Maksimov:
V majniku.
S cvetjem pisana poljana vabi me v naročje svoje; nad poljano ptiček droben pesem pomladanjo poje.
Oh, da bi za hip pozabil na življenja težke boje ^in zasanjal v zlate čase, v raj mladosti moje čiste, ko umel sem ptičkov glase in narave šepetanje...
Ve prelepe sanje tiste            \
Ijubljene mladosti moje,            h
kje je vaše domovanje — kdo ve zanje, kdo ve zanje?