedje in prijatelji ne bodo razumeli, da se jim bodo posmehovali, to so njigovi izgovori.
Vsi ti izgovori pa izdajajo šibkost njihovega značaja. Nič ni popolnega na svetu in tako tudi naša dejanja ne morejo vedno doseči tistega cilja, ki smo si ga zastavili. Poglavitno je, da smo pred vsakim korakom resno premislili naravo naših dejanj in se potrudili, da upoštevamo vse okoliščine in predvsem, da smo si pred vsakim našim dejanjem po vesti stavili vprašanje, ali res zasledujemo pravičen cilj in ali ne bomo prizadejali nepotrebne škode bližnjemu.
Posebno mladi ljudje, ki jim manjka življenjskih izkušenj, si morajo postaviti pred slehernim važnim dejanjem gornja vprašanja in prositi zrelejše in bolj izkušene ljudi od sebe za nasvet.
Če pa se kljub vsemu izkaže dejanje kot zgrešeno, je treba imeti pogum, svojo napako nasproti sebi in drugim priznati ter se truditi da kvarne posledice popravi.
Samo tisti, ki nič ne dela, ne more pogrešiti. In na svetu smo zato, da delamo, zato smatrajmo napake, kf jih kljub najboljšim namenom in vsej previdnosti zagrešimo, kot neizogibno posledico naše človeške pomanjkljivosti, ki naj nas navaja k skromnosti in obenem k novim naporom, da storjene napake popravimo, ter k previdnosti, da se jih 'l>omo vnaprej znali izogniti.
Spoznanje je prava pot k poboljšanju.
V neprespanih nočeh po težki operaciji pri Elizabetinkah v Celovcu sem premišljeval svojo usodo, preteklost, grehe, slabosti in napake. Vse se mi je zdelo tako živo, tako jasno, kot bi se bilo godilo šele pred kratkim, čeprav je preteklo že več desetletij.
Skrbi so podile druga drugo, kakor drvi val za valom na morju na življenjskem potoku. Ostali so le še spomini.
Nekaj dni po operaciji sta pričela duh in pogled uhajati od postelje do postelje. Pričel sem se zanimati za svojo okolico in opazovati bolnike. Nas vse je življenjska borba privedla na bolniško posteljo iz vseh delov dežele v ta mali prostor. Ugotovil sem, da sva bila le dva, ki sva se bližala šestemu križu, vsi drugi pa so bili v najlepših letih od 18 do 45 let.
Zdelo se mi je, da se v tem malem prostoru zrcali žitje in bitje novodobnega človeka dvajsetega stoletja, ki drvi za rekordi Rekord pri delu, rekord v prometu, pri zabavi, pri uživanju, pri vsem — brez ozira na telo, še manj pa na dušo. Moderni človek hlasta za materijo, za blagom, katerega si hoče oimprej in čim več nakopičiti in si tako zagotoviti starost brez skrbi, [zgleda, da je to edini namen našega življenja. Izgleda, da telo tej življenjski dirki ni doraslo in zaradi tega toliko raznih bolezni in operacij in to še posebno pri mladih ljudeh.
Pri tem premišljevanju so mi noč in dan udarjali na uho brneči glasovi raznih motorjev in avtobusov, slišal sem ropot obusov. V pozni sobotni ali nedeljski noči pa sem
poslušal hripave glasove mož in žena, ki so zavžili preveč alkohola.
To je slika današnjega živžava na cesti. Moderni človek noče več poznati noči in njenega blagodejnega miru in počitka. Naši predniki in očetje so ta dar Stvarnikov visoko cenili. Novodobni človek za vse to nima več časa in smisla, zato tudi ni več deležen blagodejnih dobrot mirnih noči, ki so našim prednikom dajale neprestano novih moči.
Povsem drugačno sliko pa nudijo sestre elizabetinke, ki nam strežejo. Mogoče bi človeku nikjer drugod ne stopila ta dva svetova tako jasno in -izrazito pred oči. Na eni strani mrzli, preračunani, brezsrčni materializem in njegove pogubne posledice na duši in telesu, na drugi strani pa ponižnost, bogovdanost, nesebičnost, ljubezen in požrtvovalnost sester in pomožnih strežnic. Iz ljubezni do Boga in človeka strežejo bolnikom, ki iščejo pri njih zdravja in pomoči. Iz teh obrazov se odraža vedno zdravo veselje, ki- ga svet ne more najti. Zdi se mi, da je to veselje Bog prihranil tem sestram, ki s svojim delom in svojo žrtvijo služijo Njemu in ljudem.
Tudi marsikateri bolnik, ki je v svojem življen ju hodil povsem druge poti, je našel tu v tej hiši poleg postrežbe in zdravniške pomoči tudi tako pogrešani notranji mir za svojo dušo.
Tudi zdravniki, ki se z veliko ljubeznijo posvečajo bolnikom, zaslužijo vso zahvalo in jim bo le dobri Bog mogel poplačati njihov trud.	L. P.
ČEVLJAR IN NJEQOVA ZENA
V neki vasi je živel čevljar s svojo ženo, ki ni nikdar posvečeval nedelje in večjih praznikov. Kadar so šli drugi ljudje v cerkev, je on veselo prepeval in šival čevlje. Žena ga je vedno svarila, da naj gre k sv. maši, ali on je ni ubogal. Rekala mu je: „če ne greš, bo prišel vrag po tvojo dušo.” A mož se ni menil za njene besede. Neko nedeljo, ko je čevljar še spal, vstane žena in se odpravi v cerkev. Medtem pride v kuhinjo dimnikar, ves črn od saj. Ker mu je bilo mrzlo, zleze v peč, ki je bila še od prejšnjega dne gorka, da bi se malo pogrel. Žena se vrne od maše, mož pa je že šival in veselo žvižgal. Žena hoče zakuriti peč, zažge snop slame ter jo dene v peč. Dimnikarja, ki se je grel, je speklo, in kakor poskoči, butne z glavo ob peč. Peč se razsuje. On pa skoči
ven. čevljar se ustraši; misleč, da je sam vrag, skoči kakor blazen skozi okno in teče dol po travniku proti cerkvi. Dimnikar se ustraši, ko vidi, da je razsul peč. Da mu nebi bilo treba plačati odškodnine, skoči tudi on skozi okno in jo udere za čevljarjem. Žena vsa prestrašena teče za njima in vpije: „Vrag, pusti mojega moža”, čevljar zagleda ob stezi, po kateri je tekel, grapo, skoči vanjo in se skrije ter prosi Boga, da bi ga vrag ne zapazil.
Dimnikar je pa bežal dalje, ugibajoč, kaj vse to pomeni. Po dolgem času se čevljar opogumi in se spravi ven ter gre hitro domov k svoji ženi, obljubljajoč ji, da ne bo nikdar ob nedeljah in praznikih šival čevljev.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
Nedelja, 5. junija: 07.20—07.25 Duhovni nagovor.
—	07.25—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
—	Ponedeljek, 6. junija: 13.55—14.25 Poročila in objave. Za našo vas. — 18.45—19.00 Slovenske pesmi. — Torek, 7. junija: 13.55—14.25 Poročila in objave, /.dravniški vedež. Kulturne vesti. — Sreda, 8. junija: 13.55—14.25 Poročila in objave. Razvojne črte slov. proze. — 18.45—19.00 Z.a icno in družino. — Četrtek, 9. junija: 07.20—08.00 Solistični koncert. Sodelujejo: M. Lipovšek; C. Radhubev, Jelka Stanič, V. Bukovec, S. Draksler, D. čuden, F. Langus in L. Korošec. — Petek, 10. junija: 13.55—14.25 Poročila in objave. Akustični mladinski list. — 18.45—19.00 Športni obzornik. — Sobota, 11. junija: 09.00—10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. (Voščila). — 18.30— 19.00 Po dolinah in planinah naša pesem sc glasi. Nedelja, 12. junija: 07.20-07.25 Duhovni nagovor. 07.25-08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
KS A VER MEŠKO:
Sosedov V^eiccek
Spominjam se ga često in čestokrat, malega mojega Petrčka. Tako ob tihih, sanjavih večerih in v nočeh brez. spanja mislim čestokrat nanj na prijatelja mojih mladostnih dni, na druga mladostne moje sreče.
Čestokrat se spomnim nanj in vsakikrat se mi stori pri srcu mehko in otožno ob-
enem: imel sem ga tako rad in še zdaj so mi neskončno dragi spomini na čase, ki sva jih preži vala skupaj v mladostni neskrbno-sti; dragi so mi spomini na igre, ki sva jih igrala skupaj., na domača pota, ki sva hodila skupno po njih, na najine pogovore, otročje in otroške, na nade, ki sva jih gojila v mladih srcih in jih zaupavala drug drugemu, na naklepe, ki sva jih kovala o prihodnosti in ki so bili tako čudovito lepi, sončni, visokoleteči ... Spominjam se in mehko mi je pri srcu.
Spominjam se in obide me otožnost in žalost, težko mi postane pri srcu: davno je vsemu temu, brezskrbni dnevi so odbežali in niso zapustili ničesar lepega in sončnega razen spominov. Mene je odnesel življenja tok daleč od domače vasi. A od vsega onega, o čemer sva sanjala nekdaj z malim prijateljem, kar sva si obetala v mladih dneh, česar sva se veselila s tako radostnimi srci, ker sva menila, da nama itak ne more uiti — glej, od vsega tega mi ni izpolnilo življenje ničesar ...
Petrčku je bila usoda milejša: dotaknil se ga je angel smrti, še predno je spoznal prevare in bridkosti življenja, dotaknil se ga je z mrzlo roko, poljubil ga s poljubom, polnim ljubezni in usmiljenja, in mu izpil mlado dušo ... Mirno, srečno spava že dolgo vrsto let na domačem pokopališču, majhno telesce njegovo je že prah in pepel, duša njegova pa se raduje v Bogu.
Blagor ti, Petrček, nepozabni prijatelj
moj, dragi drug mladih mojih dni ...
#
Bili smo prav za prav sosedje, dasi sta stali hiši dOrih deset minut druga od druge. Oče Peterčkov je bil čevljar in muzikant, a je umrl, ko je poskušal Petrček prve negotove korake. Od tedaj je oskrbovala vdova Zemljičevika s štirinajstletno Minko, sestro Petrčkovo, malo posestvice in leseno kolibo in je skrbela za Petrčka ...
Se danes ga zrem pred seboj, kakor bi umrl šele pred nekaj dnevi, včeraj šele. Majhen, okrogel, z zdravim zagorelim licem, z velikimi črnimi očmi, ki so gledale v svet božji tako nedolžno in tako veselo. Ko se domislim teh oči, umevam, zakaj je umrl tako zgodaj: te oči niso bile ustvarjene za žalost in za bridke prevare, zato so se zaprle, plodno so videle bridkost in trpljenje življenja ... Zlati lasje so se mu svedrali sami od sebe, na rdečih ustnah mu je trepetal skoraj vedno vesel, dobrodušen smehljaj — tak je hodil nekdaj po vasi, tak vstaja še zdaj pred menoj-, ko se vračam v mislih v one neizmerno lepe čase...
Bil mi je najljubši izmed vse vaške mladine — in jaz njemu. Gotovo ni minil dan, da ne hi bila skupaj, še zdaj slišim njegov veseli, zvonki glas, ki me kliče od daleč: ,,France!” — „Kaj je?” — ,,Ali si naledil mlin?” — „Ne, naredi nama ga Tonček.” — ,,ln klopotec naledi tudi?" — ,,Tudil’ (Nadaljevanje prihodnjič)
MLADINA PIŠE:
Slika iz življenja v pismu
... Vendar pa tudi veselih uric ne pogrešam. Tukajšnji posestnik, znanec iz dijaš- | kih let, ima lov. Tudi mene so povabili že večkrat. Nisem se branil in prav ugaja mi . lov na zajce in drugo, kaj ti človek se neko- | liko razvedri. Ako ti rečem, da mi je sreča j mila in da sem ustrelil že dva zajca in dve \ jerebici, moraš priznati, da imam poklic za : lovca.
V naslednjem ti pokažem sliko nekega lovskega dne: lovski -rog trobi, psi nemirno;; preletavajo cesto, lovci prihajajo skupaj,« oblačno nebo in mirno vreme napoveduje ugoden lov. Tudi jaz potegnem čez steno ^ puško dvocevko, žepe napolnim z naboji mi — in hajdi v gore!
Dopoldne je; stojim na svojem postanku, | kjer se križajo pota na vse strani. Iz žepa j izvlečem debelo rumeno hruško ter zasadim : svoje zobe vanjo, menda iz dolgega časa, i ker mi tako dolgO nič ni prišlo na vrsto, da bi poskusil svojo dvocevko. Kar začujem po j vresju počasne stopinje. Obrnem se, pogle- | dam in glasen smeh zazveni iz tankega grla.
V tistem hipu zaženo psi glasno cviljenje, lajanje. In predno se zavem, se požene skokoma čez skalnati rob urnonoga srnica. Ka- i kor veš, sem flegmatičen: toda v tistem tre- j nutku sem bil docela izven sebe. Nevolja se je kuhala v meni, da sem tako po nemar- j nem zgrešil prihitelo srno, hruška mi je : obtičala v grlu, tam izza smrek pa se mi režita naproti dve bitji, na kateri sem toliko j mislil kakor na svojo smrt.
„Diabolus rotael” mi zakliče porogljivo izza grma moška oseba.
„To je lepo, gospod administrator, da se vam srnice smilijo.”
„Pum£!” zabobni strel od nasprotnega j griča. Srna je padla.	t
„Da le leži”, odgovorim mirno, „a povem/ vama, da vidva ne zaslužita, da bi jo jedla,v ker sta mi tako zmešala štreno. A povejta vendar, od kod vaju je sapa prinesla?”
Moški je bil Alojzij B., moj prijatelj i/ mesta, gospodična pa njegova sestra Mimica. Pravil mi je že večkrat, da me nekoč ob- 1 išče. In obiskal me je ravno ta dan, ko me ni bilo doma. Ali moja sestra Lizika si je j znala pomagati. Poklicala je mežnarjevega ' dečka, ki jima je pot pokazal do mojega 1 postanka. Sreča je bila, da je še malo snega padlo. Seveda je rog kmalu trobil k povratku in pol ure pozneje smo se vračali z nesrečno srno, z. dvema zajcema in z lisjakom.
Lizika je vtem pripravila gorko kosilce, Raj bi 'ti pravil? Dobro smo se imeli in tudi tebe smo se spominjali.
Tvoj prijatelj.
Jttoe ljubezni
Kako ženske besedo držijo Nekoč sta živela mož in žena, ki sta se zelo rada imela. Žena je vedno možu zatrjevala, da ga ima rada, če bi bilo treba, da umre za njega. Nekdaj pa si je mož /mislil in je rekel: »Danes zvečer ob 11. uri pride smrt pome. če me imaš tako rada, pa umri ti namesto mene!” Nato sta se zmenila, da se bo mož skril v peč. Ko je bila 11. ura, so se vrata odprla in v sobo je stopila bela prikazen. Žena se je ustrašila in je mislila, da je smrt. Prvič je rekla bolj natihoma: »Ga ni tukaj, je v peči.” Prikazen pa se je kar pbmikala bliže. Drugič žena glasneje zakliče: »Ga ni tukaj, je v peči.” A prikazen se je bližala postelji. Žena je mislila, da jo bo smrt vzela in je vtretj-ič na vso moč zakričala: »Ga ni tukaj, je v peči.” Prikazen je spustila haljo raz sebe in pred njo je stal njen mož. Mož je spregovoril: »Zdaj vidim, da me imaš res rada.”
IVERI
Ameriški potapljač je na podlagi starih zapisov izračunal, koliko zlata, kovancev in draguljev leži v trebuhih potopljenih ladij na dnu morja. Po njegovih računih je tega blaga za najmanj dve milijardi dolarjev. Največji zakladi so v trebuhih španskih galej, ki so se potopile v 17. in 18. stoletju na poti iz Amerike v Evropo. Cela skupina španskih ladij se je potopila pred otokj Zahodne Indije, štirinajst galej je vozilo s seboj zlata in srebra v današnji vrednosti (>(> milijonov dolarjev. Od tega niso rešili ničesar. Od leta 1612 dalje leži na dnu morja pri Koralskem otočju pred otokom Haiti nadaljnjih 16 španskih galej z. zakladi v vrednosti 70 milijonov dolarjev. Rešili so do sedaj le nekaj zakladov v vrednosti štirih milijonov dolarjev.
S * A
*
O
Lev Tolstoj:
SKOK
(ZGODBA)
Neka ladja je napravila pot okoli sveta in se vračala domov. Bilo je mirno vreme, in ljudje «> bili na krovu. Med temi ljudmi se je vrtela velika opica in jiih vse zabavala. Ta opica se je zvijala, skakala in se prav sme-j šno pačila, dražila ljudi in, kar je bilo čudovito, videti je bilo — da je vedela, da jih zabava in je bila zaradi tega še bolj razposajena.
Skočila je k dvanajstletnemu dečku, kapitanovemu sinu, mu z glave potegnila iku-| črno, si jo dala na glavo in se živahno povzpela na jambor. Vsi so se zasmejali, dečko pa je ostal brez kučme in sam ni vedel, ali »aj se smeje ali joče.
Opica je sedla na prvi prečnik jambora, snela z glave kučmo in jo začela trgati z zobmi in rokami. Zdelo se je. kakor da je dražila dečka, nanj kazala in mu delala grde obraze. Deček ji je zapretil in nanjo vpil, j toda ona je še hudobne j e trgala kučmo. Mornarji so se začeli glasneje smejati, de-‘ ek pa je zardel, slekel jopič jn se vrgel na j jambor, da ujame opico. V trenutku se je J>o vrvi povzpel na prvi prečnik; toda opica je bila gibčnejša in hitrejša od njega 'in se je prav isti trenutek, ko je mislil, da bo zgrabil kučmo, povzpela še više.
V ^ »Ne boš mi ušla kar takole,” je zavpil de-ek in splezal više. Opica ga je spet vabila
»■111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
DCo pripravljam vrt
Ko pripravljam vrt za obilno žetev tega leta, ki iz znoja, žuljev se obeta, v prispodobi obmolčim: dej, na mizo sem položil prt, da poset z nebes dobim!
Saj vse moje grede bo ogrožal Se plevel, kot da k mizi sede nekdo, ki bo klel in pomnožil zmede, bede, kjer je uk ozelenel!
Sončnih le poljubov, pridnih rok potrebuje moja leha; — s sleherne naj mize zruva Hog ves plevel strasti in greha ; vzrase naj sreča vselej cveteča!
Valentin P o 1 a n š e k
Ladja morskega roparja
Prevod iz angleščine
(18. nadaljevanje)
la prizor se je pa kmalu spremenil. La-' la se ni mogla več ustavljati sili valov in ttaenkrat je Francisco zapazil, kako se je na sredi prelomila in sta se prevrnila obadva dela. Nastal je boj za življenje in smrt. Sto-line ljudi je plavalo po razburkanem valo-VJU in se borilo za obstanek. Bele pene s<> bile pomešane s črnimi glavami zamor-<ev> ki so poizkušali splavati na peščeni 'rtok. Bil je strašen prizor, videti toliko Iju-*1’ kako so jih valovi preplavljali in metali S( |d in tja — toliko ljudi, ki so stali na pra-gu večnosti. Ko so bili že čisto blizu obrežja, •unor so jih vrgli valovi, pa sta jih odteka-.l°ča voda in tok zopet splavila daleč nazaj , IIK>rje; in od množice, ki je plavala izpo-<etkai, je izginila v valovih za vedno skoro Polovica. Strahoma je gledal Francisco ta prizor in opazil, da se je njih število krčilo ^no bolj in da še nobeden ni prišel do lega. Naposled je pograbil jadrene vrvi s svojega čolna, ki so ležale blizu njega, ter , del k obrežju, da pomaga, kolikor more;
" njegovi napori niso bili zaman. Ko so va-JH'1 vrgij na suho telesa, v katerih navi-
*	Vn° ui bilo niti iskrice življenja,, in bi jih /f>pet odplavili s seboj v morje, jih je zagra-. 11 in zvlekel na suho v varno zavetje; in to P delal toliko časa, dokler ni ležalo petnajst '•"norcev na bregu. Bili so izmučeni in ne-'•'vestni, vendar niso bili mrtvi in mnogo !.lej. nego je potegnil zadnjega na suho, se
•	1 J,e že zopet zavedelo mnogo tistih, ki jih 1 'ni prej rešil, četudi jim je pri tem po-"■'gala samo sončna toplota.
in zlezla še više, toda dečka je že pograbila vnema in ni zaostajal. Tako sta v trenutku dospela opica in deček prav na vrh. Tam na vrhu se je opica stegnila, kolikor je bila dolga, se z zadnjo nogo prijela za vrv in obesila kučmo na konec zadnjega prečnika, sama pa se je povzpela na vrh jambora in se tam zvijala, kazala zobe in se veselila. Od jambora do kraja prečnika, kjer je visela kučma, je bilo dva sežnja, tako da jo je 'bilo nemogoče doseči drugače, kakor da si iz rok spustil vrv in jambor.
1 oda deček je bil ves v ognju. Spustil je jambor in stopil na prečnik ter se lovil z rokami — vsi so oledeneli od strahu.
Samo malo bi napačno stopil, pa bi se na krovu razbil na drobne kosce. Toda čeprav ne bi ne stopil napačno in bi dospel do konca in vzel kučmo, bi se mu bilo težavno vrniti in spet doseči jambor. Vsi so molče gledali nanj in čakali, kaj bo. Nena-
B * R * A
doma je med ljudmi nekdo zastokaj od strahu. Dečka je ta krik opozoril, da je pogledal navzdol in se zazibal.
I isti mah je stopil iz kajute ladi jski kapitan, dečkov oče. Nesel je puško^ da bi streljal galebe. Zagledal je sina na jamboru in zdajci pomeril vanj in zaupil:
„V vodo! Takoj skoči v vodo, sicer bom streljal!”
Deček se je' Opotekal, toda ni razumel.
»Skoči v vodo, ali streljam!... Ena, dve....” In komaj je oče zavpil: „Tri!” je deček sunil z glavo navzdol in skočil.
Kakor puškina krogla je plosknilo dečkovo telo v morje. Se preden pa so ga valovi zagrnili, je skočilo v morje dvajset mladih mornarjev.
Čez kakih štirideset sekund — vsem so se zdele dolge — je iz vode priplavalo na površino dečkovo telo. Zgrabili so ga in ga potegnili na ladjo. Nekaj trenutkov pozneje se mu je iz ust in nosu vlila voda in je začel dihati.
Ko je kapitan to videl, je nenadoma zavpil, kakor da bi ga kaj dušilo. Pobegnil je v svojo kajuto, da ga ne bi nihče videl, kako joče.
*
J
Olajlrpl
Poznaš ii roke svoje matere?
So ogledalo velike ljubezni in dela. Da pa boš razumel njih govorico, moraš imeti zato oko in srce.
Nikoli brez dela in tako materine roke ne najdejo časa, da bi mislile nase. Ne vedo ničesar o manikiranju. Kjer je delo, tam poprimejo, pa bi bilo še tako težko.
Nosijo razpoke in žulje - kot znak ljubezni. So hrapave in trde, a vendar znajo božati tako mehko.
Materine roke — vele in zgubane — so najlepši in najdražje na svetu. So častitljive, četudi so uvele in zgrbančene.
Bog sam jih je ustvaril.
# .
Pijanec se opoteče. Mnogi se hudujejo nad njim, nekateri se smejejo, suroveži se rogajo. Pa pridrobi drobnih korakov deket-ce, katere glasek začivka: „Očka!” ter se zaupno oprime moževe desnice.
Revež se vzdrami iz omotice. Srepo zre na roko svojega otroka, ki je tako majhna, tako mežna in nedolžna. Otrok, ki gre brez obotavljanja z njim z roko v roki, je premlad, da bi vedel, v kakšnem stanju je oče. Kmalu pa pride grenko spoznanje.
mnogokratnega umivanja in razkuževanja trdo in razpokano kožo. In vendar se mi zde zdravnikove roke najlepše moške roke. Podobne so duhovniškim. Blagoslov lije iz "jih- Podnevi in ponoči so v službi trpečega človeštva. Cesto zagrabijo boleče, morajo rezati in žgati, pripravljene pa so vedno, da pomagajo in zdravijo, rešujejo in podaljšujejo življenje.
So služabniki vseh, ne ozirajo se na družabno stopnjo pomoči potrebnega.
So umetno božje delo.
*
Dolge, ozke in blede leže na odeji. Več let že ne opravljajo dela. Zaradi dolge bolezni leže negibno, trudne in brez moči.
V svetlih pomladanskih dneh, ko se znova obuja življenje, se zdrznejo in zatrepečejo, a morajo ostati mirne in 'brezdelne. V dolgih nočeh brez spanja, se krčijo in čutijo borbo duše, ki se vzpenja proti „neo-/dravljivosti”.
Dotaknil se jih je mir. Rožni venec se vije okoli prozornih prstov, ko se sklepajo v molitvi za druge. Tudi to je delo, najplemenitejše, najvišje, najbolj nesebično.
Postale so 'božja umetnina.
Večkrat sem opazoval roke zdravnika, od Tudi tebi je daroval Stvarnik dvoje rok.
Francisco je hotel še nadalje izvrševati to delo usmiljenosti, toda valovi so razbili prelomljeno ladjo na tisoče koscev in vse obrežje je bilo pokrito s tramovi, z deskami in blagom. Te stvari so valovi metali na suho ter jih zopet odplavili s seboj. V kratkem je postal od udarcev teh ostankov popolnoma nezmožen za nadaljnje delo in se je zgrudil upehan na pesek. In res, vsi nadaljnji poizkusi bi bili zaman. Vsi oni, kar jih je bilo na ladji, niso potrebovali nobene pomoči več. Francisco je stopil tistim, ki jih je bil rešil, dvanajst izmed njih se je bilo zavedelo, in sedeli so s prekrižanimi nogami; ostali pa so ležali še vedno v nezavesti. Nato se je Francisco vrnil na griček, kjer je imel svoj zaboj in živež, se vrgel na tla in gledal ves prizor.
Veter je ponehal in sonce je lepo sijalo. Tudi morje ni več tako zelo gnalo valov, ki so se polegli, in ker jih ni več naganjala moč orkana, so valovali bolj zmerno, ne več tako divje in silovito kakor pred malo urami. Vse obrežie je bilo kar posuto / razbitinami ladje, deskami in s sodi za vodo in vsak trenutek je bilo videti, kako so se v razpenjeni vodi prikazovala trupla zamorcev in zopet izginjala.
Dolgo uro je Francisco gledal in premišljal, potem pa se je zopet napotil tja; kjer so sedeli rešenci, komaj trideset korakov od njega. Bili so slabotne, suhe rasti, toda ker so spadali k rodovom, prebivajočim ob obrežju, in ker so bili že izza mlada vajeni biti v vodi po ves dan, so se rešili laže kakor ostali sužnji, ki so jih bili prignali iz notranjih dežel, ali pa evropski mornarji, ki so vsi poginili.
Videlo se je, da so Afrikanci kmalu zopet zadobili svoje moči v sončni gorkoti, ki je
bila tako neznosna za Francisca, ter se jeli pogovarjati med seboj. Vsi so zopet oživeli, samo zanemarjali so one, ki so najbolj potrebovali pomoči. Francisco jim je dajal razna znamenja, toda niso ga razumeli. Vrnil se je na grič, nalil vode v vrč in ga jim prinesel. Ponudil ga je enemu izmed njih, ki je hlastno segel po njem. Voda je bila nekaj posebnega, kar so le malokdaj dobivali na suženjski ladji. Pil je z veliko slastjo ter bi bil popolnoma izpraznil vrč, da mu ga ni Francisco vzel ter ga ponudil drugemu. Trikrat ga je moral napolniti, preden ije dal piti vsem. Nato jim je prinesel nekoliko prepečenca ter jih zapustil, zakaj izprevidel je, da mu utegnejo vzeti vso zalogo živeža in jo použiti. Zaradi tega je zakopal sode z vodo in živežem pol črevlja globoko v pesek; vse to je storil, ne da bi ga bili videli zamorci, ki so ostali še vedno na svojem mestu. V tem je tudi sonce zopet zašlo. Francisco je kmalu sklenil, da naredi s pomočjo zamorcev iz ladjinih ostankov splav in po-i/kiusi dospeti do obrežja. Nato je legel drugič na tem pomenjlivem kraju, se priporočil varstvu vsemogočnega Boga in kmalu trdno zaspal.
Sele ko so topli sončni žarki posijali na mladeniča, se je prebudil. Bil je zelo utrujen od naporov in trpljenja prejšnjega dne in tudi' radi tega, ker prvo nočni bil zatisnil očesa. Vstal je in sedel na zaboj. Kako ves drug prizor se je sedaj nudil njegovim o-čem! Ocean je bil miren, nebo čisto, jasno in niti najmanjšega oblačka ni bilo videti na nebu. Obzorje je bilo čisto in ravno; rahel vetrič je pihljal nad temnomodrim morjem, iznad katerega se je zopet vzdigoval peščeni otok v isti velikosti kakor onega dne, ko je stopil Francisco prvič nanj. Toda
Lipa in pokopališče pri sv. Jakobu v Koprivni
Med visokimi gorami Olševo, Peco in Ratiho, kjer meji Koroška na Štajersko, stoji na robu strmega hriba cerkev svetega Jakoba. Dasiravno je na hribu samo kamenje in je prsti komaj za eno ped, je na pokopališču prst globoka in tako rahla in čista, kot da bi bila presejana. Pred cerkvijo pa stoji veličastna stara lipa, ki jo šest mož kbmaj obseže, in razprostira proti nebu svoje že trohljive vrhove.
Veseli Koprivci se tukaj ob nedeljah in praznikih po končani službi božji prijazno zbirajo okoli svojega dušnega pastirja in vse reči med seboj po stari slovenski navadi pod lipo poravnajo, preden se razidejo na svoje, po hribih naokoli razmetane domove. če pri takem shodu priljudno stopiš med priproste gorjance in se začneš čuditi stari lipi, se ti bo kmalu približal kak starček in ti povedal tole zgodbo:
„V starih časih, ko so naši-dedje zidali cerkev, je živel v tem kraju skesan in spokorjen razbojnik. Naloženo mu je bilo za pokoro, da mora pri treh hlebcih kruha skupaj znositi in presejati vso prst, ki jo je treba za pokopališče. Urno in brez tožbe se je lotil dela. Počasi je rasel kup in marsikatera kaplja vročega potii, marsikatera solza resničnega kesanja je namočila suho prst. Naposled je delo vendar dovršil; a stradanje, težko delo in žalost so ga tako oslabili, da je čisto onemogel.
Ko vidi, da se mu bliža zadnja ura, pokliče ljudi k sebi in jim reče: .Preljubi sosedje, dostikrat sem vas žalil, dosti krivic sem vam storil! Vendar odpustite skesanemu grešniku, ki umira. Ko umrem, vsadite na moj grob te tri šibe. Ako se primejo in ozelene, se veselite in Boga hvalite; ako se posuše in ne poženo zelenih mladik, prosite božje milosti zame!’ — Ko je to izgovoril, je izdahnil svojo dušo.
Pokopali so ga, ker je bil očiten grešnik, pred vrata pokopališča in vsadili tri lipove šibe na njegov grob. Pri priči so začele zeleneti. Rasle in debelile so se tako dolgo, da so se zrasle v eno deblo. In to je lipa, ki jo tukaj vidite. Še je videti, da je iz treh debel zrastla, ker ima tri vrhove.”
(Po ,.Slovenski Bčeli” iz 1. 1853).
Čemu služijo? Nečimurnosti, brezdelju? Ali pa so v službi ljubezni' in dolžnosti?
Po božji volji naj bodo nosilke blagoslova.
to je bila vsa lepota prizora. Ospredje otoka je bilo videti strašno. Vse obrežje je bilo posuto s kosi razbite ladje, s sodi za vodo in z drugimi stvarmi, ki so bile tuintam visoko nagrmadene. Med vsem tem pa so ležala trupla onih, ki so bili poginili. Na nekaterih krajih je morje vrglo trupla daleč na suho in so bila že suha, druga pa so še vedno plavala na nizkih valovih. Bila je prava podoba smrti in razdejanja.
Rešeni zamorci so še vedno spali, ko je Francisco zapustil svoj vzvišeni prostor in krenil na obrežje, da vidi, kakšne pripomočke za rešitev mu je podala tuja nesreča. Na veliko svojo veselje ni našel samo množice sodov, temveč mnogo tudi napolnjenih s pitno vodo, vrhu tega dovolj živeža in raznih drugih stvari, s katerimi bi se dal zgraditi splav. Sedaj je imel dovolj živeža in vode zase in za zamorce. Stopil je k njim ter jih nagovarjal; oni pa mu niso d.Vli odgovora niti se sploh genili. Suval jih je, toda zaman. Njegovo srce je začelo hitreje utripati od strahu, da ne be bil j morebiti že pomrli od prebitih naporov. Zaradi, tega je močno sunil z nogo enega izmed njih in šele sedaj, ko je uporabil silo, česar ne bi bil nikdar storil drugače, se je zamorec zbudil iz brezčutnosti, vzdignil glavo in se malomarno ozrl. Francisco se je bil nekoliko priučil jeziku Krumanov in je nagovoril zamorca v tem jeziku. Na svoje veliko vese-Ije je opazil, da mu je odgovoril, najsi ne v istem jeziku, pa vendar v nekem drugem podobnem narečju, tako da sta se lahko pogovarjala. S pomočjo tega zamorca, 'ki ni imel nobenih posebnih ozirov do ostalih, so se zbudili še ostali in kmalu so se vsi živahno razgovarjali.
(Dalje prihodnjič)
SUn M z&GM&i"
tako se je glasil naslov neke oddaje v radiu na Poljskem. Radijski napovedovalec je opisal odkup živine na državni odkupovaloi postaji nekje na deželi:
Radijski napovedovalec: „Dragi poslušalci, prispeli smo na državno nakupovalno postajo za živino. Dvorišče je polno kmečkih vozov in živine. In vedno novi vozovi, nabasani z lepo rejenimi prašiči, prihajajo. Kmetje priganjajo pitane vole in trume ovac. Skoraj vse prebivalstvo tega področja se je zbralo, da odda svojo živino, kot predvideva pridelovalni načrt. Uradniki urno tehtajo živino in izplačujejo kmetom denar. Sedaj se je približal k tehtnici Franci Vaših, svoboden kmet, ki vodi svoj dragoceni pridelek, prašiča ki tehta najmanj 250 kil. . . In lepo vsoto denarja je dobil zanj. Odpravlja se v mesto, da nakupi mnogo lepih in koristnih reči za svoj dom z denarjem, ki ga je dobil za prašiča ... Vprašali smo kmeta Vasika, 'kako kaj on misli. Dejal nam je, da je zelo zadovoljen in da je sklenil, da bo prihodnje leto redil še več: živine za državo.”
Istemu prizoru pa je prisostoval tudi dopisnik časopisa „Glos Szeczinski”, ki pa je moral ta dan biti najbrž slabe volje, kajti
on je gornji prizor takole opisal v svojem listu:
Časopisni poročevalec: „Čakal sem dobro uro in niti en kmet se še ni prikazal. Ravnatelj in uradništvo nakupovalne postaje so me tolažili, da bo konec koncev vendarle kdo prišel. Zares, nekdo se je prikazal na vratih. Videl sem kmeta z vozom, na katerem je čemerno čepel star, koščen prašič. Delavci nakupne postaje, so si zavihali rokave in zložili četveronožno žival na tehtnico. Kazalec je pokazal 150 kilogramov. Uradnik je dejal, da žival spada v deveto kategorijo, drugi uradnik je izplačal kmetu 750 zlotov (poljski denar), a tretji je vse skupaj zabeležil v velik kompliciran formular.
Vasik, videč denar, je glasno zarobantil in odšel proti mestu. Stopil sem za njim in sem ga vprašal, kaj namerava kupiti za ta denar.
.Najprej bom plačal zavarovalnino proti požaru, kupil bom gumijaste čevlje za moje otroke, a ostanek bo ravno za ,frakcij’ žganja, tako da me ne bo zeblo.’ — Krepko je zaklel in odšel brez pozdrava.”
Radijska postaja pa ima svoj mesečni list,
v katerem ponatiskuje najbolj posrečene oddaje preteklega meseca in tako je objavila tudi poročilo svojega napovedovalca o odkupu prašičev.
Našel se pa je nekdo, ki je obe poročili bral in pisal glavnemu uredniku lista „Glas szeczinski”.
Neprevidnega, preveč odkritosrčnega poročevalca časopisa so poklicali na odgovor in le s težavo se je izmuznil.

Švicarski zdravniki proti bonbonom, ki vsebujejo likerje. Švicarski čokoladni lx>n-boni, ki vsebujejo likerje, so tudi pri nas dobro znani, saj so v čokoladni industriji Švicarji znani po celem svetu. Pred kratkim pa je državna komisija za prehrano izdala proglas na starše, da naj pazijo, da njihovi otroci ne bodo uživali bonbonov / likerji. Izgleda, da je poraba teh slaščic med otroci zelo razširjena. Komisija pravi v svojem poročilu, da alkohol tudi v malih količinah kvarno vpliva na organizem do-raščajoče mladine.
Najnovejša zdravila za jetiko omogočajo zdravljenje na domu, in ni več neobhodno
potrebno pošiljati bolnike v sanatorije. Ravnatelj bolnice v Denverju (USA) Noah A. Alter je izjavil, da je zdravljenje v bolnicah sicer tudi vnaprej priporočljivo, ven-dar je ob primerni oskrbi, mogoče doseči ozdravljenje tudi na domu, s pomočjo novih antibiotičnih zdravil. — Z ozirom na to so izpraznjena mesta v bolnicah in sanatorijih dali na razpolago za obolele na raku.
Vedno nova zdravila iz gob. Kot je znano penicilin in streptomicin pridobivajo iz posebnih rastlin, ki spadajo v vrsto gob. To so antibiotična zdravila. Angleški zdravnik Sir Hovvard W. Florey je na sestanku zdravnikov v Oxfordu na Angleškem jmročal o novi gobi, ki jo je odkril v področju vzhodnega Sredozemskega morja, iz katere je mogoče proizvajati sedem vrst antibiotičnih zdravil. Nova zdravila bodo posebno koristna pri zdravljenju tifusa.
Bolj dolgo bomo živeli, so sklenili zdravniki na zborovanju v Los Angeles (USA). Glavno predavanje je imel prof. dr. Martin A. Hoffmann z univerze McGill v Montrealu, ki je izjavil, da si mora zdravniška znanost postaviti za cilj podaljšanje dobe človeškega življenja na 120 let. V zadnjih desetletjih se je znanosti posrečilo podaljšati povprečno dobo človeškega življenja za približno 20 let, a zdravniki s tem še niso zadovoljni.
MALI OGLASI
VSAKA BESEDA STANE 1.10 š (IN 10% DAVKA)
Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo „Na-šega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec št. 43-58).
KIK O
tgmmaaaaBmaaaaaammmmmmam
CELOVEC-KLAGENFURT
STADTTHEATER
3. do 0. 6.: „Clivia”
7. do 9. 6.: „Cornelia tut das nicht”
PRECHTL
3.	do 6. 0.: „Waldrausch”
7. 6.: barvni film „Ali Baba” (1001 Način a la Fernandel)
VOLKSKINO
4.	do G. G.: „Die Hexc” (ni za mladino)
7.	do 9. G.: „Der Mann meines Le-bens” (ni za mladino)
PLIBERK
4. do 5. 6.: „Solangc I»u da bist” (za mladino nad 14 let)
8.	do 9. G.: „Der VVildschutz” (ni za mladino)
ŠIVALNE IN PLETILNE STUDIE
C • ! o v e c Wienerg. 10
Plašči iz balonske svile, dežni in za motoriste najceneje v strokovni trgovini V. TARMAN, Cclovec-Klagen-furt, Volkennarkter Strasse Nr. 16.
Črke za portal pri Jenoch, Klagen furt, Herengasse 14.
Sanitarne naprave, centralne kurjave, vodovodne napeljave ANDLINGER, Celovec Adlei-gasse, tel. 20-52. Strokovni nasveti in brezplačni proračuni. Dobave po tovarniških cenah. Električne črpalke. Vse na zalogi.
OČALA OD SEKERKA drž. izpr. optik. Dobavitelj vseh bolniških blagajn. Celovec-Klagen-furt, St.-Ruprechter-Strasse 18
OMelte i/seU t/c&b
pri
FERTALA
Moške obleke od S 280.— Damske obleke od S 29.90 Damski balonski plašči
od S 198,-Moški balonski plašči
od S 210,-
FERTALA
tekstilna roba ŠMOHOR
Osi za priklopnike, železna platišča (Felgen), vzmeti, enoosni priklopniki, rabljeno, poceni pri:
Nakup rabljenih avtomobilov. Schrottvertrieb Rumrvolf, Klagcn-furt. Klatschacher Strasse 18, telefon 37-78.
Jnierate.
lahko naročite pri nas tudi
telefonično
Ce je pa besedilo obširnejše ali oglas bolj kompliciran, lahko naročite telefonično našega zastopnika, ki se takoj zglasi pri Vas, da Vam pomaga z nasvetom in prevzame naročilo.
Naša telefonska štev. 43-58
Telefonisch
konnen Sie jederzeit Ihte Inserate bei uns aufgeben. Falls der Text umfangrei-cher oder die Anzeige kom-plizierter ist, konnen Sie te-iefonisch unseren Vertreter bestellen, der sofort zu llincn kommt, um Sie zu beraten utid Ihre Werbung mit Umen zu besprechen.
Unsere Nummer 43-58
Vsak teden nove pošiljke raznih avto-vozov samo KS. Autozentralc POTUZNIK. Celovec-Klagenfurt, Sl.-Ruprechter Strasse.
INGSTE VVERKE, Klagenfurt, 10.-Oklober-Strasse 4. Električne stvari motorje, inštalacijski material, stroje za kuhinje, umivalne stroje. Izdelek Graz Werndorf.
Čemu ste v skrbeh, če boste še dobili „Naš tednik — Kroniko” v trafiki ali pa morda pri sosedu! Izpolnite to naročilnico in naš list dobite na dom!
Tu odrežite in pošljite kot tiskovino v ku verti na naš naslov (Celovec - Klagenfurt,
Viktringer Ring 26)!
Kot naročnik dobite naš list hitro in zanesljivo!
Naročilnica
S tem naročam list
,/ H&š tednik - Jic&iUui "
Plačilne možnosti: mesečno 4.— šil. za tuzemstvo. Pri plačilu za pol leta ali celo leto
dobite popust.
Ime:	.............................................................
Naslov:	...........................................................
(prosimo, da točno navedete tudi poštol)
Datum:	.............................................................
(Podpis)
7lochqe%uncUr*
afhmMch?
I
f
Kathreiner
flenn fiathceinec lochert bie fllilcli auf toie bie fjefebos Bcol unb modi! fie oiel flaumigec, baliec leicf)tec oerbaulidi.
Juc Sauglinge ifl bas gerabefo roiditig toie fuc alfernbe ITlenfdien. Unb roie er allen fdimecht!
En starček je biv, je SCHLEPPE rad piv, dolgo je živ!
Pijte „ P A G @ “ brez konserviranja in brez barve	
	
Drobljenje avtomobilov, nakup in prodaja kosti, papirja, starega železa in vseh vrst metalov ter starega materiala samo Hugo Mundsperger trSov'na 7 železom, metali in stroji telefon 43-46 Celovec, Alois-Schaderstr. 7 -PLAČAM NAJVISJE CENE!-	
	
WALCHER CELOVEC-KLAGENFURT, lO.-Okt. Str. priporoča poceni: plašče iz balonske svile — kostume — bluze — obleke — dečve — moške obleke — športne sakoje.	
	
Dvokolesa (bicikli) od 780.— S na-	jPE prej in več kot 60 drugih modelov Tnippe & Ermann BELJAK-VILLACH, VVidmang. 41 Vogal Kirchenplatz.	
	
DAMSKE PLAŠČE MOŠKE OBLEKE najboljše kvalitete in kljub temu poceni pri ^plelknet ohg. BELJAK, HAUPTPLATZ NR. 28	
Če ždite
^ SlUZbO dobiti ali nuditi
^ Stanovanje najeti ali dati v najem
^ IliŠO kupiti ali prodati a¥t0 kupiti ali prodati
^ motorno kolo kupiti ali prodati
^ zakonskega druga poiskati
ali če želite nekaj, česar ne morete dobiti v 'krogu Vaših znancev dajte oglas v
Naš tednik-Kronika
To je NAJCENEJŠA In NAJUSPEŠNEJŠA POT do izpolnitve VaSIh Selja
Kolesa, motorji, lastna delavnica /a stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici.
Zanesljivi odjemalci
vnk.ii vise /.a IVL/Iusa . . ..	,	,
dobite pri	dobijo tudi na obroke.
lohann Novak
MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT, Feldmarschall-Konrad-Piatz 1
Gumijaste plašče (Be-
reiflinor\ vsf»Fi vrtil 7n Ifnif*«!!
Oglašuj v našem listu!
iiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Na5 tednik-Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. Jiev, uredništva in uprave 43-58.