LETO XV. št. 5 15. maj 1968 CINKARNAR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE Sestavek Proizvodnja in produktivnost je objavljen na 2. strani. Slovesen podpis pogodbe CINKARNA IN VVB LACKEN UND FARBEN IZ NDR BOSTA S SKUPNIMI VLAGANJI FINANČNIH SREDSTEV ZGRADILI V CELJU TOVARNO ZA PROIZVODNJO TITANOVEGA BELILA V soboto, 20. aprila je bila v veliki dvorani Narodnega doma v Celju podpisana pogodba o skupnem financiranju izgradnje tovarne titanovega belila; pogodbo sta podpisala direktor firme VVB Lacken und Farben tovariš Alfred Weber in direktor Cinkarne tova- riš Drago Čeh, dipl. inž. Te pomembne slovesnosti so se udeležili podpredsednik vlade Nemške demokratične republike Gerhard Schiirer, državni sekretar za kemično industrijo Karl Heinz Schaefer, šef kabineta dr. Annemarie Mai, veleposlanik NDR v Jugoslaviji Eleonora Staimer, direktor firme VVB Lacken und Farben Alfred We-ber, član ZIS Hakija Pozderac. V posameznih sektorjih je izid volitev takle: V sektorju metalurgija je v volilni seznam vpisano 859 vo-lilcev od tega jih je volilo 657 ali 76,5 %. 89 volicev se je opravičilo — torej 10,3 %. svoje odsotnosti pa ni opravičilo 113 vo-lilcev ali 13,2 %, neveljavnih glasovnic je bilo 17 ali okoli dva odstotka. Novoizvoljeni člani delavskega sveta tega sektorja so: Vinko Apnar, Martin Cokan, Jože Goršek, Franc Jonke, Franc Kmetec, Leopold Kos. Martin Kukovič, M'rko Lorbek, Alojz Ludvik, Jože Naraks, Jakob Novak, Franc Poklšek, Branko Pusto-slemšek, Vinko Sentočnik, Nuša Slapnik, Ivan Smonkar, Konrad Štorman, Franc Božnik, Stefan Bračun, Miha Jagodič, Stevo Jovanovič, Marija Kragolnik, Zvonko Medved, Ivan Novak in Ivan Pavlič. V centralni delavski svet so bili iz sektorja metalurgija izvoljeni naslednji tovariši: Mihael Lebar, dipl. inž., Zlatko Lu-kašček, Rudi Mraz, Jakob No- podpredsednik izvršnega sveta SRS Franc Hočevar, namestnik sekretarja za gospodarstvo ZIS Vlado Jurčič, član IS Rino Simoneti, sekretar za gospodarstvo IS Cveto Kobal, predsednik zbornice SRS Leopold Krese, predsednica celjske občinske skupščine Olga Vrabič in drugi. Pred podpisovanjem pogodbe je direktor našega podjetja to- I vak, Ciril Počivalšek, Viktor Skale, Anton Šemrov, Ivan Ve-ranič, Uroš Belič, dipl. inž., Anton Gračner, Rudi Smukovič in Karl Sribar. (Nadaljevanje na 5. strani) variš Drago Ceh, dipl. inž. spregovoril o pomenu tega velikega dogodka. Med drugim je poudaril, da doslej niti NDR niti naša država nimata tovarne za proizvodnjo titanovega belila, ki Glavni direktor našega podjetja tovariš Drago Ceh, dipl. inž. je udeležencem slovesnosti obrazložil pomen sodelovanja med dvema socialističnima država- ma. Na osmem volišču v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij so sektorja Novi člani samoupravnih organov V petek, 26. aprila smo izvolili polovico članov centralnega delavskega sveta in polovico članov sveta sektorja vzdrževalni obrati in sektorja uprava; sektor metalurgija in sektor kemija sta izvolila celotna delavska sveta. Izmed vseh vpisanih volilnih upravičencev — 2.082 članov našega kolektiva, se je volitev udeležilo 1.690 volilcev ali 81,1 %. Od tega je bilo 59 ali 2,8% neveljavnih glasovnic. Svojo odsotnost je opravičilo 185 ali 8,9% volilcev, svoje odsotnosti ni opravičilo 207 ali 10 % volivcev. igra izredno pomembno vlogo v nadaljnjem razvoju nekaterih panog kemične industrije. Ker razvoj sodobne tehnike v svetu narekuje izgradnjo velikih objektov z veliko kapaciteto in najsodobnejšo tehnologijo — le taki objekti so danes v svetovnem merilu konkurenčni, sta podjetji VVB Lacken und Farben in Cinkarna sklenili, da bosta s skupnim financiranjem zgradili tovarno s tako kapaciteto, ki bo v prvi fazi zadovoljevala potrebe obeh držav; letna proizvodnja bo znašala 20.000 ton titanovega belila. Stroški investicijske izgradnje bodo znašali okoli 282 milijonov novih dinarjev, od tega pa odpade 51 % na Cinkarno, z 49 % pa bo udeležena VVB Lacken und Farben. Oba partnerja bosta pri izgradnji in izkoriščanju tega objekta ter pri upravljanju z njim enako odgovorna, kar pomeni, da si enakopravno delita pravice in dolžnosti. Objekt bo zgrajen po francoski licenci do sredine leta 1971, v drugi polovici tega leta bi obratoval poskusno, 1. januarja 1972. leta pa bi pričela normalna proizvodnja. V tem objektu bo zaposlenih okoli 360 kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. Pogodba o skupnem izkoriščanju tega objekta je sklenjena za obdobje 15 let; pogodba te- (Nadaljevanje na 2. strani) volili delavci iz vzdrževalnega PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST V APRILU 1968 Proizvodnja v aprilu 1968 je bila za 2.6 •/• manjša kakor v marcu. Na to zmanjšanje je vplivalo predvsem manjše število razpoložljivih delovnih dni (1 dan manj kakor v marcu), kar je pcšebno vplivalo na proizvodnjo tistih obratov, ki obratujejo brez prekinitev. Večja proizvodnja cinkovega belila, žveplenih kislin, zamak cinka, litopo-na in modrega bakra, ni mogla pokriti prcizvodnje, ki je izpadla zaradi že omenjenega razloga. Razen tega pa jc na zmanjšanje vrednosti proizvodnje vplivala manjša proizvodnja v aprilu: cinkove pločevine, Čašice za galvanske rtemente, analinsklh barv, natrijevega Milftda, cinkovega sulfata, svinčevih ok&idov, super fosfata, modre galice in zemeljskih barv. Kumulativno v štirih mesecih letoš' njega leta pa zaostaja proizvodnja za doseženo proizvodnjo v istih mesecih preteklega leta za 7,8 •/» medtem ko je kumulativno v treh mesecih zaostajala za 8,9 V«. Kljub temu pa je bila realizacija zadovoljiva, saj smo v aprilu dosegli ■vrednost prodaje v znesku preko 2 ml-Trjardi S-dinarjev. Relativno visoka realizacija je bila dosežena zaradi zmanjšanja zalog predvsem sezonskih artikle"/fn povečanega Izvoza. V mesecu aprilu smo izvozili izdelkov in uslug v vrednosti 550.020 dolarjev oziroma 6,9 •/• nam mesečnim planem. V primerjavi 2 mesecem marcem je porasel izvoz za 28,6 •/*, zaradi česar hec se bolj približali doseženi vred-ncsll irfroža v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta in štirimesečni planski zadolžitvi. V naslednjih mesecih pričakujemo erak obseg izvoza. Regionalna usmerjenost našega izvoza v štirih mesecih letošnjega leta je bila naslednja: 75,3 V§ na konvertibilno področje, 18.6 •/• na vzhodnoevropsko in 6,1 •/• na ostalo klirinško področje. Ker se Je število zaposlenih v letošnjih štirih mesecih v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta zmanjšalo za 5.6 •/«, vrednost proizvodnje pa za 7,8 •/• je produktivnost letos za 2,4 •/• manjša kakor v preteklem letu, Ce pa primerjamo vrednost proizvodnje v mesecu uprllu letošnjega lela in število zaposlenih z Istim pokazateljem v aprilu letošnjega leta pa ugotavljamo, da je proizvodnost dela v aprilu letošnjega leta v primerjavi z aprilom preteklega ttta porastla za Cinkarna in VVB Lacken und Farben (Nadaljevanje s 1. strani) melji na dolgoročnem sodelova-nju ne le glede izkoriščanja, temveč tudi glede nadaljnjega izboljšanja in povečanja proizvodnje. nerjev pri izgradnji tega objekta. Preden je prišlo do realizacije te pogodbe, je bilo treba premagati številne teoretične in praktične pomisleke in ovire. Sedaj ta pogodba odpira nadaij- Komite za znanstveno tehnično sodelovanje med DDR in Jugoslavijo, ki je že večkrat raž- nje možnosti podobnih kooperacijskih sodelovanj med obema državama, odpira pa tudi na- pravljal o podobnih možnostih sodelovanja med obema državama, je to pot podprl in osvojil idejo o sodelovanju obeh part- daljnje poti k še večji delitvi dela med socialističnimi državami. Ob koncu svojega govora je glavni direktor inž. Drago Ceh dejal: »Popolnoma sigurno je, da je s podpisom te pogodbe zaključena šele prva faza priprav za izgradnjo objekta za proizvodnjo titanovega belila. Sedaj nastopa za oba partnerja, to je za VVB Lacken und Farben in za Cinkarno doba triletnega intenzivnega dela, velikega prizadevanja in velike iznajdljivosti, da bi bil ta objekt zgrajen v najkrajšem času in opremljen z najboljšo opremo, ki nam je dosegljiva. Zaradi tega prosim vse tovariše, ki so navzoči ob podpisu te pogodbe ali pa bodo na kakršenkoli način sodelovali pri izgradnji tega objekta, da bi si resnično maksimalno prizadevali, da bo ta, prvi kooperacijski objekt v roku in kvalitetno zgrajen, in sicer tako, da bo lahko služil za vzgled vsem nadaljnjim kooperacijam. Kot direktor Cinkarne — Celje izjavljam, da bom storil vse, da bo ta objekt služil v čast jugoslovanski industriji, kakor tudi v ponos prvega kooperacijskega posega med NDR in Jugoslavijo.« Tudi direktor firme VVB Lacken und Farben — Berlin, tovariš Alfred Weber je v svojem govoru izrazil zadovoljstvo ob podpisovanju te pogodbe, poudaril je, da podpis te pogodbe odpira široke možnosti nadaljnjega sodelovanja med obema podjetjema. Pogodbo sta podpisala direktor VVB Lacken und Farben — Berlin tovariš Alfred Weber glavni direktor Cinkarne tovariš Drago Ceh, dipl. inž. V svečanem govoru je tudi direktor VVB Lacken und Farben tovariš Alfred Webcr poudaril pomen tega velikega dogodka (slika zgoraj). Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki vlad Nemške demokratične republike in Jugoslavije ter družbeno-politični delavci (slika levo zgoraj), med njimi so bili tudi strokovnjaki iz našega podjetja (slika v sredini). Zaradi izrednega pomena realizacije te pogodbe, se je tudi tovariš Weber obrnil na navzoče predstavnike obeh vlad, da bi se še nadalje zavzemali ca premagovanje vseh morebitnih ovir, ki bi se pojavljale pri uresničitvi tega velikega skupnega načrta. Podjetje VVB Lacken und Farben tvori 25 kemičnih obratov, kjer je zaposlenih preko 6 tisoč delavcev. Letna realizacija znaša preko 750.000 mark. Mno- gi obrati imajo svoje raziskovalne inštitute, poleg tega pa je v centralnem inštitutu Zaposlenih preko 200 visokokvalificiranih strokovnjakov; izmed vseh zaposlenih ima preko 10% višjo ali visoko strokovno izobrazbo. Po svečanem podpisovanju pogodbe so si gost je ogledali naše podjetje — nov obrat za proizvodnjo žveplene kisline in rafi-nacijo New Jersey, še pred tem je dipl. inž. Miloš Zavadlal gostom razložil načrt novega objekta. Predsednica celjske občinske la slovesno kosilo v stekleni skupščine tovarišica Olga Vra- dvorani hotela Evropa, bič, je za ugledne goste priredi- Glavni direktor-tovariš Drago Čeh, dipl. inž. odgovarja na vprašanja nemške tiskovne agencije (slika zgoraj). Na kraju, kjer bo stala nova tovarna za (proizvodnjo titanovega dioksida, je tovariš Miloš Zavadlal, dipl. inž. razložil gostom načrt bodočega objekta (slika levo zgoraj). Gostje so si z zanimanjem ogledali naše nove obrate (slika v sredini). Na svečanem kosilu, ki ga je priredila predsednica celjske občinske skupščine tovarišica Olga Vrabičeva v hotelu Evropa (slika levo spodaj) je predstavnikom obeh podjetij Zaželela mnogo uspeha pri nadaljnjem sodelovanju (slika desno). Samoupravni akti v delovni organizaciji Vse delovne organizacije, zlastWečje, ki so svojo samoupravno dejavnost razvile, imajo danes vrsto splošnih samoupravnih aktov od statuta delovne organizacije do raznih pravilnikov in poslovnikov dela posameznih organov upravljanja. Vsi ti akti urejajo pravice in dolžnosti delovnih ljudi, regulirajo odnose in razmerja ined posameznimi organi, delovnimi enotami, vodilnimi delavci v delovni organizaciji ter še vrsto drugih zadev. Ob tem določajo splošni akti tudi finančb in materialno poslovanje, način delitve dohodka, zbiranja akumulacije, kar vse spada v odločanje delovnih kolektivov oziroma njihovih predstavniških organov. trebe in doslednega izvajanja. Ni redka trditev, da so pravilniki eno, odločitve pa drugo, ker se sprejemajo izven določi), ki jih samoupravni akti delovnih orginizacij vsebujejo. (Nadaljevanje na 4. strani) Pri tem zajetnem kupu pravilnikov pa se marsikomu postavlja vprašanje njihove po- CINURNAR 3 SKUPŠČINSKA RAZPRAVA O SOCIALNEM ZAVAROVANJU Na zadnjih dveh sejah skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Slovenije so bile glavne razprave posvečene zaključnim računom sklada invalidskega zavarovanja, sklada zdravstvenega pozavnrovanja za leto 1967 in otroškega dodatka. Na rezultat finančnega poslo-anja sklada invalidsko pokojninskega zavarovanja in na Sklad otroškega dodatka je v letu 1967 vplivalo naslednje: . — v zvezi s sprejetimi ukrepi za izpeljavo gospodarske reformne, se je tudi socialno zavarovanje močno vključilo v ta prizadevanja; za stabilizacijo potrošnje v skladih socialnega zavarovanja je bila uvedena vrsta ustreznih ukrepov; — samoupravni organi republiške skupnosti socialnega zava- (Nadaljevanje s 3. strani) Določena nezaupljivost do samoupravnih aktov izvira tudi iz slabega poznavanja določil. Mnogi vseh naših splošnih aktov niti ne prečitajo, še manj pa jih toliko preštudirajo, da bi jih lahko ob raznih prilikah tudi uporabljali. Naši samoupravni predpisi, kakor tudi predpisi družbe imajo dejansko dvojni pomen in namen. Ko gre na eni strani za to, da ti predpisi omejujejo delovne ljudi pri nekaterih odločitvah z namenom, da se zagotovi družbeni interes, pa na drugi strani ščitijo delovnega človeka, njegove pravice in mu dai jejo večjo možnost za neposredno uveljavljanje pri upravljanju. Demokratizacijo družbe moramo vedno gledati kot proces. Popolna demokratizacija bi bila dosežena v primeru, ko bi vsak človek. odločal neposredno in v celoti v prid svojim resničnim in namišljenim interesom. S tako koncepcijo samoupravljanja pa se v današnjih pogojih, prav gotovo ne moremo strinjati. rovanja, republiški organi in samoupravni organi komunalnih skupnosti, so si skupaj s predstavniki občinskih skupščin in ustreznih organov zdravstvene službe nenehno-prizadevali, da bi našli skupno rešitev za to pereče vprašanje. Skupna prispevna stopnja za sklade socialnega ' zavarovanja je bila že s 1. julijem 1965 zmanjšana od prejšnjih 23—24 % na 21,7 %, s 1. avgustom 1965 pa 20,5 %. Taka stopnja je veljala tudi v letu Kakor so nekatere odločitve primerne za širši krog ljudi kot npr. za delavski svet ali kolektiv, tako so zopet druge neprimerne za tak skup ljudi. Tudi zaradi slabega poznavanja - zakonov, zaradi pomanjkljivih samoupravnih aktov, nejasnih ciljev, zaradi pomanjkanja strokovnosti, se večkrat sprejemajo slabe odločitve. To pomeni, da morajo naši splošni predpisi sloneti na analizi, katere vrste odločitev so primernejše za širše organe in katere to niso. 1966, v letu 1967 pa je bila zmanjšana na 19 %. V mejah stopnje 19 % je bila stopnja za posamezne sklade določena takole: za zdravstveno zavarovanje (komunalnim zavodom 5 %, za invalidsko-pokoj-ninsko zavarovanje 12,2 %, od tega 1 % za obvezno rezervo tega sklada, ki se je smela v letu 1967 uporabljati za obratna sredstva in 1,8 % za sklad otroškega dodatka). Za oceno obremenitve gospodarstva s prispevki za invalid-sko-pokojninsko zavarovanje in oceno možnosti usklajevanja pokojnin z življenjskimi stroški ter gibanjem osebnih dohodkov aktivnih zavarovancev, je nadvse pomembna primerjava števila upokojencev s številom zavarovancev. V letu 1965 je na enega upokojenca prišlo 4,1 aktivnih zavarovancev, v letu 1967 samo 3,6 aktivnih zavarovancev na enega upokojenca. Iz tega lahko sklepamo, da je marsikatera delovna organizacija reševala svoje probleme z odpovedmi in upokojitvami, torej na račun skladov invalidsko-pokojninskega zavarovanja. Podatki nam kažejo, da se število aktivnih zavarovancev na enega upokojenca iz leta v leto manjša; iz tega nujno sledi postopno večanje obremenitve osebnih dohodkov zavarovancev z večjo prispevno stopnjo ali pa prerazporeditev tistega dela narodnega dohodka, ki je namenjen za splošne družbene potrebe. V letu 1967 znaša povprečno izplačana pokojnina z varstvenim dodatkom 552,79 din, pokojnina družinskih upokojencev 361,26 din, pokojnina invalidskih upokojencev pa 424,17 din. Na povečanje pokojnin v letu 1967 je vplivala predvsem 7 % uskladitev z življenjskimi stroški in večja osnova za nove uživalce pokojnin. Sklad invalidsko-pokojninskega zavarovanja je imel v letu 1967 1,075,235.430,19 din čistega dohodka. Skupni izdatki pa so znašali 1,096,038.547,37 din. Primanjkljaj je 20,785.117,19 din, ki bo pokrit iz rezerve prejšnjih let in bo sproščen v letu 1968. Pri otroškem dodatku v preteklem letu ni bilo bistvenih sprememb, če pri tem izvzamemo zakonsko pooblastilo zveznih organov, da republika z zakonom določi višino dohodkov gospodinjstva, obračunan na člana gospodinjstva, ki izključujejo pravico do otroškega dodatka in kateri družinski člani upravičencev tvorijo gospodinjstvo. Če upoštevamo, da je bil pred tem sistem otroškega dodatka urejen izključno z zveznimi predpisi, je ta akt zvezne zakonodaje v procesu decentralizacije pomemben. Sicer so pg spremembe -predpisov na področju otroškega dodatka delovale v smeri utesnjevanja pravic. Kako so delovale te spremembe se vidi iz podatkov, da je bilo leta 1966 povprečno 184.459 upravičencev s 313.960 otroki, v obdobju od marca do decembra 1967, ko so že delovale omenjene spremembe, pa je bilo povprečno 128.275 upravičencev s 236.734 otroki. Število upravičencev se je zmanjšalo za 30,5 %, število otrok za katere so prejemali otroški dodatek pa za 24,6 %. Glede naJ;o, da je bila ta sprememba predvidena že ob načrtovanju izdatkov sklada otroškega dodatka, je bila prvotno predvidena stopnja prispevka za otroški dodatek (2,1 %) zmanjšana na 1,8 % in je zadoščala za pokritje izdatkov. Konec preteklega in v začetku letošnjega leta je bila sprejeta vrsta predpisov, ki povsem na novo urejajo sistem otroškega varstva. Najpomembnejši je, da je otroško varstvo izločeno iz socialnega zavarovanja in kot samostojno področje z vsemi pravicami samoupravljanja vključeno v splošno socialno varstvo otrok, ki se izvaja v dveh oblikah, in sicer: v Obliki dnevnega varstva otrok kot pomoči družinam pri varstvu, vzgoji, izobraževanju in prehrani otrok, ter v oblikovanju otroškega dodatka kot posebne vrste (Nadaljevanje na 6. strani) Eno izmed volišč volilne enote kemija je bilo v obratni pisarni anorganske kemije. Samoupravni akti Pred dnevi so pripeljali še en reduktor za valjalni dvojček NOVI ČLANI SAMOUPRAVNIH ORGANOV (Nadaljevanje s 1. strani) V sektorju kemija je od 302 volilcev prišlo volit 264 ali 87,4 odstotka. Svojo odsotnost je opravičilo 21 ali 6,9 %, odsotnosti ni opravičilo 17 ali 5,7 %, neveljavnih glasovnic je bilo 10 ali okoli 3 %. Novoizvoljeni člani delavskega sveta tega sektorja so: Anton Ar-čan, Jernej Dobrotinšek, Janez veljavnih glasovnic je bilo 17 ali 4,4 %. V sektorju vzdrževalni obrati so volili le polovico članov delavskega sveta tega sektorja. Novoizvoljeni člani so: Franc Dorn, Franc Fridl, Viktor Her-lah, Ivan Horvatič, Jože Križanec, Mirko Maček, Gabrijel Marinič, Miran Prezelj, Viktor Ver-vega, Viktor Vidmar in Edi Zupanc. V volilni enoti strokovne službe je volilo 86,3 % volilnih upravičencev. Na sliki: deseto volišče v sejni sobi uprave Eržišnik, Anton France, Jakob Hercog, Ivan Hribernik, Jože Horvat, Jože Hrovatin. Jože Ko-kotec, Viktor Krajnc, Danilo Krstič, Jože Laznik, Stanko Ocvirk, Adolf Otorepec, Danijel Podpečan, dipl. inž., Franc Poženel, Jože Vrhovšek, Kristina Ažman, dipl. inž., Karl Esih, Karel Ivakič, Ladislav Košec, Mihael Koštrun in Jože Mastnak. V centralni delavski svet pa so volilci iz sektorja kemija izvolili: Karla Feguša, Ljuba Kompana, Milico Sopar, dipl. chem. in Rudija Šiblija, dipl. inž. V vzdrževalcih obratih je od . 380 volilcev volilo 302 ali 79,5 odstotkov, opravičenimi je bilo 11 ali 2,9 %, neopravičeno je iz- Drugo volišče, v upravi aglome- ostalo 67 ali 17,6 % volilcev. Ne- racije, je bilo zelo skrbno urejeno V centralni delavski svet so volilci vzdrževalnega sektorja izvolili: Emila Doboviška, Borisa Gajška, Milana Krivca, inž., Ivana Lužarja in Antona Žerjava, dipl. inž. V sektorju .uprava je od 541 upravičencev volilo 467 ali 86f,3 odstotka, svojo odsotnost je opravičilo 64 ali 11,8 °/o, odsotnosti ni opravičilo 10 volilcev ali 1,9 »/o, neveljavnih je bilo 15 glasovnic ali 2,7 %. Tudi v sektorju uprava so volili le polovico članov tega delavskega sveta. Novoizvoljeni člani so: Vinko Antončič, Marija Bernjak, Marija Blažič, Milan Čakš, Ladislav Dušak, Anton Gobec, Stane Leskovšek, Majda Meštrov, Rudi Oblak, Anica Polak in Anica Spat. V centralni delavski svet so v tem sektorju izvolili naslednje tovariše in tovarišice: Janeža Jančigaja, Katarino Jošt, dipl. inž., Franca Kapusa, dipl. inž., Milana Kocijana, dipl. inž., Kristino Mitrovič, Stojana Pi-ediča, dipl. econ., Klemena Stegenška, dipl. inž. Skupaj smo v centralni delavski svet izvolili 28 članov. GLOBUS BELGIJA SE BOJI ITALIJANSKEGA UVOZA Za Francijo je sedaj še Belgija zaprosila pri komisiji evropskih združenj, da ji odobri zaščitne ukrepe proti uvozu cenenih italijanskih gospodinjskih naprav. Francoske zahteve za zaščito tržišča pred uvozom hladilnikov in pralnih strojev, komisija doslej še ni _ odobrila. V belgijskem primeru gre sedaj za plinske štedilnike. Belgijska vlada ugotavlja, da je na-rastla poraba od 1964 do 1967 od 202.800 na 266.600 kosov, proizvodnja pa je padla od 137.900 na 77.150 enot. V tem času je nara-stel uvoz iz Italije od 42.700 na 107.700 naprav. Trgovina nudi italijanske plinske štedilnike po ceni, ki dosega 65 odstotka ustreznega belgijskega izdelka. Zato zahteva belgijska vlada od komisije, da s preiskavo ugotovi italijanske dotacije in pogoje nagrajevanja delavcev te industrijske marže, ker obstoja sum na anomalne pogoje poslovnega uveljavljanja z enostranskim podpiranjem produkcije v Italiji. Na osnovi tega očitka odgovarjajo Italijani po svoji strani, da bi bilo pač bolj smotrno, če bi Belgijci raziskali svoj način prodaje in škarje med nabavno in prodajno ceno, kar bi jim omogočilo, da zlahka raztolmačijo razlike v ceni. Najlepše je bilo urejeno deveto volišče v pisarni transportnega oddelka (Nadaljevanje 8 4. strani) ^ Interesa delovnega kolektiva se v naših samoupravnih aktih ne sme in ne more zanemarjati. Zata je prav, da kolektiv in posamezni sektorji preko svojih predstavniških organov pa tudi neposredno odločajo o bistvenih vprašanjih in s tem neposredno prevzamejo nase tudi odgovornost. Način in možnost za odločanje pa morajo vsebovati prav samoupravni akti delovne organizacije. Naši samoupravni akti podjetja temeljijo na zakonskih določilih, ki bolj splošno urejajo vprašanja iz delovnega’razmerja in samoupravljanja. Svoj neformalni učinek dosegajo re takrat, kadar jasno konkretizirajo zakonska določila in jih Samoupravni akti prilagodijo svojim potrebam in možnostim. Iz tega razloga tudi naši sektorski pravilniki ne bodo vsebovali tistih določil, ki jih urejajo že drugi naši pravilniki in statut, pač pa bodo zajeli vlogo sektorja kot posebne delovne enote v okviru podjetja in določali pristojnosti ter dolžnosti članov sektorja, organov upravljanja in vodstva sektorja. Ti sektorski pravilniki bodo manj obsežni in bolj približani vsem zaposlenim, zato lahko računamo na večji interes vseh zaposlenih pri urejanju pomembnih gospodarskih indruž-beno-socialnih vprašanj. S. CINKARNAR Predsedstvo RS ZSS je na seji 22. III. 1968 razpravljalo o stališčih in nalogah sindikata pri sprejemanju pripravnikov v delovne organizacije, o organizaciji pripravniškega dela in o samoupravnem normativnem urejanju pripravništva, v smislu Temeljnega zakona o sprejemanju pripravnikov na delo ter sprejelo o teh vprašanjih vrsto sklepov. Namen zakona je razumeti nes mogoče predvideti. To pa kot družbeno intervencijo in enega od ukrepov gospodarske reforme, ki naj pospeši bolj racionalno in funkcionalno organizacijo, doseganje večje produktivnosti v delovnih organizacijah in hitrejši gospodarski in di-užbeni napredek nasploh. Z obveznostmi, ki jih temeljni zakon nalaga delovnim organizacijam glede sprejemanja pripravnikov, posega zakon v eno od temeljnih, vprašanj njihove iunkcionalnosti, odpira vprašanje njihove nezadovoljive in ne- pomeni, da je obvezno sprejemanje pripravnikov v kvalitativnem in kvantitativnem pogledu odvisno od današnjih in jutrišnjih .objektivnih potreb vsake delovne organizacije. Potrebe delovne organizacije po pripravnikih zato niso stvar dobre volje, takšne subjektivne presoje in razpoloženja v delovnih organizacijah, ki vodi računa samo o trenutni ekonomski situaciji in še zlasti ne o raznih subjektivnih možnostih. Objektivno so pogojene z nje- Remonf naprave za proizvodnjo cinkovih čašic za galvanske elemente sta opravila tovariša Vrunč In Vinder sodobne kadrovske strukture, ki je v pogojih sodobne, naglo se spreminjajoče in vedno bolj zahtevne tehnologije,. najbolj resna ovira hitrejše modernizacije proizvodnega procesa. Temeljni zakon obvezuje delovne organizacije k stalnemu, načrtnemu in sistematičnemu spreminjanju in izboljševanju kadrovskega sestava in zasleduje s tem predvsem ekonomsko-pcliiične cilje. Zakonita obveznost delovnih organizacij, da sprejemajo strokovno kvalifici-lane osebe kot pripravnike v redna delovno razmerje, da jih uvajajo v prakso in pripravljajo, da po uspešno končani pripravniški dobi teoretično in praktično usposobljeni sprejmejo delovne obveznosti na mestih, ki zahtevajo znanje in izkušnje, je _ cljužbeni impulz delovnim organizacijam, da se začenjo bolj sistematično ukvarjati s kadrovsko politiko, ne samo z vidika trenutne situacije, temveč tudi v perspektivi in z vidika tistih možnosti in zahtev ter spremenjenih pogojev, ki jih je že da- kot ukrep, ki zasleduje vzporedno ekonomsko-politične in sbcialno-politične smotre, pri . čemer so ekonomski cilji ' (izboljšanje kadrovske strukture) v interesu podjetja In njegove funkcionalizacije, socialno-poli-tični (zaposlovanje) pa od teh neodvisni. Pomeni torej, da naj bi delovne organizacije ustanavljale, pa čeprav v omejenem obsegu, »socialna« delovna mesta, da pomagajo odpravljati socialni problem, ki ga družba ne more z odpiranjem novih delovnih mest oziroma z ustanavljanjem novih delovnih organizacij itd., reševati. Delovna organizacija (podjetje) pa ni socialno-političpa, temveč družbeno-ekonomska organizacija in so takšne razlage za to nesprejemljive. Brezposelnost visokokvalificiranih kadrov ni socialno-politi-čen problem, dokler bo v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu okrog 500.000 delovnih mest neustrezno zasedenih z delavci, ki nimajo potrebne izobrazbe, medtem ko je po podatkih iz leta 1966 prijavljenih za delo samo okoli 70.000 kvalificiranih oziroma visokokvali- f;ciranih in strokovnih delavcev, ki pa zaradi konservativne zaprtosti delovnih organizacij, njihove nepripravljenosti, dia izboljšajo svoj kadrovski sestav, iščejo zaposlitve. V taki situaciji obvezno sprejemanje pripravnikov seveda nima znakov so-cialna-političnega reševanja problemov nezaposlenosti, temveč znake družbene intervencije, da se proces spreminjanja kadrovske strukture pospeši, da se razklene konservativna zaprtost predvsem tistih delovnih organizacij, ki še ne spoznavajo, da je ustrezen kadrovski sestav pogoj racionalnejše organizacije proizvodnega procesa, potrebne dinamike njihovega razvoja in pogoj gospodarske rasti podjetja in družbe kot celote. Ekonomsko politični ukrepi, kot je obvezno sprejemanje pripravnikov pa rešujejo tudi so-cialno-politične probleme zaposlovanja mladih ljudi. Toda problemi se lahko uspešno razrešujejo kot posledica smotrne ekonomske politike delovnih organizacij, katerih sestavni del je načrtna, sistematična in perspektivna kadrovska politika. (Nadaljevanje na 9. strani) Skupščinska razprava riimi ekonomskimi cilji, z zahtevami njene optimalne funkcionalizacije in racionalizacije, nje- • nq dinamike in njene rastoče produktivnosti, ker se v takšni dinamiki kaže uspešno izvrševanje družbeno-ekonomske funkcije podjetij. Iz teh razlogov zakona ne gre razlagati kot ukrep družbene , prisile, ki zasleduje predvsem socialno politične cilje, niti ne (Nadaljevanje s 4. strani) družbene denarne pomoči družinam delavcev z otroki za olajšanje vzreje in vzgoje otrok. Na novo urejeno otroško varstvo se izvaja preko samoupravnih or-gariov temeljnih skupnosti otroškega varstva za območje občine (dnevno varstvo) in republiške skupnosti: otroškega varstva (otroški dodatek). V materialnopravnem oziru je najpomembnejša sprememba v tem, da je odpravljen sistem degre-sije otroških dodatkov glede na dohodke in uveden enoten znesek za vse otroke, ki imajo pravico do dodatka; ta enoten znesek pa določa republika s posebnim zakonom. Sklad otroškega dodatka za leto 1967 Je imel čistega dohod- Motiv Iz valjarne ka 155,577.298,92 din. Skupni izdatki pa znašajo 154,490.111,32 din. Višek 1,087.187,60 din se je uporabil za kritje primanjkljaja v istem" skladu za leto 1966, ker ga posebni prispevek 0,40% ni pokril. Na zadnji seji skupščine, dne 9. aprila 1968 so bili med drugimi sklepi sprejeti še naslednji; — Povečane so pokojnine ter Invalidnine zaradi nesreče na delu ali poklicne bolezni od 1. januarja 1968 za 7,8 %, za kolikor so se pa uradnih statističnih podatkih povečali življenjski stroški v SR Sloveniji v letu 1967 v primerjavi z letom 1966. — Določena je bila višina dodatka za pomoč in postrežbo po 81. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, in sicer na 300 N-din. — Dodatek za pomoč in postrežbo slepim zavarovancem v delovnem razmerju znaša sedaj 180 N-dln na mesec. — Določen je najvišji znesek pokojninske osnove oziroma osebnega dohodka, od katerega je mogoče odmeriti pokojnino po temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju — ta znaša 2.800 N-din.. — Določen je. mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov po prvem odstavku 37. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, in sicer 389 N-din. Zakaj nastaja primanjkljaj v skladih zdravstvenega zavarovanja pa bomo objavili v naslednji" številki Cinkarnama!" A. Potočnik NESREČE PRI DELE — NESREČE PRI DELU - NESRECE PRl DELU— NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI V marcu se je šfevilo poškodb pri delu zmanjšalo za 35 % °d povprečja leta 1968. Občuten padec poškodb ne moremo šteti kot poseben uspeh našega prizadevanja. Ce pogledamo na dosežene rezultate v januarju, opazimo, da je število poškodb večje za okoli 34 % od povprečja 196? (v februarju že za 35 %), potem pa v marcu nenaden občuten padec pod povprečje leta 196?. Takšno nihanje števila poškodb ne more biti dokaz sistematskega dela ter nam nikakor ,ne zagotavlja trajnejših uspešnih rezultatov. PRIMERJAVA REZULTATOV Rezultati v marcu so presenetljivo dobri v vseh ekonomskih enotah z izjemo ekonomske enote vzdrževalni obrati, ki ma za 55 % več poškodb od povprečja 1967. marec februar povprečje IMS 196» 1967 Število — poškodb pri dehi — izgubljenih dni — poškodb na 1(0 zaposlenih Povprečno število Izgubljenih dni na 1 poškodbo Povprečno število izgubljenih dni na 1 zaposlenega Število — poškodb na poti — izgubljenih dni 14 28 18,7 519 555 538 8,3 16,2 10,5 27,0 19,8 18,1 3,08 3,22 1,9 1 2 1,9 42 50 77 V SUPERFOSFATU Ivanu SRBOTNJAKU je poškodoval prst desne roke močan curek olja; voznik je sprožil hidravliko v trenutku, ko je ponesrečenec ugotavljal na katerem mestu je cev počena. Vekoslav NOTERSBERG si je stisnil mezinec desne roke, ko je na ročnem vozičku peljal v vagon 300 kg superfosfata in mu je spodnja vreča spodrsnila z vozička. i V GRADBENEM ODDELKU Martinu KROFLU je pri ometanju stropa padel v oko košček malte. Ivanu IVŠKU je puhnil v oči cement, ko mu je pri prenaša^ nju le-tega padel zaboj na tla. V MEHANIČNI DELAVNICI Marjan CIMERMAN s; je stisni palec desne roke, ko je pri razkladanju jeklenk hotel preprečiti drsenje le-teh. Ivan ROJIN je montiral lopatico na mešalcu in s kladivom nabijal lopatico na os,- pri čemer se je udaril v koleno leve noge. Faik SINANI si je poškodoval levi mezinec (skozi rokavico), ko mu je pri brušenju cilindra, spodrsnilo. NA POTI SE JE POŠKODOVAL Alojz SKAMEN si je poškodoval prsni koš in levo roko pri padcu, ko se je peljal z dela in zadel v vinjenega pešca. Pri analizi poškodb, nastalih v posameznih dejavnostih ugotavljamo občuten padec števila poškodb pri proizvodnem procesu, medtem ko je število poškodb pri vzdrževanju ponekod naraslo. Analiza poškodb glede poškodovanih delov telesa pa prikazuje zmanjšanje števila poškodb rok. Analiza vzrokov poškodb nam odkriva občuten padec po- škodb zaradi neprevidnosti. Iz tega lahko sklepamo, da je naša prvenstvena naloga usmeriti svoja prizadevanja na izpopolnjevanje varstvene vzgoje posameznikov in na poostritev kontrole varstvenih ukrepov. Le na ta način bomo lahko postopno zmanjšali število poškodb, nastalih zaradi pomanjkanja zainteresiranosti ponesrečencev samih, ki so bile tako številne. V marcu so se poškodovali V RAFINACIJI CINKA Stanku KUČISU je pri vli- vanju rafiniranega cinka v kalupe brizgnil cink v levo oko (pod ščitnik). V VALJARNI Vinko ROŠAR si je opekel desno roko, ko je prijel za vroči cink; odriniti je hotel zaveso pri izhodu iz valjarne in ni opazil viličarja, na katerem je bil vroči cink. Filip POLAVDER si je porezal prst na roki, ko je brez vednosti prvega rezalca mazal klobučevino na mizi in zadel ob pločevino. V TOPILNICI Adolf STOJSEK se je opekel po prsih, ko je pri posnemanju trebeža iz polnega vozička cin-ka porinil v cink mokre posne-malke. Zaradi mokrih posne-malk je cink brizgnil. Dolžnosti nadzornega osebja Naš delavec, ki opravlja delo pri strojih in drugih ae-varnih napravah, je razumljivo izpostavljen večji nevarnosti za poškodbe kot delavci na drugih delovnih mestih. Tudi resnost poškodb je tu večja koft drugod. Vodje posameznih obratov oziroma oddelkov niso dolžni skrbeti samo za to, da delo poteka točno po določenem tehnološkem postopku, temveč so istočasno odgovorni za varno delo. Mirku DUNAJU je pri šarži-ranju retort vrglo v obraz ostanek ogorkov iz retorte, ki so ga opekli. Radomir POPOVIČ se je opekel po prstu leve nQge, ko je pri vlečenju cinka večja količina cinka padla na rob vozička in brizgnila po nogi. Alojz TURK si je zvil nogo, ko se je vračal od thede peči, kamor je peljal trebež. Ne moremo ločiti nevarnosti od dela. Vsako delo mora imeti pogoje za čim večjo varnost. Ker pa se v življenju le redko srečujemo z absolutnimi vrednostmi, je razumljivo, da tudi pri delu ne najdemo absolutne varnosti. Ni delovnega mesta, kjer bi lahko povsem izključili možnost nezgode ali poškodbe. Vsem nam mora biti jasno, da se nam nikdar ne posreči preprečiti vseh poškodb, naša naloga pa je, da disciplinirano izvajamo vse ukrepe, s kate- Signiranje zamak legure rimi lahko preprečimo težke poškodbe in obolenja ter da skrbimo za postopno izboljševanje delovnih pogojev. Ne moremo si predstavljati izboljšanje tehnološkega postopka za povečanje proizvodnje, ne • da bi pri tem upoštevali tudi ukrepov za zagotovitev varnega, dela. Povečanje proizvodnje • na račun varnega dela ima za P<>; .sledico padec produktivnosti in ekonomičnosti ter ne koristi niti delavcu niti družbi. Z raznimi tehničnimi ukrepi (tehnična zaščita strojev in naprav) najceneje in za trajno odstranimo nevarnosti,ki bi sčasoma terjale svoje žrtve. K osebnim zaščitnim sredstvom se zatekamo takrat, ko zaradi trenutnih visokih stroškov ali neuspešnosti tehničnih ukrepov nimamo druge možnosti. Zavedati pa se moramo, da so stroški za osebno zaščito zaradi stalnega obnavljanja vedno mnogo večji od stroškov, ki bi jih imeli s trajnejšo in bolj učinkovito tehnično zaščito. Toda še tako dobro zaščiten stroj ali naprava je lahko izvor težjih poškodb, če delavec ne upošteva določenih varnostnih ukrepov. (Nadaljevanje na 9. strani) CINKARNAR Mladinsko prvenstvo Cinkarne za leto Namiznoteniški 1968 v namiznem tenisu turnir Komisija za šport pri TK ZMS je razpisala tekmovanje v namiznem tenisu za mladinskega prvaka Cinkarne za leto 1968. Prijavilo se je 14 mladincev, od katerih je tekmovalo 13, dva sta odstopila. Konkurenca je bila ostra, saj se toliko mladih, dobrih tekmovalcev že dolgo ni udeležilo takega tekmovanja. Tekmovanje je bilo v torek, 16. aprila ob 16. uri v sindikalni dvorani podjetja. Tekmovanja so se udeležili Stanko Goršak iz mehanične delavnice, Franc Zalokar iz priprave dela, Mirko Krajnc iz investicij, Ivan Pohole iz investicij, Peter Zemljak iz gradbenega oddelka, Zlatko Pozinek iz mehanične delavnice, Marjan Mirnik iz laboratorija, Jože Leskovšek iz laboratorija, Ignac Krši- Leskovšek. Mirnik je prvi set izgubil, ostala dva pa dobil. Goršak je nepričakovano izgubil od Kršinarja in to je bilo prvo presenečenje. V drugem kolu je bila najzanimivejša partija med obrambnim Krajncem in ofenzivnim Leskovškom. Čeprav je Krajnc zmagal z 2:0, ni imel lahkega dela. Pohole je izgubil s Krši-narjem v tretjem setu, dosti dela pa je imel Goršak z Ašenber-gerjem. bergerja' v treh setih, Kršinar pa je izgubil z Leskovškom po veliki borbi z 1:2. Šesto kolo je prineslo nekaj presenečenj. Krajnc je komaj premagal Kršinarja, potem ko je Kršinar dobil prvi set. Izkazal se je tudi Pohole, potem ko je izgubil prvi set z Mirnikom, druga dva pa dobil. Potem sta se sestala Goršak in Krajnc. Prvi set je dobil Krajnc z 21:16, drugega pa Goršak z 21:11. V tretjem, odločilnem setu. ko bi Goršak še lahko postal prvak, je bil boljši Krajnc, ki je s svojo obrambno igro strl napad Goršaka in postal tako prvak Cinkarne. V zadnjem kolu je Goršak premagal Mirnika, Leskovšek pa Poholeta. KONČNI VRSTNI RED ra _ s® Tekme v finalu Dvoboj Kršinar—Goršak je prvi odločil v svojo korist nar iz merilnega oddelka, Valter Leben iz mehanične delavnice, Jože Ašenberger iz elektro delavnice in Franc Kovačič iz elektro delavnice. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri skupine. V prvi skupini so bili: Mirnik, Kršinar, Zemljak; v drugi: Krajnc, Leben, Pohole; v tretji: Goršak, Kovačič, Ašenberger in v četrti skupini: Leskovšek, Zalokar, Pozinek. Za tekmovanje v skupinah velja zapisati, da je teklo po pričakovanju. Favoriti so se plasirali v finale. Najhujši boj je bil v četrti skupini, kjer je izpadel iz nadaljnjega tekmovanja Pozinek, ki pa je kljub temu prikazal lepo igro in vzel Leskovšku en set. Ker rezultati iz predtekmovanja niso šteli za finalni del. tudi prvo in drugoplasirani v skupinah niso pokazali vsega kar znajo in srečanja niso bila tako napeta in razburljiva kot v finalu. Finalni del tekmovanja je potekal v ostri borbi, kar dokazujejo tudi rezultati, saj se j«?-od 28 srečanj, kar 12 končalo šele po tretjem setu. Že v prvem kolu "sta se sestala dva izmed favoritov, Mirnik in Odločitev o novem prvaku je prineslo tertje kolo, ko je Krajnc premagal Mimika po »maratonski bitki«. To je bila igra živcev, v kateri je imel Krajnc več športne sreče, saj že sam rezultat 21:23, 21:19 in 21:19 dosti pove. V četrtem kolu se je Krajnc precej namučil, da je odpravil Ašenbergerja z 21:18 in 23:21. Goršak je premagal Leskovška in bi lahko celo postal prvak, če bi premagal vse ostale igralce. Peto kolo je dalo precej ostrih borb. Krajnc je premagal Poholeta 21:18 in 21:16, Mirnik Ašen- Krajnc Goršak Mirnik Leskovšek Kršinar Pohole Zalokar Ašenberger Tekme v skupinah 9. Pozinek 0 10. Leben 0 11. Zemljak 0 12. Kovačič 0 14: 3 12: 6 10: 8 9: 7 10: 9 8: 9 2:12 3:14 Tekmovanje je bilo dobro organizirano, udeležba mladih tekmovalcev zadovoljiva, prikazana kvaliteta namiznega tenisa pa na ustrezni ravni. Upajmo, da se bodo tudi na prihodnjih tekmovanjih mladi udeleževali tekem v takem številu kot doslej. V srečanju Mirnik-Zalokar je zmagal Mirnik v počastitev 1. maja V počastitev 1. maja — praznika dela — je sekcija za šport pri sindikalni podružnici Cinkarne Celje organizarala turnir v namiznem tenisu. Udeležba je bila bolj skromna, temu primerni so bili' tudi rezultati. Žal so manjkali nekateri dobri igralci, kot so inž. Lebar, inž. Senčar, Kršinar, Mirnik in še drugi. Bili smo priče velikih prizadevanj in za vsako točko se je bilo treba res pošteno boriti. Za turnir v namiznem tenisu v počastitev 1. maja so se prijavili: Mirko Krajnc, Štefan Veselko. Silvo Dečman, Drago Oblak Tomo Zolger, Franc Smeh, Franc Zalokar, Ivan Pohole, Jože Leskovšek, Herta Franc in Stanko Goršak. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine. V prvi skupini so nastopili: Veselko, Oblak in Franc. V drugi: Žolger, Goršak in Zalokar. V tretji: Krajnc, Smeh, Leskovšek in Pohole KONČNI VRSTNI RED ra E N 1 3s P « > Tekme v finalu 1. Veselko 2 0 4:1 2. Žolger 1 1 3:3 3. Krajnc 0 2 1:4 Tekme za 4. do 6. mesto 4. Dečman 2 0 4:0 5. Leskovšek 1 1 2:2 6. Oblak 0 2 0:4 Tekme v skupinah 7. Goršak 1 2 3:4 8. Pohole 1 2 2:4 9. Franc 0 2 1:4 10. Smeh 0 3 1:6 11. Zalokar 0 3 0:6 Zmagovalec na turnirju je bil Veselko, ki je v finalu premagal Žolgerja in Krajnca. Dečman je dokazal, da je še vedno borben in se ne preda kar tako in je' njegovo 4. mesto zasluženo. Leskovšek je premagal Oblaka, ki je v predtekmovanju z Veselkom dobro igral. Goršak in Pohole sta izpadla že v tekmovanju v skupinah in se uvrstila na 7. oziroma 8. rpesto. Edina predstavnica nežnega spola — Herta Franc je zasedla 9. mesto in pustila za sabo Smeha in Zalokarja. S tem uspelim turnirjem smo tudi športniki prispevali delež k počastitvi 1. maja — Praznika dela. 8 BdlUiiifB UPORABA PLINSKIH IN CEVNIH MASK V primeru, da v nekem oddelku ali obratu pride do uhajanja plina, mora nadzorno osebje poskrbeti za čimprejšnjo odpravo okvare in za ta čas dati delavcem na razpolago čisto in funkcionalno BREZHIBNO PLINSKO MASKO z ustreznim filtrom ali po potrebi (v kanalih oziroma zaprtih manjših prostorih) cevno masko. Plinska maska sestoji iz gumijaste naličnice in ustreznega filtra za določen plin. Na splošno uporabljamo plinske maske le kot dodatno zaščito in sicer le tedaj, če z osnovnimi tehničnimi ukrepi (odprava okvare, s katero preprečimo nastanek škodljivih primesi v ozračju, odstranjevanje škodljivih snovi z učinkovitim prezračevanjem itd.) ni mogoče doseči popolno odstranitev škodljivih primesi iz ozračja. Ker je dihanje pod masko pri delu težavno, jih uporabljamo le za kratkotrajna in fizično ne pretežka dela. Zavedajmo se, da moramo v zaprtih, nezadostno ali težko prezračljivih prostorih, kot so bunkerji, kotli, vodnjaki, ka- nali, jaški, kleti itd., brezpogojno uporabiti cevno masko, ki zaradi dolžine cevi (8 m) omejuje gibanje, ali pa Dragerjev izolacijski aparat, ki omogoča neoihejeno gibanje v onesnaženem prostoru, toda največ do ene ure. Za informacijo navajamo uporabo osnovnih plinskih filtrov za plinske maske: Filter A — sive barve — ščiti proti organskim hlapom, topilom (benzol, aceton in pod.); filter B — rdeče barve — ščiti proti klislim plinom (halogeni, halogenski vodiki in tudi nitrozni plini); filter E — rumene barve — ščiti proti hlapom klora, joda, broma, fluora; filter K — zelene barve — ščiti proti amonij aku; filter L — rumen z rdečim trakom — ščiti proti žveplo-vodiku. Filtri učinkovito zaščitijo samo tedaj, če je v ozračju najmanj 1 % kisika in če koncentracija plinov ne presega 2— 3%. RS ZSS o sprejemanju pripravnikov (Nadaljevanje s 6. strani) Ureditev pripravništva v sa-mourpavnih normativnih aktih ni predvsem pravno vprašanje. Predvsem je to vprašanje politike delovne, organizacije, njenih potreb in ciljev ter koncepcij o tem, kako te cilje na najbolj uspešen način dosegati. . Tudi ni normativna ureditev pripravniškega dela enkratno opravilo, ki je končano v trenutku, ko so sprejeti ustrezni samoupravni akt}|j temveč je stalna naloga delovnih organizacij, ki morajo samoupravne norme o pripravništvu prilagajati dinamiki proizvodnega procesa, sodobni tehnologiji, svoji ekonomski perspektivi ipd. V gospodarskih organizacijah, ki imajo neustrezen sestav kadrov, bo potrebna še zlasti intenzivna družbenopolitična akcija proti primitivni mentaliteti in konservativni zaprtosti, zaradi katere se kvalifikacijski sestav ne spreminja. Wnatj6oti j) $ \ Uredništvu »Cinkarnarja«! Za redno pošiljanje vašega lista se vam lepo zahvaljujem in vas prosim, da mi ga tudi naprej še pošiljate. Ob prazniku dela 1. maju, iskreno čestitam celotnemu kolektivu Cinkarne in vam želim Čim več uspeha pri prizadevanjih za dosego zadanega plana. Fantom iz elektro delavnice pošiljamo mnogo pozdravov iz vročega Bara. Vojak Šuster Martin, V. P. 633-20, Bar, Črna gora. Kriteriji sprejemanja pripravnikov ne morejo biti enotni niti za celotno gospodarsko področje, niti za posamezne gospodarske panoge. Podrobnejši zakon, ki bi priciziral obveznosti v tem smislu, bi oviral samoupravno pobudo delovnih organizacij in še utrjeval gledanja, da je sprejemanje pripravnikov samo enkratni, v bistvu socialni ukrep, ne pa stalna naloga delovnih organizacij in sestavni del njihove celotne politike. Iz teh razlogov se zaenkrat tudi ne kaže potreba po republiškem zakonu, ki bi podrobneje določal, kako naj delovne organizacije sprejemajo pripravnike. Pridobivanje kovin z bakterijami j; Skupina znanstvenikov iz združenja rudnikov ZDA je ugotovila, da je mogo- ( če s pomočjo bakterij, ( kvasnih glivic in ostalih mikroorganizmov ne le obo-gatiti kovine, temveč jih \ tudi ločiti in to celo takš- J ne z zelo sličnimi kemij- j, skimi lastnostmi. Razisko- , a valci so med ostalim delali , a z mešanimi mineralnimi \ i koncentrati cirkonija in (i hafnija, katerih separacija \ I v čistem stanju je bila z (i doslej običajnimi postopki i (i zelo težavna in silno draga ^ d kljub bogatemu izboru iz- i i hodnih sredstev. Mikroor-,i ganizmi se ne hranijo s ko- (i II vinami, temveč jih »uživa- g i1 jo« skupaj s sladkorjem (i vsebujočimi hranilnimi snovmi. V splošnem pa l> bakterije niso zelo izbirč-I1 ne. Sedaj se znanstveniki (' trudijo, da bi našli kombi-f nacijo mikroorganizmov in primerne raztopine hranilnih snovi za ločitev določenih kovin. Obrezovanje cinkove pločevine Dolžnosti nadzornega osebja (Nadaljevanje s 7. strani) Naloga nadzornega osebja je, da vsakega delavca pouči o nevarnostih pri določenem delu ter da ga dobro seznani z varstvenimi ukrepi, izvajanje varstvenih ukrepov pa kontrolira. Neupoštevanje predpisanih varstvenih ukrepov mora biti po potrebi kaznovano s premestitvijo na manj nevarno delovno mesto z manjšo tarifno postavko. Obratovodstvo in nadzorno osebje se morata zavedati svoje odgovornosti ZA VARNO PROIZVODNJO. V primerih, ko nadrejeni pošlje delavca na izpostavljeno delovno mesto, ga mora opremiti z brezhibnimi osebnimi in tehničnimi pripomočki, ki so potrebni za čimbolj varno delo, obenem pa skrbeti in nadzorovati izvajanjem vseh ukrepov za varno delo. Vsak nadrejeni je osebno odgovoren za varstvo delavcev ter ne sme dovoliti uporabe neustreznih zaščitnih sredstev ter pripomočkov. Kolikor ne zna oceniti ustreznosti zaščitnih sredstev ali pripomočkov, naj se pred uporabo pravočasno obme za nasvet na službo varstva pri delu, ki je dolžna odstraniti neustrezna sredstva ali pripomočke. Uporaba neustreznih zaščitnih sredstev ima lahko zelo hude posledice za življenje in zdravje delavcev in je kazniva. Vse to obvezuje nadzorno osebje, da se z večjo odgovornostjo loti izvajanja varstvenih ukrepov v glavnem pri delu na izpostavljenih delovnih mestih. Uporaba respiratorjev V primera, da v obratu ali oddelku pride iz kakršnihkoli razlogov (okvara, remont itd.) do prekomernega prašenja, mora izmeno vodja dati delavcem na razpolago čiste in funkcionalno brezhibne respiratorje (protiprašne maske). Za dnevno čiščenje respiratorjev in za potrebno občasno zamenjavo prašnih filtrov v re-spiratorjih so odgovorni posamezni delavci in njihovi skupi-novodje. Obratovodje so dolžni od časa do časa kontrolirali redno čiščenje respiratorjev in zamenjavo filtrov. Izmenovodje pa so odgovorni za' organizirano čiščenje in izmenjavo filtrov ^oziroma pomanjkljivih respiratorjev. CINKARNAR 9 SINDIKALNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO CELJA Občinska zveza za telesno kulturo je v okviru sindikalnih športnih iger za leto 1968 organizirala tekmovanje v šahu, ki je bilo v marcu in aprilu. OBČNI ZBOR ŠAHOVSKE SEKCIJE Obveščamo vse člane, da bo občni zbor šahovske sekcije dne 21. maja ob 18.30 v prostorih Ljudske tehnike. K tekmovanju se je prijavilo šestnajst moštev, ki so bila razdeljena v dve skupini po osem. Prvi dve moštvi iz vsake skupine sta igrali potem finalni del tekmovanja. Naša ekipa je igrala v drugi skupini, kjer je delila drugo in tretje mesto, vendar se ni uvrstila v finale. Že ob pričetku tekmovanja je bilo opaziti, da naše moštvo nima posebnih izgledov za uvrstitev v finale in to zaradi odsotnosti nekaterih igralcev pa tudi nastopajoči niso bili v najboljši formi, kar posebej velja za Jovanoviča, Počivalška in inž. Ružiča. Še najboljše je igral Dečko, ki je poleg Pajka odigral vseh šest dvobojev in le eno partijo izgubil ter nabral 5 točk ali 83,5 %. Ostali igralci so igrali takole: Šnajder 4 in pol iz 5, kar je 90,0%, Pajk 3 in pol iz 6 ali 58,5%, inž. Pipuš.3 točke iz treh partij, inž Ružič 2 in pol iz 4 partij ali 62,5 %, Mežnar in Žonta 1 točko iz dveh partij 50,0 %, Jovanovič 1 točko iz 5 partij, kar je le 20,0 %, Po-čevalšek pol točke iz treh partij, kar je tudi le 16,5 %. Na tem tekmovanju je prepričljivo zmagalo moštvo Ingrad Celje, ki v sedanji sestavi gotovo nekaj let ne bo imelo resnega tekmeca v konkurenci za osvojitev naslova najboljšega sindikalnega moštva v Celju. Končno stanje prvih šest ekip je takole: Ingrad, EMO, železarna štore, ŽTP Cinkarna, Libela itd. Ob koncu pa še tole: če bomo hoteli, da se naša ekipa vsaj malo približa nekdanjim uspehom na takih in podobnih tekmovanjih, se bomo morali skrbneje lotiti turnirske partije in se ne spozabljati v brzo-turnirskem načinu igranja, saj je v naših vrstah še dovolj igralcev, ki bi ob primernem prizadevanju v dvobojih dvignili naše moštvo na raven, ki smo jo imeli, ko smo dosegali najvišje naslove v celjskem merilu pa tudi v Sloveniji. Vsekakor bi bilo nujno igranje resnih dvobojev pa tudi internih turnirjev. 'J CINK4RN4R KRIŽANKA VODORAVNO: 1. naše mesto ob avstrijski meji, 9. šleva, ubožec, 10. travnik ob vodi, 11. kratica za industrijo nafte, 12. nabiralec gob, 13. medtem priganjanja, 14. naš glasbenik, skladatelj (Samo), 15. rimski pozdrav, 17. kravji glas, 18. ime črke, 20. vrsta vrbe, 22. kal, snov za sejanje, 24. pisarne, biroji, 26. junak iz stripov (Ci-sko), 27. egiptovski bog, 28. žensko ime, 30. oblika glagola jesti, 31. meteor, zvezdni utrinek. NAVPIČNO: 1. reka na meji med Bosno in Srbijo, 2. obnovljen, 3. ime ameriške filmske igravke (Gardner), 4. avtomobilska oznaka Valjeva, 5. zemeljska krogla, 6. blago, 7. visoka šola, prireditev, 8. darilo, talent, 12. del besede guma, 14. avtomobilska oznaka za Madžarsko, tudi kemični simbol za vodik, 16. prva žena, 19. naziv za notranjo prevleko školjk, 21. prvi človek, 23. začetnici imena in priimka našega revolucionarja, državnika in politika, 24. časovno obdobje, 25. stara oblika veznika, 29. kemični simbol za srebro. [F 2 Z k " S 6 7 "1 9 10 T~ S 12 d 46 Z< 46 _l io W~ 22 11 Ih 25 16 29 89 30 ŠT J = NOVICE IZ SLG JEAN ANOUILH: EVRIDIKA Orfej je slaven pevec; brezštevilne ptice in ribe poslušajo njegovo pesem, divje zveri in drevesa občudujejo njegovo melodijo, skale se premikajo pod zvoki njegovega instrumenta, celo morje in gore ga spremljajo. Ljubezen, ki jo je čutil do svoje žene Evridike, ga je gnala na žalostno pot v podzemlje. Orfej je s svojo umetnostjo pregovoril boga v podzemlju, da mu vrne ženo, ki mu je bila umrla od kačjega pika. Pluton je obljubil, toda samo s pogojem, da se ne obrne in ne pogleda Evridike vse dotlej, dokler ne prispeta domov iz podzemlja. Orfej ni veroval, pa se je obrnil prej, Evridika pa se je takoj morala vrniti v kraljestvo senc. Tako orfiški mit iz bajeslovja. Francoski dramatik Jean Anouilh, ki rad sega po antičnih predlogah, je tudi za svojo Evridiko vzel okvirno antično zgodbo in jo preoblekel v sodobno varianto. Zakaj mora Evridika tudi danes umreti? Toda Orfejevo »oziranje nazaj« je avtor uporabil pril kaj vsakdanji zgodbi. Orfej je reven goslač, ki z očetom — harfistom potujte križem po deželi, Evridika je igralka v potujoči igralski družini. Evridika se mudi s svojo družino na železniški postaji, Orfejevo igranje v restavraciji jo privabi, da odide z njim za. vedno, zapusti mater — igralko, kakor zapusti Orfej očeta. Toda njuni čisti ljubezni ni' usojeno, da bi se uresničila do kraja, slej ko prej se morata spet srečati Z umazano vsakdanjostjo. Orfej, si je želel popolno Evridiko, kakršno pa lahko najde samo v smrti. Zakaj mora Evridika umreti? Avtor je odprl vprašanje boja za tako popol- no vrednoto, kakor naj bi bila ljubezen, ob moškem individumu, ki se pojavi v Orfeju kot samoljubno, sebično nagnjenje, ter ob Evridiki, ki predstavlja podobo nagonske Ženskosti: sama zase se ne more uresničiti; ob Orfeju ki bi jo lahko popeljal v popolnost, pa ne najde prave opore. Orfej se ozira nazaj v njeno preteklost, brska na dan stvari, ki jo sramotijo, dejanja, ki jih je bila prisiljena opravljati, pa se niso dotaknila njene duše. Orfej Se ne zna boriti, ne zna premagati odpora do preteklosti, ne zna podaljšati trenutka, ki ju je združil v popolnost, v neskončnost. Tisti hip, ko se ozre, jo že tudi zgubi. Toda ne za vedno: kmalu ji še sam sledi, kajti edina popolnost je navsezadnje edinole smrt. Ob smrti se vse izravna, ob smrti zgubijo stvari, kakor so ponos, samoljubje, Evridikina preteklost, svoj smisel — (2 resnična je edinole le smrt, ki ju za večno (f) združi. V njuno smrt ničesar več ne seže, kar bi ju lahko razdvojilo. Jean Anouilh se je rodil 1910. leta v Bor-deauxu. Študiral je pravo in žurnalistiko, vendar se je že zgodaj posvetil gledališču. Svoje igre, ki se v njih srečujeta veder in temen element, je razdelil v dve skupini, v rožnate in črne igre (za Evridiko pravijo, da je najbolj črna) kasneje pa jim je dodal še briljantne igre. Najvažnejša dela: Popotnik brez prtljage (1936), Ples tatov, Evridika (1942), .Antigona (1943), Povabilo v grad, Skušnja ali kaznovana ljubezen, Colomba, Valček toreadorjev in še mnogo drugih. »Evridiko« je režiral FRANCI KRHAJ, scenograf je Avgust Lavrenčič, kostumografinja Vida Zupan-Bekčičeva, lektor Majda Križa-jeva. V glavnih vlogah nastopajo MIJA MEN-CEJEVA (Evridika), BRUNO VODOPIVEC (Orfej), Pavle Jeršin (oče), Marija Goršičc-va (mati), Janez Bermež (skrivnostni gospod H eri, ki personificira usodnost življenja in smrti in spremlja Orfeja na njegovi zadnji poti do popolnosti), Jože Pristov (Vincent iz igralske družine) in drugi. SSSSSSSSSS33š3^S<3:SSSSSSSSt3<3:SSS:SSš3!SS^SSSSSSSSSSSSSSSSSSS^SSSSSSSSSSSS:S:SS NAGRADA, PRIZNANJE IN POHVALA Včeraj sem bral, da je tovariš M. Ravbar predlagal tovariša Poštenjakoviča, da se mu podeli diploma in »majhna« denarna nagrada za trudapolno delo, ki ga je omenjeni tovariš opravil lansko leto na sestankih. Po-štenjakovič se je ves ganjen zahvaljeval za izkazano pozornost in vsem navzočim so stopile solze v oči, toliko je bilo iskrenosti v njegovih besedah. Vendar sama podelitev nagrade ne bi bila nič posebnega, ko pa se vsak dan razdeli toliko diplom, nagrad, pokalov itd., če... če ne bi lansko leto Pošt en jakovič predlagal Ravbarja in če ne bi predlanskim Ravbar predlagal Poštenjakovi-ča itd. Torej krog. nagrajenih je zaokrožen in težko je priti v njihove vrste, če nimaš specialnih zaslug; na primer, če si pravočasno ustavil nerentabilno gradnjo, čeprav si se prej ogreval zanjo, si s tem prihranil družbi milijone, pokazal si pogum in samokritičnost, ker si si upal priznati svojo zmoto. Nagrada ti ne izostane. Moja največja želja je biti odlikovan, javno pohvaljen in dobiti priznanje. Vendar ne morem ustaviti nerentabilne gradnje, hiti s konstruktivnimi predlogi rešiti podjetje iz finančnih težav, ker pač nisem v delavskem svetu. Ko se vozim v službo, bi lahko slučajno naletel na cesti na prometno nesrečo in nesebično pomagal ponesrečencem prvi, pa se vozim z vlakom, poleg tega pa sploh ne prenesem krvi. In kadar hodim ob reki, vedno oprezam za utopljenci, pa se na gladini noče pojaviti nihče, ki bi mu moja gentlemanska pomoč rešila življenje, čeprav se sprehajam ob vodi povsem namensko. Včeraj sem se spomnil čudovite ideje. Stvar je sicer enostavna, vendar je izvirna. Po poklicu sem namreč računovodja v majhnem podjetju in skozi moje roke gredo milijoni. Vesten kot sem, nisem izmaknil v dvaj-setjh letih niti beliča, za vestnost pa žal ne delijo nagrad vestnim. Je pa moj poklic odgovoren, ker bi lahko podjetje oškodoval vsaj za nekaj milijonov, za kar bi dobil največ dve leti ječe. Če pa bi se seznanil s tajnico malo pobliže, bi lahko ves denar sproti zapravljal in bi podjetje kljub temu, da me zaprejo, ne imelo nobenih koristi. Denarja ne bi nikoli več videli, najeti pa bi morali drugega računovodjo, ki bi bil verjetno mnogo bolj predrzen do direktorja, kajti jaz sem utelešena ponižnost. Torej sem s tem, da sem pošten, prihranil podjetju težke milijone in si s tem prislužil vsaj tako nagrado, kot tovariš, ki je pravočasno spoznal zmoto, kajti jaz se sploh nisem zmotil, pa čeprav bi se lahko. Medalje mi sicer ne morejo podeliti, ker še nisem slišal, da bi kje obstojala odlikovanja za poštenost. Njihova naklada bi bila tako majhna, da proizvodnja ne bi bila rentabilna. Povsem na mestu bi bilo priznanje za gojenje redkih kultur, primerna pa bi seveda bila tudi majhna nagrada za očuvanje redkih znamenitosti. Le človeka, ki bi me predlagal, še nisem našel. M. Drev VTISI IZ ALŽIRA Nadaljevanje * Ob robu tega monumentalnega naselja so Francozi v senci mogočnih ceder in evkaliptusov postavili lep muzej v katerem so odlično restavrirani prekrasni ŠG&5Š5&5&G&&SSG&SSS&3&S&& ZAHVALA Neštetokrat hvala vsem, ki ste spremili mojega brata Draga na zadnji poti in z mano sočustvovali. Posebna zahvala gasilcem. ki so s svojo navzočnostjo dokazali tovarištvo do groba. Žalujoči brat Stanko Kač mozaiki in kipi iz tega naselja, razno orožje, orodje, pa tudi kompleten zdravniški instrumentarij, ki je presenetljivo podoben današnjemu, le da so v glavnem instrumenti kot npr. pčani, skalpeli in drugi, izdelani iz brona. Še danes, če le malo pobrskaš med ruševinami, lahko najdeš mnogo predmetov domače uporabe kot npr. oljenke, razne posode itd. Domačini, zlasti otroci to s pridom izkoriščajo in na skrivaj prodajajo te predmete za majhen denar številnim obiskovalcem, predvsem tujcem, čeprav je to strogo prepovedano. Tudi, do tega naselja, visoko v hri- ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega moža se vsem, ki ste ga spremili k njegovemu preranemu grobu iskreno zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžna upravi podjetja, sindikalni podružnici, kot tudi njegovim ožjim sodelavcem ter obema govornikoma, tovarišu Tovorniku in tovarišu Sribarju za tople besede, izrečene ob odprtem grobu. Prisrčna hvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja na njegov mnogo prezgodnji grob. Se enkrat za vse in vsem prav iskrena in topla hvala. Nada Bricman bih je speljana lepa asfaltirana cesta. Sicer pa je vse naokoli golo: spomladi zaželeni žito, ko pa pride poletje, kaže hribovje le gola z rjavo in čmo zemljo ter kamenjem pokrita pobočja. Pred nekaj tisoč leti je bilo tu še vse poraščeno z bujnimi gozdovi, o čemer nedvomno pričajo razne freske, mozaiki m reliefi iz te dobe. Ne smemo pozabiti mnogih vojnih viher, ki so divjale čez te kraje. Že v V. stoletju po n. štetju) so Rimljane izpodrinili Vandali, nje pa Bizantinci. Arabci so se naselili v teh krajih okoli l. 647. V začetku 16. stoletja so obalno pokrajino okupirali Španci, katere je pregnal pd tod znameniti Hajredin jBarba-rosa in tako razširil turško gospostvo še na zahodno Sredozemlje. Alžirski gusarji so preko 300 let imeli skoraj neomejeno oblast nad Sredozemljem. Njihove piratske ladje pod turško zastavo so bile strah in trepet trgovskih galej od zahodnoafriških obal pa tja do Islanda. Španci, Angleži in nazadnje celo ameriško brodovje je ,1večkrat zaman poskušalo 'pristriči peruti alžirskim piratom. Z njimi so opravili šele Francozi leta 1830 in štiri leta kasneje, proglasili Al žir za svoje čezmorsko ozemlje. Nadaljevanje prihodnjič HLADNOKRVNI STEVO Poznal sem človeka, ki je bil nenavadno hladnokrven. Mislim, da bi se lahko pred njim skril sam Winnetou, ki je lahko celo noč opazoval sovražnika, ne da bi trenil z očesom in celo takrat, ko so ga mislili skalmrati, ni izgubil razsodnosti. Temu človeku je bilo ime Stevo. To sicer ni bistveno, a kar človek ga tudi ne moremo imenovati skozi celo zgodbo. Bil je vojak, kot mi vsi, rad je preklinjal, se izmikal delu in gledal za dekleti. A nikoli se ni razburil in še celo kadar je preklinjal, je govoril umerjeno in vsakdanje, kot bi rekel, da je danes sreda. Sklenili smo, da ga razburimo. Saj ga nismo želeli razkačiti, spraviti iz tira, a vsaj eno besedo izgovorjeno ogorčeno, smo si tudi zaslužili, da jo slišimo. V ta namen smo mu razdrli posteljo, skrili škornje, pojedli vse, kar je dobil v paketu od doma, desetar mu je dajal najbolj umazana dela, na vajah je nosil mitraljez, a on ni pokazal niti z obrazom, da mu vse to ni všeč in da je to enostavno »svinjarija«, kar počnejo z njim, kaj šele, da bi spregovoril kaj ogorčenega. Bil je blaten do glave, moker, utrujen in pot mu je curkoma lil po hrbtu, ko se je vzpenjal v hrib, da bi zasedel položaj na vrhu. Mislili smo, da se bo zgrudil in vsaj takrat izustil samo eno krepko. Pa ni! Garal je molče in ponižno in nihče ga ni mogel spraviti iz tira. Nekega dne so bile po kosilu slaščice. V kasarni ni bilo tako, da bi najprej prinesli eno vrsto jedi, pozneje pa še druge, temveč se je kompletno kosilo že nahajalo na mizah. Sam ne vem, kaj je bilo, da je Stevo zamudil, a ko je prišel, smo mi Že jedli. To, da bi pospravili njegovo porcijo, ne bi imelo nobenega smisla, ker na ta trik sploh ne bi reagiral. Zaželel nam bi le dober tek. Zato smo si izmislili nekaj specialnega. Ko ga še ni bilo, smo v eno izmed slaščic nasuli soli, potem pa s kremo falsificirali originalnost. Naj vam še povem, da je bil kos te slaščice tako majhen, da si ga nabodel na vilice in ga odnesel v usta. Pridno smo se sladkali, a kosa s soljo smo se vsi neopazno izogibali, dokler ga ni nabodel Stevo in ga odnesel v usta. Napetih obrazov smo zlobno in pričakujoče zrli v njega, zakaj, vedeli smo, da bomo sedaj ali pa nikoli priče žolčnega izbruha. Pregriznil je enkrat, dvakrat prežvečil, a z obrazom ni niti trenil. Nato pa se je sklonil k meni in me tiho prijazno nagovoril: »Saj lahko vzamem eno tvojo, da se malo posladkam!« In res nismo nikoli videli razburjenosti pri njem, z našimi metodami pa smo prenehali, ker so se izkazale, kot neuspešne. KADROVSKE VESTI V MESECU APRILU SO PRIŠLI V PODJETJE: Serdinšek Alojz, Njomtato Djprdje, Vodušek Albert, Cilenšek Srečko, Konečnik Franc, Mlinšek Ivan, Drolc Ivan, Škerl Ivan, Grušovnik Franc, Zajšek Alojz, Breznik Jože, Kodrič Štefan, Kotnik Ivan, Romih Robert, Ivanov Vladimir, Kodrič Jožef, Macuh Bogdan, Pušnik Milan, Tapolšek Franc, Stankov Boris, Širovnik Jože, Štrucl Franc, Stojšek Anton, Opalič Nikola, Kampošek Ernest, Stečuk Slavko, Dujič Rafael, Poljšek Leopold, Pozinck Zlatko, Kuruc Stipan, Zdolšek Ivan, Ven-gi%>l Franc, Artnak Ivan, Kranjc Franc, Zatler Edvard, Omerza Anton, Vršnjak Vilhelm, Lipuš Jurij. ODŠLI IZ PODJETJA: Jankovič Tri-po, Vengust Franc, Stojanovič Božidar, Pet z Franc, Grobelnik Ivan, Žnidaršič Jože, Zbiljski Mijo, Smole Franc, Mla- kar Ivan, Trujkfč Dragoljub, Antlej Emil, Feldin Henrik, Vczovišek Ciril, Petkovški Branko, Kirlojevič Ljuboslav, Selimovski Seil, Žnidar Franc, Pajk Drago, Golež Alojz, Širovnik Jože,. Bla-žan Slavko, Drolc Ivan, Golež Milan, Sajovic Rudi, Špiljak Ana, Laznik Martin, Cafuta Anton, Komplet Franc, Cizelj Vinko, Fošnarič Anton, Marinček Janez, Leskovšek Adolf, Lah Ivan. UPOKOJENI 'so BILI: Kosu Franc, Boršič Ferdinand, Karajič Mehmed, Javornik Franc. UMRL JE Bricman Franc. POROČILA STA SE: Kolar Adolf, Vrečko Maks. DOPISUJ V SVOJE GLASILO Zelo pogosto nam železničarji »pocukrajo« prihod v službo ali odhod domov. Zanimivo je, da morajo premikati ravno takrat, kadar gredo ljudje na delo oziroma z dela Vrednost točke Rf >2 >2 I april 196* I. METALURŠKI SEKTOR 1. Clnkovo belilo — — — — 2. Pražarna In žveplena kislina 3. Aglomeracija — — — — 4. Topilnica — — — — — 5. Plinarna — — — — — 6. Keramika — — — — — 7. Skupne službe metalurgije S. Rektlflkacija cinka — — 9. Cinkov prah New Jersey — 10. Nova žveplena kislina — — 11. Valjarna clnkove pločevine 12. Cailce — — — — — — 11. Žica ______ 14. Žlebovi — _ — — 13. Skupne službe valjarne — II. KEMIJSKI SEKTOR 1. Kroni o v galun — — _ — 2. Natrijev sulfid — — — — — — — — — 3. Cinkov sulfat — — — — — — — — — — 4. Litopon In barijev sulfid — — — — — — — 3. Povprečje lltopona — — — — — — — — — 6. Svinčevi oksidi — — — — — — — — — 7. Superfosfat — — — — — — — — — — 3. Ultramarln — — — — — — — — — — — 9. Modra galica — — — — — — — — — — 10. Modri baker — — — — — — — — — — 11. Aluminijski ofset — — — — — — — — — 12. Tiskarna — — — — — — — — — — — 13. Skupne službe anorganske kemije In razvojni — 14. Kemija III. Mozirje —i — — — — — — — 15. Kemija II. — organska kemijo — — — — — 1(. Cinkografija In povprečje — — — — — — — 1,27 1,22 1,23 1,23 1,23 1,22 1.23 1,22 1,2* 1.20 1.32 1,28 1.20 1,27 1.23 1,27 III. VZDRŽEVALNI SEKTOR 1. Vse službe — — — 1.23 IV. UPRAVA 1. Uprava ln Šoferji — — — — — — — — — 1,23 2. Kemični laboratorij — — — — — — — — 1,23 V. KOMERCIALNI SEKTOR 1. Komercialni sektor — — - 2. Skladišča — — — — - 3. Transportni oddelek — - VI. FINANČNI SEKTOR 1. Vse službe — — — — . VII. KADROVSKI SEKTOR 1. Kadrovski sektor — — - 2. Pomožne službe — — - 3. Družbeni standard — — - VIII. VARNOSTNI SEKTOR 1. Varnostni sektor ln gasilci IX. INVESTICIJSKI SEKTOR 1. Vse službe — — — — -X. CELOTNO PODJETJE 1,25 127 1,27 1,25 1,23 1.23 1.24 1.23 1.23 1,26 KINO UNION Od >6. do 10. junija »PRIVATNI DETEKTIV«, ameriški barvni film (ob 18. in 20. uri) Od 11. do 12. junija »SOVO LOVI PONOČI«, francoski film Od 13. do 16. junija »DEKLETA IZ ROCHEFORTA«, francoski barvni film KINO DOM IN LETNI KINO Od 15. do 19. maja »BUFALO BILL, JUNAK DIVJEGA ZAHODA«, franco-sko-italijanski barvni film Od 20. do 21. maja »CEZAR PROTI PIRATOM«, ameriško-italijanski barvni film Objavliamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. maja do 15, junija 1968. Od 16. do 20. maja »DAMA IZ BEIRU-TA«, špansko-francoski barvni film Od 21. do 24. maja »CARSKA VENERA«, francosko-italijanski barvni film Od 25. do 28. maja »MORILCI«, ameriški barvni film Od 29. do 30. maja »SLEPA ULICA«, angleški film Od 31. maja do 5. junija »ALVAREZ KELLY«, ameriški barvni film 6. junija »KDO NAJ UBIJE DŽESI«, češki film Od 7. do 10. junija »SEST ČRNIH KONJ«, ameriški barvni film Od 11. do 12. junija »PEKLO PACIFIKA«, ameriški film Od 13. do 16. junija »DVE VOZOVNICI ZA MEHIKO«, francoski barvni film KINO METROPOL Od 13. do 17. maja »AVANTURISTI«, francoski barvni film uo 10. CIO i i. mala »Sri hKLOCK HOLMES PROTI JACKU MAŠČEVALCU« angleški barvni film 22. maja »DIVJE SENCE«, jugoslovanski film Od 23. do 26. maja »PEKLO V VLAKU« francoski barvni film °d 27. do 28.' maja »SKRIVNOST BELIH NARCIS«, angleško-nemški film 0tJ 29- do 31. maja »NEUMRLJIVI BOJEVNIKI«, francosko-romunski barv-m film Od L do 4. junija »OBRAČUN PEKOMA«- italijansko-mchiški barvni film 5-.Junija - *CAS VZNEMIRJENJA IN UPANJA«, sovjetski barvni film °d 0 do 10. junija »AMERIKA, OBLJUBLJENA DEŽELA«, italijanski barvni film (ob 16. uri) Od 22. do 24. maja »SEJEM V TEKSASU«, ameriški barvni film Od 25. do 27. maja »OPERACIJA STRELA«, ameriški barvni film Od 28. do 30. maja »BREZA«, jugoslovanski film Od 31. maja do 2. junija »PARDAILLA-NOVE NORČIJE«, francosko-italijanski barvni film Od 3. do 4. junija »POD NEBOM MEHIKE«, mohiški barvni film Od 5. do 6. junija »PREGNANI LJUBIMCI«, francosko-italijanski barvni film Od 7. do 9. junija »SKRIVNOSTI BARA LOLITA«, zahodnonemški film Od 10. do 11. junija »Z ZAVEZANIMI OČMI«, ameriški barvni film Od 12. do 13. junija »TARUS, ATILOV SIN«, italijanski barvni film Od 14. do 16. junija »FURIA V BAHI-JI«, ameriško-francoski barvni film Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri v letnem kinu pa ob 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kino-podjetja Colje in za spremembe ne odgovarjamo. Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatkošentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnam Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje