Č rna prst (1844 m) v grebenu Spodnjih Bohinjskih gora ali Peči, kakor greben lepo imenujejo na Tolminskem, je zelo priljubljen gorni- ški cilj. Moj brat Tine jo opisuje kot prvo »visoko« goro v grebenu in dodaja, da imajo obiskoval- ci radi njene širne razglede in bujno cvetje. Prav zaradi rastlinskega bogastva, ki je menda rezultat zanimive lege na obrobju ledenodobnih poledeni- tev, in zanimive kamninske sestave, kar se odraža tudi v njenem imenu, so jo že pred dvesto in več leti obiskovali najbolj znani naši in tuji botaniki. Scopoli, Hacquet, Wulfen in Zois pa niso bili le prvi Botani~na pot pod ^rno prstjo  in  Jože Mihelič Črna prst s konca botanične poti Oznake in smerokazi na botanični poti 41 raziskovalci Julijskih Alp. Posebno pri Hacquetu poleg strokovnih navedb začutiš tudi opoj okolice, ki se je v zapis pritihotapil iz globin njegove duše in daje njegovim delom dodatno vrednost. Z barvito, bleščečo, redko in dišečo cvetano spada Črna prst med najžlahtnejše botanične sladkorčke tega dela Evrope, katerih okus eno- stavno mora poznati, kdor kot botanik kaj velja in kaj da nase. K vse večjemu obisku čisto nava- dnih ljudi pa v zadnjem času ne prispevata le za- nimiva podoba gore, s katere koli strani si jo pač ogleduješ, in njena privlačna okolica, temveč tudi obnovljena Orožnova koča na Planini za Liscem, nekoč prva koča Slovenskega planinskega društva. Vemo, da je bila prvotna koča med drugo svetov- no vojno požgana, sedaj pa po zaslugi prizadevnih članov planinskega društva iz Bohinjske Bistrice ponovno stoji na istem mestu v nekdanji podobi. Istočasno s kočo je bila obnovljena tudi stara, zelo lepa in razgledna pot iz planine na vrh, speljana po pobočjih Črne gore. Manj znano je, da je bila koča na tem mestu nekoč zgrajena prav zaradi rastlin- skega bogastva Črne prsti. Ko sem se v soboto, 11. julija, povsem slučaj- no odločil za turo na Črno prst, sem malo nad Orožnovo kočo presenečen opazil lične, zelo dis- kretno nameščene tablice, ki opisujejo zanimive rastline ob poti (povsem podobne tablice najdeš v ljubljanskem botaničnem vrtu, ki letos praznuje dvesto let). » To bo Ivanovo delo,« sem si rekel, ker se mi je zazdelo, da drug človek nikakor ne more stati za vsem tem. Ivan Veber iz Bohinjske Bistrice, sicer univerzitetni diplomirani inženir gozdar- stva in odličen amaterski botanik, je moj dolgo- letni prijatelj, njegov odnos do narave pa je čisto kugyjevski. Ko sem fotografiral še rosno cvetje v gorskem jutru, so me prehitevali drugi obiskoval- ci gore in vsi po vrsti izražali zadovoljstvo ob tem, kar se je »zgodilo« na naši skupni poti. Po sestopu z gore sem kajpak takoj zavil k Vebrovim in Ivana k sreči našel doma. Izvedel sem, da je botanična pot stara dva dneva, v koči na Črni prsti pa so tudi že vedeli zanjo. Prijazni, čustveni Primorci, ki so jim tega dne že zacvetele prve srebrne krvomočnice v bližini, so bili vsi navdušeni nad dogodkom, saj jim koča stoji na vrhu cvetne gore in izpod predpražni- ka, ko vstopaš, bujno kipi materina dušica. Botanična pot se začne pri izrazitem spodmolu deset minut nad Orožnovo kočo. Najprej predstavi črnogo, volčjo češnjo in rumeno milje, potem pa se v presledkih nadaljuje do večje skale pod strmim gruščem Črne prsti, kjer v času cvetenja zagledaš prve zoisove zvončice in drobceno dvocvetno vi- jolico. Vmes srečaš znameniti hacquetov ušivec in »domači« bohinjski repnjak. Ravno prav vsega, nič premalo in nič preveč, pa še tako nevpadljivo so tablice nameščene, da ne motijo tistega, ki ga »zelena« imena ne zanimajo. Vsega skupaj je za pri- b l i ž n o 4 0 0 m e t r o v b o t a n i č n e g a u ž i t k a , u č e n j a , o s v e- ščanja in ozaveščanja, tesno ob poti, da niti koraka ni treba narediti po dragocenih Zlatorogovih pre- progah, po njegovem cvetju. Vsi skupaj, posebno pa avtor, želimo, da bi obiskovalci spoštovali načela varstva narave, saj je ves prostor okoli Črne prsti zaščiten kot narodni park. Črna prst z okolico je uvrščena na seznam inventarja najpomembnejše naravne dediščine Slovenije kot botanična naravna dediščina. Obisk je priporočljiv julija in na začetku avgusta, ko rastline cvetijo. Botanična pot je plod prostovoljnega in hkrati strokovnega dela in je na- menjena vsem obiskovalcem, ki imajo radi in spo- štujejo našo naravo. m Hacquetov ušivec Rododendronovi dnevi 42 AVGUST 2009