Pošinina plačana v gotovini.
Slo/emki
Prvi strokovni lisi za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z, * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon št. 196
hmeljar
Leto X.	Celje, 27. oktobra 1939	Štev. 22 |
		
Pripravimo se
Na kaj le? Na prihodnje leto že, seveda! Prodali smo večinoma že, eden bolje in drugi zopet slabše, kakor je pač kdo bolj ali manj hitel, prav slabo pa letos nobeden ni odrezal. In sedaj se je treba pripraviti na drugo leto, da bomo dobili čim več in čim boljšega pridelka iz naših hmeljišč in tudi čim več izkupili zanj. Treba je že misliti na odoravanje, gnojenje in druga jesenska dela v hmeljiščih, po redu, kakor je katero bolj ali manj nujno. 1
Najbolj nujno je sedaj, da čim prej odstranimo hmeljevino iz hmeljišč!
Hmeljevina je že ovenela in rezervna hrana že odromala nazaj v koreniko. Brez škode torej, pač pa v svojo največjo korist lahko sedaj že odstranimo hmeljevino. Če jo pustimo še dalje, da se valja tam okoli po blatu, se prav sedaj razvije na listih nešteto klic nevarne peronospore, ki prezimijo in prihodnje leto okužijo rastlino. Večletna tozadevna opazovanja v čeških hmeljiščih so nesporno dokazala, da tembolj napada prihodnje leto peronospora hmelj, čim dalj se je prejšnjo jesen valjala hmeljevina po hmeljišču. Če pustimo torej hmeljevino tudi še potem, ko že ovene, valjati se po nasadu, je prav tako kakor če bi umetno in nalašč gojili peronosporo, da nam povzroči prihodnje leto čim več škode. In tega menda res nihče ne mara. Zato pa s hmeljevino nemudoma ven iz hmeljišča sedaj, ko je že ovenela!
Pa ne samo peronospora, tudi drugi škodljivci se prav dobro počutijo v hmeljevini, ki se predolgo valja po nasadu. Zlasti so to gosenice prosene vešče, ki nam zadnja leta povzročajo vedno več škode; spomladi vrtajo po mladih vršičkih, pozneje pa po trtah, da se cesto docela posuše, nazadnje pa se spravijo še nad kobule, ki zaradi tega porjave in kakor nemarni ocvirki krasijo sicer lepi zeleni hmelj. Gosenice prosene vešče se zelo,
pozno spravijo k zimskemu spanju in jih je še sedaj najti v hmeljevini. Če odstranimo in uničimo hmeljevino pravočasno, uničimo tudi to škodljivo golazen. Zato pa nemudoma s hmeljevino ven iz hmeljišča sedaj, ko je že ovenela.
Proti preranemu rezanju in odstranjevanju hmeljevine je bilo in je deloma še mnogo pomislekov. Znano je bilo, da hmelj zelo oslabi, če se hmeljevina prehitro poreže in da je treba prihodnje leto dosti bolj gnojiti, pa še ni tak, kot bi mogel biti. Seveda, če porežemo še zeleno hmeljevino je res tako, ker se tedaj hranilne snovi še nahajajo v zelenju, pa jih s hmeljevino vred od-
Gnojenje hmelja s kalijem
V jeseni, najbolje v novembru, moramo dati hmelju polovico potrebne količine kal i j a Drugo polovico damo spomladi
Sedaj jeseni gnojimo: Na 1000 rastlin
s 48-52°/0nim žvepleno kislim kalijem 40 kg
ali s 40°/o kalijevo soljo 50 kg
po oralu
s 48-52°/„nim žvepleno kislim kalijem 120 kg
ali s 40°/o kalijevo soljo 150 kg
po hektarju
s 48 - 52°/0nim žvepleno kislim kalijem 200 kg
ali s 40% kalijevo soljo 250 kg
Bolje deluje 48 - 52 °/0 žvepleno kisli kalij, ki ne vsebuje klora
Če hmeljsko rastlino založimo dovoljno s kalijem, dobimo obilnejše in tudi glede kakovosti čim najboljše pridelke in tako dosežemo boljšo odkupno ceno
nesemo iz hmeljišča; če pa pusiimo hmeljevino neporezano, odromajo te hranilne snovi iz zelenja nazaj v koreniko, kjer se nakopičijo kot rezervna hrana za prihodnje leto. Prezgodaj torej hmelje-vine ne kaže rezati. Ugotovljeno pa je, da največji del rezervne hrane odroma v koreniko še preden zelenje docela porumeni. Ni treba torej čakati, da hmeljevina zgnije ali se docela posuši v hmeljišču. Kakor hitro zelenje porumeni, je hrana že nakopičena v koreniki in nima prav nobene koristi več valjati hmeljevino še dalje po hmeljišču, pač pa samo še škodo. Zato pa ven s hmeljevino iz nasadov sedaj nemudoma, ko je zelenje že porumenelo!
In kam s hmeljevino? Vsekakor je boljše tudi če jo pokrmimo ali porabimo za steljo, kakor pa če jo pustimo ležati po hmeljišču. Najbolje pa je seveda, če jo sežgemo, ker šele tedaj res docela zanesljivo uničimo vse klice tako nevarne pero-nospore ter zalego razne škodljive golazni. Zato pa ven s hmeljevino iz nasadov in v ogenj z njo. Sicer mokra in še na pol sveža res ne gori tako, toda komur je zato, mu gotovo ne bo težko upepeliti. Samo ne odlašati več, marveč s hmeljevino nemudoma ven iz hmeljišč, da ohranimo naše nasade zdrave in čvrste, da nam bodo dali prihodnje leto čim večji in glede kakovosti čim boljši pridelek.
Da, pripravimo se že sedaj pravočasno na prihodnje leto! Sicer smo s pozivom za odstra-njenje hmeljevine že nekoliko zakasnili in so jo mnogi že odstranili ali pa vsaj porezali. Ponekod pa jo je še vedno najti v hmeljiščih in je res že prav skrajni čas, da se čim prej spravi ven.
J. barth in sin:
O hmelju 1938/39
{Nadaljevanje.)
Prosta trgovina se je pričela 20.1.1939. Do tega časa je bil že ves pridelek 1938 razprodan, razen nekaj najboljšega, ki je bil v hladilnicah. Ker je bil tudi letnik 1937 v maju 1938 že razprodan, ni bilo več naprodaj drugega hmelja, kot nekaj iz leta 1936, ki ga je imela H. M. B. Koncem februarja 1939 je bil trg že čislo miren in ni bilo drugega kot nekaj najslabšega izvrženega) iz leta 1938 in starejšega.
Uvoziti se sme le 15 % od vsega porabljenega hmelja. Že zadnji dve leti so komaj krili vso potrebo po hmelju, kako bo v naprej, če bo leto 1939 slabo, se pa ne ve.
Nov predpis z dne 4. aprila 1939 dovoljuje pivovarnam, da lahko že v naprej kupijo do 80 %
celokupne potrebe, dočim je bila do sedaj dovoljena količina le 662/3 %. Nov pravilnik velja za dobo 7 let, to je do 31. marca 1946. leta. — Srednja cena za leto 1939 je bila določena z vsemi dokladami vred na 38,30 din za kg, dočim je bila do sedaj 36,28 din za kg. Glede kvote za posamezne producente je ostalo pri istem kot je bilo za leto 1938.
Uvozilo se je v Anglijo od 1.9. 1936 do 31.8.
1937. leta 17.684 stotov; od 1. 9. 1937. leta do 31.8.
1938. leta 28.475 stotov in od 1.9.1938. leta do 30.4.1939. leta 19.989 stotov. — Izvozilo se je v istih razdobjih 9442 stotov, 7229 stotov in 6465 stotov.
V	Ameriki je bilo v Washingtonu vreme v začetku rasti posebno v Yakima dolini precej hladno, šele v drugi polovici maja je postalo toplo, tako da se je začela rastlina prav razvijati v začetku junija kot prejšnje leto. Vroče poletno vreme je trajalo v juliju in avgustu, izjemo je tvorilo le nekaj dni, ko je bilo bolj hladno. Škodo je povzročal močan veter in rdeči pajek, pa tudi prehuda vročina je več ali manj škodljivo vplivala. Perono-spora ni napravila škode, ker se ni mogla razviti zaradi prepičle vlage. — Obiranje se je pričelo v nekaterih krajih sredi avgusta, drugod v začetku septembra, končalo se je pa zadnje dni septembra. Barva hmelja je bila boljša, kobule pa manjše kot prejšnje leto.
V	Oregonu je mokro vreme v marcu nagajalo pri pomladanskem delu in tudi rastlina se ni mogla prav razvijati, v aprilu pa se je popravila. Nenavadna suša je trajala skozi vse poletje, zadnji dež je padel koncem maja. Hmelj se je zaradi suše zelo neenakomerno razvijal. Trte so bile slabše kot navadno. Peronospora in rdeči pajek nista povzročila škode. Obiranje se je pričelo sredi avgusta in je trajalo do konca septembra. Hmelj )e bil bolj droben kot prejšnje leto, deloma lisast, vendar bolj dozorel. Po kakovosti je bil boljši, sploh najboljši v zadnjih letih. Po množini je močno zaostal za prejšnjimi letinami, to pa zaradi nenavadne suše, ki je vladala. Izračunali so, da se porabi za 0,4046 ha v Oregonu 425,2 delovnih ur enega človeka.
V	Kaliforniji je neprestani dež v marcu zelo oviral poljska dela. V notranjosti je bil razvoj rastline ugodnejši, v obrežnih krajih je pa trpel v maju in juniju zaradi mraza in megle. Peronospora ni povzročila nobene škode. Obiranje se je začelo že v začetku avgusta in je trajalo kake štiri tedne. Pridelek je bil lep, ker je bilo dovolj moči na razpolago za obiranje in letina že dolgo
časa ni bila tako dobra. Po kakovosti je bil pridelek izredno dober.
Pridelalo se je po kakovosti v Washingionu prvovrstnega 60, srednjega 30 in slabšega 10 %; v Oregonu pa 80, 15 in 5 % ter v Kaliforniji 80, 15 in 5 %.
Zaloge neprodanega prejšnjega letnika so znašale 1. septembra 1938 pri producentih 25.360 stotov (1937: 61.500 stotov), pri prekupcih 17.310 stotov (1937: 20.900 stotov) in v pivovarnah 71.750 stotov (1937: 50.730 stotov).
Za letnik 1937 so plačevali od aprila do avgusta 1938 od 9—14 c (3—6 din), letnik 1935 in 1936 pa 7—9 c (3—4 din), kasneje le po 5—7 c (2—3 din).
(Dalje prih.)
Razno
Hmeljevine ne bodo sežgali v Nemčiji. Urad za preskrbo vlaken pri ministrstvu prehrane je namreč izdal naredbo, da se hmeljevine ne sme sežgati, temveč jo je treba zbirati za izdelovanje vlaken. Vse hmeljske trte je potem, ko je listje ovenelo, razrezati na 1 m dolge kose, jih očistiti listja, zvezati v butare in te zložiti v velike kupe ob cesti. Kako bodo dalje postopali s hmeljevino in pridobivali iz nje vlakna, še ni znano.
Za uvoz hmelja v Litvo je po najnovejši odredbi potrebno posebno dovoljenje komisije za zunanjo trgovino.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Pri bolj ali manj čvrsti tendenci se je tudi zadnjih štirinajst dni nadaljevalo z vnovče-vanjem letošnjega pridelka in še neprodane zaloge v prvi roki menda ne znašajo več niti 1000 stotov. Cene so se učvrstile in se je plačevalo zadnji čas 58—62 din za kg, izjemoma pa tudi še nekaj več. Presoja kakovosti ni več tako stroga in je tudi razmeroma slabše blago že doseglo višje cene.
Vojvodina: Ker je letošnji pridelek v glavnem razprodan in se nahaja neprodanih v prvi roki le še kakih 800 stotov letošnjega pridelka, je zanimanje in povpraševanje precej ponehalo ter se pri bolj mirni zaključni tendenci plačuje 45—53 din za kg.
Nemčija: Četudi je zadnjih štirinajst dni prevladovala v hmeljski kupčiji bolj mirna tendenca, je bilo vendar mnogo prometa in je tako v hmeljskih okoliših stare Nemčije kakor tudi v sudetskih okoliših letošnji pridelek iz prve roke že močno razprodan. Ker zlasti boljšega blaga ni več dosti na razpolago, so cene nekoliko popustile in se je plačevalo 3,20—4 RM, to je 46—57 din za kg, le za najboljše žateško blago izjemoma tudi še do 4,80 RM, to je 69 din za kg; sicer
pa za slabše blago ni dosti zanimanja in povpraševanja.
češkomoravska: Pri prav živahnem zanimanju in
povpraševanju, v prvi vrsti seveda za izvoz, je večina letošnjega češkega žateškega pridelka že razprodana ter se nahaja neprodano v prvi roki le še kakih 7000 stotov. Cene so ostale sicer v glavnem nespremenjene in notira letošnji češki žateški hmelj 27—34 K, to je 40—52 din za kg, vendar je najboljše in zlasti v barvi boljše blago že popolnoma razprodano in se tudi za sorazmerno slabše blago že doseže boljše cene. Tudi v Roudnicih se nahaja neprodano v prvi roki le še kakih 2000 stotov. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in se slej ko prej plačuje 22—26 K, to je 30—40 din za kg.
Francija: Vsa poročila izostala.
Poljska: Šele zadnjih nekaj tednov se je začelo popisovati zaloge letošnjega pridelka, ki pa so seveda zelo pičle, ker je le malo hmelja bilo pravočasno obranega. Kako bo z vnovčevanjem, zaenkrat še ni gotovo.
Belgija: Na tržišču je pri živahnem zanimanju in povpraševanju zaključna tendenca prav čvrsta. Za letošnji pridelek iz Poperinghe se plačuje 16—20 bfrs, to je 24—30 din, za boljše vrste, ki so pa že močno razprodane, pa tudi do 5,20 bfrs, to je 39 din za kg. Tudi v Alostu je kupčija še vedno zelo živahna, vendar so najboljše vrste hmelja že docela razprodane, za ostale pa se plačuje 2,80—4,60 bfrs, to je 21—35 din za kg.
Anglija: Ni nobenih poročil.
Amerika: Ker je znatno pomanjkanje žlahtnega inozemskega hmelja, je kupčija za domače blago vedno bolj živahna ter povpraševanje prekaša ponudbo. Cene so ostale sicer v glavnem nespremenjene, vendar so vedno bolj čvrste. Žlahtnega inozemskega hmelja zaenkrat še ni dosti prispelo, četudi je večinoma že prodan v pivovarne.
Za dobro voljo
Da ne bo premalo.
Mama: »Janezek, ali si pokazal gospodu zdravniku jezik, kakor sem ti naročila?«
Janezek: »Da, mama, pa osle tudi!«
Prepozno.
Knjigarnar pošlje svojega učenca k odjemalcu, naj mu nese naročeni kazenski zakon. Čez četrt ure se učenec vrne s knjigo.
»Ali ni bilo gospoda doma?«
»Ne. Prepozno sem prišel. Že sedi.«
Se že spozna.
Katehet pripoveduje otrokom o Bogu in vpraša potem:
»Andrejček, zdaj mi pa povej, kdo je višji in močnejši od kralja.«
»As!« se odreže Andrejček.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
sprejema
vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja,vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanjavvseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«. Zastopniki v vsaki župniji.
Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2
Hranilnica Dravske banovine
Celje — Ljubljana — Maribor
Pupilarno uaren zauad. Obrestouanje najugodnejše.
Za vloge in obresti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost
GNOJENJA!
Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil:
RUDNINSKI SUFERFOSFflT 16% in 18% KOSTNI SUFERF0SFI1T KMF18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18%
razen teh dobavljamo:
MEŠANA 6N03ILA, ZLASTI KAS KOSTNO IN APNENČEVO MOKO
nadalje imamo stalno na zalogi:
KALIJEVO SOL V0% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER IG'% ZA GNOJENJE
Vsa navedena gnojila prodajamo po na j nižjih dnevnih cenah
Vprašanja in naročila na:
TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D.
ali njeno podružnico v Celju
Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
tv lastni palači pri kolodvoru)
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje io je ustanovilo že pred 72 leti in iudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.
Oprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z v s etn svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu
Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice