!• »v «• 5 ti. del> ti,* M li- i« ti* b* :« i* I« it* :0 :e s* i* t* 1 DELAVSKA ENOTNOST 14. JULIJA 1973 - ŠT. 27 - L. XXX Minuli četretek so v Ljubljani poleg poslovne stolpnice Metalke odprli novo blagovnico tega podjetja, ki je ena najsodobnejših v Ljubljani, Zgradba ima tri kletne etaže, pritličje in tri prodajne etaže. V njej je 6000 kv. metrov čistih prodajnih površin ter 240 zaposlenih. V Metalkini blagovnici, ki jo je zgradilo ljubljansko gradbeno podjetje Obnova, kupec lahko praktično dobi vse. Prevladuje domače blago, saj je le 10 odstotkov blaga uvoženega. Ob otvoritvi je bilo v blagovnici več kot 35.000 različnih izdelkov, katerih vrednost je znašala več kot 30 milijonov dinarjev. Razen tehničnega in kovinskega materiala bo kupec lahko dobil v tej trgovski hiši še usnje in usnjene izdelke, kozmetične izdelke, keramiko, tapete, gospodinjske stroje, akustične aparate, pohištvo, kristal, steklo, izdelke domače obrti, pripomočke za šport in rekreacijo, kolesa, avtomobilske dele itd. - (mž) - FOTO: A. ULAGA pravi naslov za denarne zadeve ljubljanska banka IN/Ieroator Prašek za ptiprovo umetne brezalkoholne pijoče okusi: limono, pomaranča, jagodo, maiina, češnjo Prehrambena Industrija Portorož OB ZAKLJUČKU REDAKCIJE Zasedala plenum in predsed- stvo RS ZSS Pogovor o sodelovan ju FOTO VEST Minuli torek popoldne sta obiskala republiški svet Zveze sindikatov Slovenije predsednik slovenskega izvršnega sveta inž. Andrej Marinc in podpredsednik Zvone Dragan. Pogovor je bil posvečen predvsem medsebojnemu informiranju o tekočih aktualnih nalogah, ki so si jih zadali slovenski sindikati na nedavni četrti konferenci ter o delovanju in ^prizadevanju in prizadevanjih izvršnega sveta. Čeprav so sindi- kati in vlada pri obhkovanju svojih stališč in rešitev avtonomni, pa je vendarle očitna potreba po tesnejšem medsebojnem sodelovanju, izmenjavi pogledov in stališč. In predvsem slednjemu je veljal tokratni razgovor med predstavniki slovenskega izvršnega sveta in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Zato je pogovor izzvenel v sklep, da bo potrebno v prihodnje te možnosti tudi učinkoviteje izkoristiti. LJUBLJANA, 12. julija — Na današnjem plenarnem zasedanju RS ZSS se je najprej konstituiralo novo predsedstvo republiškega sveta, ki ga sestavljajo inž. Janez Bar-borič, Ivanka Vrhovčak ter Stanislav Kavčič kot voljeni sindikalni funkcionarji, razen njih pa še Srečko Mlinarič, Lojze Cepuš, Janko Kušar, Jože Vidic in Vinko Kastelic kot delegati republiških odborov_ posebnih sindikatov. Član predsedstva ;0 rl l|Mlllll!!llllllillllll!llllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllli]|lllllllllllllllll!llll!llllllllllllllllllllllllllllll i* 0 n i* rl Poslej železničarji na novih kolesnicah V torek je bilo festivalna dvorana v Ljubljani prizorišče ne Vsokdanje slavnosti slovenskih železničarjev. Lahko rečemo, di *e je po dejanju v festivalni dvorani začelo v samoupravnem živ tenju železničarjev novo obdobje. Najprej je bilo slovesno konsti 'uiranje delavskega sveta železniškega gospodarstva Ljubljana. Z Predsednika delavskega sveta ZŽTP je bil izvoljen Franc Virant, k ** že doslej predsedoval najvišjemu samoupravnemu organ lovenskih in istrskih železnic. Po seji centralnega delavskeg Ve,a so delegirani predstavniki 46 TOZD podpisali samoupravn “Porazume o združitvi v železniško gospodarstvo Ljubljana, v Cen ,r.?lne delavnice Ljubljana in ZŽTP Ljubljana. Naš posnetek iz Fe J stivalne dvorane sodi v čas podpisovanja sporazumov. (Foto ^drej Agnič) d Pogovor s predsednikom komisije za uveljavljanje ustavni ’i“ na sl°venskih železnicah dr. inž. Bogdanom Zgoncer povijamo na 2. slrani. 1 bo tudi delegat RO Sindikata delavcev v kmetijski, živilski in tobačni industriji Slovenije, ki pa doslej še ni bil izvoljen. V nadaljevanju seje je plenum potrdil sestav koordinacijskih odborov za posamezna področja delovanja sindikatov; povzel mnenja in zaključke javne razprave o zakonu o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, obravnaval osnutek družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje stanovanjske gradnje ter še delovni osnutek zakona o samoupravnih stanovanjskih skupnostih, da bi s spre-(Nadaljevanje na 5. strani) V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE. MNENJA IN STALIŠČA » UGOTOVITVE. MNENJA IN STALIŠČA 9 UGOTOVITVE. MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, FRANC SLADIČ S tem, ko bomo razpisali javni natečaj za razdelitev doslej zbranih sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada med potencialne investitorje, Ljubljana praktično začenja z gradnjo stanovanj za delavce z nizkimi osebnimi dohodki in za mlade družine. Samo iz letos zbranih sredstev bo zgrajenih kakih 700 stanovanj. FRANC DEBELAK: Vse, kar je doslej storjenega za kulturno akcijo med zaposlenimi, je šele začetek nekega dela. Govoriti o rezultatih je še prezgodaj, čeravno se stalno nekaj dogaja in očiten je napredek. DR. INŽ. BOGDAN ZGONC: Osnova samoupravnega dela bo delegatski sistem. Železniško gospodarstvo Ljubljana ima 46 TOZD, od katerih bo vsaka pošiljala v centralni delavski svet 3 do 5 delegatov, odvisno od presoje TOZD in kaj bo na dnevnem redu. »Končno začenjamo!« Kakor marsikatera druga novost, je bila tudi zamisel o gradnji stanovanj za delavce in ustanovitvi solidarnostnih stanovanjskih skladov izražena, javno podprta in tudi sprejeta, preden so bili ustvarjeni si-, stemski pogoji za začetek take gradnje. Eno najbolj bistvenih posledic takih razmer je pomenilo dejstvo, da zaradi pravnih in praktičnih nejasnosti ni bilo mogoče angažirati niti tistih sredstev, ki bi sicer bila na voljo. Vendar pa je treba reči, da so skoraj povsod tik pred tem, ko naj bi le začeli zidati najemna stanovanja za delavce ž nizkimi osebnimi dohodki in za mlade družine. Zato nas je še posebej zanimalo, kako je s tem v Ljubljani, kjer je pomanjkanje stanovanj še zlasti pereče. Na naša vprašanja je odgovarjal tovariš Franc Sladič, predsednik skupščine združenega solidarnostnega stanovanjskega sklada ljubljanskih občin. — Kakšne so trenutne možnosti, da bi angažirali več deset milijonov ,zamrznjenih” dinarjev sredstev solidarnostnega sklada? — Na zadnji seji skupščine smo med drugim sprejeli statut solidarnostnega sklada, pravilnik o kriterijih za pridobitev in odplačilo posojil za gradnjo najemnih stanovanj, finančni načrt za letos in sklep, da se na javnem natečaju med najboljše ponudnike takoj razdelijo sredstva, ki so se natekla v sklad do vključno 29. junija letos. Gre za približno 60 milijonov dinarjev. — Kaj to pomeni in kdo sploh se lahko poteguje za ta sredstva? — Na osnovi veljavnih zakonskih določil lahko v breme sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada gradijo stanovanjska podjetja in enote za gospodarjenje s stanovanjskim fondom pri delovnih organizacijah. V Ljubljani je 27 takih upravičencev. Sredstva za gradnjo novih ali za dokončanje že začetih stanovanj pa bodo dobili tisti med njimi, ki bodo nastopili kot najugodnejši ponudniki v mejah za vse veljavnih pogojev. Kar zadeva pogoje, bi poudaril, da mora biti gradnja iz sredstev solidarnostnega sklada usmerjena, skratka, usklajena z ustreznimi občinskimi programi, mora pa biti tudi usklajena z mestnim odlokom o določitvi stanovanjskih standardov na ljubljanskem območju. Izpolnjen mora biti pogoj, da gre za gradnjo na kompleksih, kjer bo možno postopoma zgraditi vsaj 200 stanovanjskih enot. Potencialni investitorji pa se morajo tudi zavezati, da bodo stanovanja vseljiva v 15 mesecih po začetku gradnje, da kvadratni meter stanovanjske površine ne bo dražji kot 4000 din in da bodo vložena sredstva vrnili najkasneje v 50 letih po najmanj 2 % obrestni meri. — Račun pove, da bo iz doslej zbranih sredstev možno zgraditi najmanj 300 stanovanj s po Sno 50 kvadratnih metrov. S kolikšnim dotokom sredstev računa sklad do konca leta in po kakšnih merilih bodo solidarnostna stanovanja razdeljena? — Če bodo sredstva pritekala normalno, bi se do konca leta moralo zbrati še kakšnih 80 milijonov dinarjev, kar bi zadostovalo za novih 400 ali nekaj več najemnih stanovanj take velikosti, kot jo omenjate v vprašanju oziroma za manj večjih ali pa za več manjših stanovanj, kajti upoštevaje potrebe, bodo grajena različno veiika stanovanja. Žal v tem trenutku ne morem povedati, po kakšnih kriterijih bomo „solidarnostna“ stanovanja tudi razdelili med pričakovalce. Pravilnik o tem, kakor tudi predlog razdelitve stanovanj, bo namreč skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada sprejela predvidoma šele jeseni, medtem ko bo odločbe o dodelitvi stanovanj izdal pristojni svet Skupščine mesta Ljubljana. Poudaril pa bi, da ob tolikšnem pomanjkanju stanovanj, kot je zdaj v Ljubljani, niti ni bistveno, da takega pravilnika še nimamo. Važ-neje se mi zdi, da smo natečaj za razdelitev sredstev med potencialne investitoije razpisali takoj, ko je to sploh bilo možno, in da bo najkasneje danes dve leti že dograjenih prvih 700 stanovanj iz sredstev, ki se bodo na račun sklada natekla v letošnjem letu. Hočem reči, da z gradnjo stanovanj dejansko že začenjamo in da začetni korak sploh ni majhen. Medtem ko bo gradnja tekla, pa se lahko v miru dogovorimo tudi o kriterijih, po katerih bodo stanovanja razdeljena med pričakovalce: to je med delavce z nizkimi osebnimi dohodki in mlade družine. —mG * ■ tli:® ■ Pi m lili ■ mm mm mm mm iiii ■ ■ iiii ■ 181 Siii ■ iiii ■ Silš lil lili Od lanskega septembra deluje pri ljubljanskem mestnem sindikalnem svetu posebna komisija za kulturne dejavnosti v delovnih organizacijah. Komisija je doslej obiskala 17 delovnih organizacij, spoznala razmere v kulturnih dejavnostih, delovne razmere in težave. Ob vsem tem iščemo tudi zamisli, kako naj se zveza kultur-no-prosvetnih organizacij vključi kot realizator konkretnih dogovorov. Predvsem smo ugotovili, da kulturnega dela ni mogoče prepustiti le posamezniku, da morajo na tem področju delovati komisije - pri delavskem svetu ali sindikalnih organizacijah - ob široki podpori družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Izražena je bila tudi želja, da bi organizirali poseben seminar. In organizirali smo tak dvodnevni seminar v mesecu marcu v Polhovem Gradcu. Prišlo je 20 predstavnikov delovnih kolektivov. Z njimi smo obravnavali vlogo kulture v samoupravni družbi, vlogo kulturno-prosvet-nih organizacij pri razvijanju kulturnih navad delavcev. Potem pa smo se pogovarjali o možnostih, ki jih imamo v delovnih organizacijah, da bi ljudem približali knjigo, gledališče, glasbeno, likovno dejavnost - vse seveda z namenom, da načnemo probleme. Lahko rečemo, da so predstavniki kolektivov tak način obravnavanja ocenili kot zelo koristen in da so bili zelo stvarni v ocenjevanju in zavzeti za spreminjanje razmer. m ilP iiii m Nastaja pisan mozaik drobnih prizadevanj Po poklicu je predmetni učitelj. Deset let je osnovnošolske otroke uvajal v čudoviti svet glasbe. Že v tistih letih je FRANC DEBELAK sodeloval z različnimi kulturnimi organizacijami. Zadnje leto pa je tajnik Zveze kulturnoprosvetnih organizacij mesta Ljubljana. Je tudi član komisije za kulturne dejavnosti v delovnih organizacijah pri mestnem sindikalnem svetu Ljubljana. In kulturna akcija med zaposlenimi je bila tudi osnovna tema pogovora z novinarjem. Nizal je odgovore na vprašanja, tako da je nastala strnjena pripoved o pisanem mozaiku drobnih prizadevanj. §11 ■ ■ ■ iiii lil ii^Š •1 ®®5® Kaj smo še konkretnega storili? Organizirali smo potujočo razstavo sodobne grafike, in sicer v kombinatu Žito, v inštitutu Jožef Štefan, v nekaterih krajevnih skupnostih in šolah. Strokovna razlaga se je pokazala kot potrebna in koristna. Pri tem smo prišli do spoznanja, da moramo take razstave postaviti v čimbolj komunikativen ali kar proizvodni prostor. V mesecu marcu smo poslali 32 referentom za kulturo, v drugih primerih pa kar sindikatu pregled vseh programov kulturnih zavodov in organizacij ZKPO. Ta način informiranja nameravamo spremeniti, tako da bi odbirali le nekatere prireditve in o njih posredovali mesečne informacije; komisije za kulturo v delovnih organizacijah pa naj bi potem po lastni presoji izbirale prireditve za svoj kolektiv in vabile med kolektiv k razgovoru tudi njihove ustvarjalce. Jeseni bomo začeli s knjižnimi razstavami v delovnih kolektivih. Mnogi že imajo poverjenike za knjige, kolektive obiskuje potujoča knjigarna Partizanske knjige. Mi pa želimo v dogovoru z delovnimi organizacijami poenotiti akcijo, nuditi informacijo in ponudbo vsega, kar je na knjižnem trgu res dobrega. Pogovarjamo se tudi, kako naj se delovne organizacije pojavijo s kulturno akcijo tam, kjer delavci stanujejo. Imamo še nekaj ’spodbudnih primerov. Kombinat Žito je za svoje delavce s Kozjanskega organiziral gostovanje Slovenskega okteta. V Horjulu sta obrat Iskra in krajevna skupnost zastavila skupno akcijo. V Colorju v Medvodah so podobne težnje. Tradicija je tudi že postala, da kolektivi vabijo v goste kulturne skupine ali sodelujejo s šolami ob različnih praznikih. Mnogi so si že ustvarili stvarne letne programe kulturne akcije, oblikujejo komisije za kulturo, želijo, da bi se njihovi animatorji kulturnega življenja usposabljali, njihove amaterske skupine gostujejo po drugih kolektivih. Skoraj vse večje delovne organizacije imajo tudi gledališke abonmaje in upoštevati bo treba interese in kritično presojanje teh abonentov; pa tudi gledalcev programov na TV zaslonu! Kar zadeva slednje, naj pripomnim, da se moramo še organizirati. Iiii ■ iiii iiii !®®: ■ mm iiii iiii ■ m iiii ■ MR lili ■ ,4*o vsem sodeč priprave na sporazum na že leznici niso potekale na hitro roko. Bi lahko kaj povedali o pripravljalnem delu? “ „K uresničevanju ustavnih dopolnil smo pristopili že konec 1971. leta. V prvih dveh fazah javne razprave smo najprej na osnovi analize samoupravljanja in možnosti, ki so nam jih dajala ustavna dopolnila, sprejeli temeljna izhodišča za uveljavljanje ustavnih dopolnil na železnici in predlog za integracijo vzdrževanja voznih sredstev. Izhodišča so bila sprejeta na zborih delovnih ljudi in v kasnejšem delu še dopolnjena ■ #vWv>X ijpl: ■ Osnovna sredstva najtrši oreh Slovenski in istrski železničarji so podpisali samoupravni sporazum, ki je na široko odprl vrata uveljavljanju ustavnih amandmajev na slovenskih železniških tirih. Ob tej priložnosti smo zaprosili za kratek pogovor predsednika komisije za uveljavljanje ustavnih amandmajev na železnici dipl. inž. Bogdana Zgonca. s kakim' sto predlogi. Komisija je za novo samoupravno organiziranost pripravila štiri variantne predloge. Morda je sreča, ker seje velika večina odločila za eno varianto — imenujemo jo varianta IB— katere poenostavljena osnovna značilnost bi bila, da se dosedanje sekcije preosnu-jejo v temeljne organizacije združenega dela.“ „V primeijavi z industrijo ima prevozniška dejavnost svoje posebnosti, ki so se prav gotovo morale odraziti v razmišljanjih o tem, kako bi se kazalo na novo samoupravno organizirati. Če ste imeli kakšne bistvene probleme, lastne samo vam, železničatjem, kako ste poiskali izhod? “ „Najtrši oreh za nas je bilo prav gotovo vprašanje, kako razdeliti osnovna sredstva med posamezne TOZD. Torej, deliti jih pravzaprav niti nismo mogli, saj je s progo življenjsko povezanih več TOZD, vagoni in lokomotive vozijo vsepovsod in ne samo znotraj ene TOZD ... Po dolgotrajnih razmišljanjih in razpravah smo se odločili za možnost, ki se nam zdi še najbolj smotrna. Rekli smo, da so osnovna sredstva predmet skupnega upravljanja. Dobro, koliko je pa posamezna TOZD udeležena pri tem skupnem upravljanju? Kolikšen je njen delež dohodka iz skupnega vira? Na kratko — v soodvisnosti od njenega prispevka. Izoblikovali smo namreč -normative dela in stroškov, ki so bili podlaga za vse statutarne akte in samoupravne j sporazume. Če navedem ilustrativen primer, ki bi morda najbolj zanimal ljudi: TOZD, ki bo zakrivila zamudo vlaka, bo imela takoj manjši dohodek. Doslej? Težko je bilo ugotavljati, kdo je kaj zakrivil in navsezadnje so se tudi milijonske izgube hitro skrile v skupni vreči. Pričakujemo, da bodo zdaj odnosi med posameznimi celicami na železnici veliko bolj čisti.” „Kakšna bo po novem osnovna značilnost va- i šega samoupravljanja? “ „Morda bi to lahko rekli za delegatski sistem, j Železniško gospodarstvo Ljubljana ima 46 TOZD, od katerih bo vsaka pošiljala na zase- | danje centralnega delavskega sveta od 3 do 5 delegatov, odvisno pač od tega, kaj bo na dnevnem redu zasedanja in kakšna bo presoja TOZD. Delegati bodo pač dolžni zastopati stališča, ki bodo prej sprejeta v TOZD, in bodo morali kasneje tudi poročati, za kaj so se zavzemali v razpravi na delavskem svetu železniškega gospodarstva in kako so glasovali.” ,.Slišati je tudi bilo, da ste se odločili za organiziranje samoupravne interesne skupnosti uporabnikov železniških storitev. Za kaj pravzaprav „V samoupravni interesni skupnosti naj bi bile vse naše TOZD, potem predstavniki vseh, ki sodelujejo z železnico, dobrodošli, pa bi bik tudi predstavniki cestno transportnih podjetij. Zavedamo se, da železnica ni sama sebi namen, prav tako pa bi moralo v družbi prevladati spoznanje, da sodobno gospodarstvo v času vse intenzivnejše blagovne menjave in še posebej preskrbe s surovinami, ki je še posebej pereča v Sloveniji, ne more napredovati brez urejenega prometa. Prav zaradi tega si želimo, da bi bka naša pobuda zametek, iz katerega bi se razvila samoupravna interesna skupnost vsega prometa. Taka samoupravna interesna skupnost bi po našem mnenju v veliki meri nadomestila potrebo po administrativnem urejanju in usklajevanji* prometne politike v republiki. Ker nameravamo v prihodnjih dneh sklicati ustanovno skupščino te interesne skupnosti, mi dovolite, da naše poslovne partneije pozovem v imenu slovenskih in istrskih železničarjev k čimštevilnejši udeležbi.” STRAN 2 DELAVSKA ENOTNOST - ŠT. 27 - 14. JULIJA 1973 O .?> .Ei ] i - 1 a y e a i- i- (« a o, e e o (i 1' 1* ti >. o o e lj a e y )• s- 0 li e d o ši o i- i- li !' 1. 6 ;■ 5 /■ |3 a- o 5' ;a >' r lV )i d li j- i, y i- v ;3 [a a a. a- o P UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA % UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA » UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA % UGOTOVITVE Več kot samo hula - hop kolobocija • Koliko je resnice no obtožbah, da jugoslovanski proizvajalci nogavic z dumping cenami onemogočajo nemško industrijo na njenem lastnem trgu? Del kolekcije nogavic, ki niso na zatožni cionirajo in pakirajo. klopi, saj jih v okviru John posla" v naših tovarnah samo konfek- Po mnenju nemškega sindikata delavcev tekstilne in oblačilne industrije se njihov trg z damskimi nogavicami „podira“ zaradi tega, ker so Tekstilna industrija Otiški vrh, MTT in PIK iz Maribora, Tekstilna tovarna Prebold, METKA Celje, Tekstina Ajdovščina in Tovarna nogavic Polzela pri različnih dodelovalnih ali kot temu po navadi pravimo, „lohn“ poslih pristali na prenizko ceno storitev, ki jih opravljajo za svojega nemškega partnerja. Gre za tvrdko Schulte in Dieckhoff, za katero naša podjetja po pogodbi, sklenjeni za pet let, v glavnem konfekcionirajo in pakirajo, v nekaterih primerih pa tudi barvajo skupno po 20 milijonov damskih hlačnih nogavic na leto. Ta način trgovanja za nemški sindikat niti ne bi bil tako problematičen, če ne bi vedeli, da se neko nemško podjetje pripravlja, da bo samo letos uvozilo iz Jugoslavije kar 130 milijonov parov nogavic in če tudi drugi proizvajalci tekstilnega blaga na nemški trg ne bi silili z vse nižjimi cenami. Če namreč upoštevamo, da v Jugoslaviji izdelane ali konfekcionirane nogavice veljajo na nemškem trgu manj kot marko, domače pa so po 2 do 4 marke, če računamo z bolj ali manj dumping cenami drugega tekstilnega blaga in proizvodov jugoslovanskega izvora na nemškem trgu, je po mnenju omenjenega sindikata več kot upravičena bojazen pred »rušenjem*' nemškega trga. Z njihovega stališča gledano torej morajo ukrepati, da bi obrzdali vedno hujši pritisk tamkajšnjih tovarnarjev na domače delavce, katerih materialni položaj izpodkopava dumping konkurenca iz tujine. Več razsežnosti iste resnice V razgovorih med predstavniki nemškega in našega sindikata so jugoslovanski predstavniki poudarili, da sjcer razumejo težave, s katerimi se srečuje nemški sindikat, da pa sodijo, da problema ni mogoče rešiti drugače kot s temeljito preučitvijo ne le bilateralnih odnosov med obema državama, temveč tudi z analizo stanja na svetovnem trgu tekstila in še posebej trga z nogavicami. Kapitalist ima namreč edini interes, da bi zboljšal kvaliteto in dosegel visoko profitno stopnjo. £-e bi torej Jugoslavija „na pamet" terjala višje cene, k°t so na mednarodnem trgu, ali pa višje cene od ^danjih, bodo začeli kupci jugoslovanskega blaga uvažati od drugod. Znano pa je, da so izvozne cene mno-8tn držav, tudi tistih, ki meje na Jugoslavijo, še nižje pd njenih izvoznih cen. Zato nemški delavci ne bi uneli prav nobene koristi od tega, če bi Jugoslavija na nemškem trgu zvišala cene svojemu tekstilu in tako tudi cene hula-hop nogavic. Ker pa nemški predstav-mki omenjajo prav ta proizvod, ob katerem so tudi vznikle obtožbe na račun jugoslovanskega dumpinga, je treba ločiti zrnje od plevela. Dejstvo je, da Jugosla-yija ni sposobna izdelati, kaj šele izvoziti kar 130 milijonov parov nogavic letno, saj to presega zmogljivosti njene industrije, ki pri tolikšnem ali nekaj manjšem izvozu domačemu potrošniku ne bi mogla ponuditi mti enega para nogavic ... Dokler torej nemški sindikat ne bo postregel z nespornimi dokazi in podatki P naših podjetjih, ki naj bi raznovrstne tekstilne pro-12vode na nemški trg izvažala po izjemno nizkih cenah, konkretna pogajanja o razrešitvi teh vprašanj sploh niso možna, pač pa se jugoslovanska stran obveze, da bo morebitne take dokaze obravnavala z vso Pozornostjo in odgovornostjo, če bo z njimi seznanjena. Nemški sindikat je tedaj obljubil, da bo poskrbel za ake podatke. V pismu, ki ga je predsednik omenjenega nemškega sindikata Karl Buschmann poslal sekre-lfrJu zveznega odbora našega sindikata Blažu Kamčev-skernu, pa takih dokazov ni! Ponovljen je le podatek > -■John" poslu med omenjenimi slovenskimi podjetji in nemško tvrdko ter poudarjena zahteva, naj jugoslc vanski sindikat ukrepa, če noče, da bi se nemški sind -kat obrnil na svojo vlado z zahtevo po ukrepih. Recimo bobu - bob! Glede na obljubo, da bo zadevo obravnaval, če bo seznanjen z dokazi, ki bi potrjevali prepričanje in °btožbe nemškega sindikata, je zvezni odbor ne glede na to, da takih dokazov v bistvu ni, gre pa za slovenska podjetja, „zadevo“ odstopil RO Sindikata de-avcev industrije in rudarstva Slovenije s priporočilom. naj poskuša ugotoviti dejansko stanje in po možnosti vplivati na sklenitev dogovora o organiziranem nastopu naših podjetij pri sklepanju pogodb s tujimi partnerji. Tako se je zgodilo, da je „hula-hop dumping" predstavljal glavno točko dnevnega reda zadnje seje sveta za tekstilno, obutveno in usnjarsko industrijo pri RO Sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije. O njej samo to-le: Res je, da slovenska podjetja opravljajo nekatere storitve za omenjeno nemško tvrdko, Id jim je tudi dobavila stroje pod pogojem, da bodo določeno obdobje in po dogovorjeni ceni z dobavo nogavic stroje tudi odplačala. Vendar gre za organiziran posel in za enoten nastop naših podjetij v odnosih s tujim partnerjem. Posel je namreč preskrbelo in sklenilo Poslovno združenje tekstilne industrije Slovenije, kije podjetjem — odvisno od njihove opremljenosti — tudi dodelilo večja ali manjša naročila. Tako s sorazmerno največjim deležem sodeluje Tekstilna industrija Otiški vrh, z najmanjšim pa TEKSTINA Ajdovščina. „Lohn posel" je za naša podjetja koristen, vendar več o tem pozneje. Dejstvo tudi je, da teh sedem slovenskih podjetij nima nobenega neposrednega vpliva na ceno, po kateri nemški partner prodaja nogavice v ZR Nemčiji in v inozemstvu. Razen tega nobeno „zaznamovano“ slovensko podjetje neposredno sploh ne prodaja na nemškem trgu in jim tudi zato ni mogoče očitati, da bi ta trg minirala z dumping cenami. Ce sploh o čem, potem je mogoče razpravljati samo o tem, ali in pod kakšnimi pogoji bi sedem slovenskih dobaviteljev morda vseeno lahko doseglo ugodnejše plačilne pogoje pri svojem nemškem partnerju. To pa bo, po vsej verjetnosti, zelo težko! V jugoslovanski industriji nogavic so se namreč nabrale izredno visoke zaloge, zaradi katerih mnogi proizvajalci - slovenskih naj ne bi bilo med njimi! - prodajajo svoje proizvode v tujino skoraj za vsako ceno, samo da jih prodajo. Teoretično je torej mogoče, da so te nogavice že prišle tudi na nemški trg. Četudi bi jih tamkaj prodajali po izjemno nizkih cenah, pa posploševanje vseeno ni utemeljeno! Gre preprosto za to, da vsaka nogavica ni za vsako žensko nogo, da so tudi razlike v kvaliteti, modnosti barv in podobno, Mogoče je, da bi bile jugoslovanske nogavice med najcenejšimi, kar jih sploh je naprodaj na nemškem trgu, toda vprašanje je, če so - upoštevaje omenjena dejstva — tudi med najbolj iskanimi!? Če niso in žal res niso, gotovo ni mogoče govoriti o tem, da bi naši proizvajalci ogrožali tamkajšnjo industrijo nogavic! Bomo razmišljali, ko bo že gorelo! Če bi hoteli biti zlobni pri iskanju izhoda iz te kolobocije, bi lahko zapisali, da se je bumerang očitkov vrnil tja, od koder je priletel, saj gre le za domneve in očitke, naperjene na napačen naslov, ne pa za dejanske dokaze. Vendar naš namen ni tak in pravzaprav tudi biti ne bi mogel. Najsi stvari obračamo kakorkoli, jasno je, da nekaj le smrdi in da bi vsaj senca krivde lahko padla tudi na našo stran, če stvari ne razčistimo prej, preden bi bilo prepozno. Na kaj vse mislimo s tem? Predvsem je treba poudariti, da si svet za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo pri RO Sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije ni opral rok s tem, ko je nesporno ugotovil, da Tekstilna industrija Otiški vrh, TEKSTINA Ajdovščina, MTT, Tovarna nogavic Polzela in druga imenovana podjetja niso kriva tega, česar so bila obtožena. Nasprotno: svet je sklenil predlagati Gospodarski zbornici SRS, naj skliče sestanek z vsemi ..prizadetimi" podjetji in na njem obravnava s širšega aspekta John posle", ki v našem gospodarstvu pomenijo precej razvito in očitno uspešno obliko poslovno-tehničnega sodelovanja s tujimi partnerji, ki na svoj način predstavlja tudi obliko nalaganja tujega kapitala v naših podjetjih. Na tem sestanku bodo sindikati zagovarjali stališče, naj bi v mejah možnosti pri obnavljanju ali spreminjanju sedanjih tovrstnih pogodb z naše strani zagovarjali take kalkulacije, ki bi delavcem, zaposlenim pri takem delu, zagotavljale vsaj tolikšne osebne dohodke, kot bi jih po samoupravnem sporazumu imeli, če bi bili v svojem položaju — zdaj namreč ne morejo vplivati na dohodek — izenačeni z vsemi drugimi delavci. Druga bistvena zahteva sindikatov pa bo, da bi delavcem, zaposlenim pri John poslu", morali zagotoviti vsaj taice delovne raz- mere, kot sov normalne v tovrstni industriji po svetu. Zlasti o teh stvareh naj bi se torej slovenska podjetja, čeprav že zdaj enotno ;n organizirano nastopajo na tujem trgu, vseeno še pogovorila med seboj in skušala doseči sporazum. Vendar pa to še ni vse, kar predlaga in zahteva svet za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo pri RO Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Od republiške gospodarske zbornice namreč pričakuje, da bo s pomočjo Gospodarske zbornice Jugoslavije skušala doseči enotnejši nastop vseh proizvajalcev istovrstnih izdelkov na tujih trgih. Hula-hop afera, če tako rečemo, namreč resno opozarja, da bi se o tem morali nehati sani o pogovarjati, in da bi bilo treba nekaj tudi storiti. Če ne bomo, bi to bilo v našo skupno škodo. Zakaj, najbrž ni treba poudarjati. Zakaj so uslužnostni posli donosni? Če pogledamo seznam ..obtoženih" in zdaj tudi že ..oproščenih" podjetij, lahko vidimo, da sta med njimi le dva specializirana proizvajalca nogavic — Otiški vrh in Polzela, medtem ko John posel" z nogavicami vsem drugim pomeni močno postransko dejavnost. Kaj pravzaprav imajo od nje? Kakor je povedal GROZDAN ŠINIGOJ, direktor Tekstine iz Ajdovščine, njihovo podjetje izvaža brez izgube, pravzaprav celo z majhnim dobičkom, odkar konfekcionira, skratka oblikuje surove nogavice in jih pakirane spet izvaža, medtem ko je prej izvažalo z izgubo in je bilo k temu tudi prisiljeno, saj je moralo ustvariti devizna sredstva, ki jih potrebuje za normalno poslovanje. Sodelovanje v John poslu" sicer pomeni tudi posledico njihove odločitve, da je treba poiskati kakršnokoli možnost, da ne bi bilo treba izvažati pod lastno ceno. Če pomislimo na opremljenost naše industrije, veliko odvisnost od uvoženih surovin in druge pogoje gospodarjenja, je jasno, da že najmanjša devalvacija lahko postavi na glavo vse račune. Zato pa je prednost John poslov" v tem, da vse oscilacije na trgu bremenijo naročnika, ki v devizah plačuje delo naših rok. Ker TEKSTINA za vsakih 10 nogavic prejme, v odvisnosti od vrste izdelka; po 58 do 78 pfeningov, dnevno pa pripravi za odpremo po 80.000 parov hlačnih nogavic, zaslužek sploh ni mrj-hen. Še več: tudi na račun dolgoročnega sodelovanja s tujim partnerjem, ki se mu to izplača, sicer se za posel pač ne bi odločil, je TEKSTINA lahko pospešila vlaganja v modernizacijo osnovne proizvodnje, ne da bi zato bili zaslužki 186 delavcev, zaposlenih pri konfek-cioniranju in pakiranju nogavic, v poprečju kaj slabši od osebnih dohodkov drugih delavk in delavcev v tej tovarni. Podobne račune o donosnosti John poslov", so prav gotovo naredili tudi v drugih podjetjih, kjer so se odločili za tak način sodelovanja s tujim partnerjem. Natančnejših podatkov o njihovi notranji delitvi dohodka sicer nimamo, slišati pa je, da ponekod, zlasti tam, kjer tovrstno delo predstavlja velik delež v skupnem obsegu proizvodnje, tudi stiskajo pri osebnih dohodkih delavcev, da bi ustvarili sredstva za modernizacijo ali za druge potrebe. Če so te govorice točne, bodo v teh kolektivih pač morali poskrbeti, da bi osebne dohodke „obojih“ delavcev kar najbolj izenačili, še bolj pa za to, da od tujih partnerjev ne bi postali preveč ali celo izključno odvisni. To pa bi bila izrazito senčna in objektivno gledano precej verjetna stran zdaj še donosnih John poslov", ki pa vendarle pomenijo samo izhod iz zagate. Izhod vse dotlej, dokler se to izplača tudi našim podjetjem in dokler ne bomo sistemsko uredili pogojev gospodarjenja v naši družbi. Naš cilj je namreč bil in ostaja tudi v prihodnje, da se bomo v mednarodno delitev dela vključevali z vse večjim deležem lastnega dela in znanja, ne pa z izvozom surovin, proizvodov na nizki stopnji obdelave ali celo samo na račun plačila dela naših rok. Namesto zaključnega stavka torej samo še to-le: nedokazani očitki na račun dumping izvoza ženskih hlačnih nogavic na nemški trg so več kot jasno opozorili, da lahko izhod iz sedanjih gospodarskih težav iščemo predvsem v organiziranem nastopu v mednarodni delitvi dela. Pri tem sicer velja izkoristiti vse možnosti, ki se ponujajo, če seveda niso v škodo naših delavcev, vendar pa zaradi kratkoročnih interesov nikakor ne smemo pozabiti na dolgoročne cilje. MILAN GOVEKAR Tako rekoč do včeraj je veljalo pravilo, da jugoslovanskim podjetjem, ki nastopajo pot izvozniki, ni mogoče očitati, da bi nelojalno konkurirala domači industriji teh . proizvodov. 1 Če pomislimo na potenciale jugoslovanskega gospodar-stva in na naš delež v svetovni menjavi dobrin, na carinske in druge mehanizme, s katerimi vsaka dr- 1 žava bolj ali manj uspešno varuje domačo proizvodnjo pred. vse hujšo tujo konkurenco, se tudi dejansko zdi nemogoče, da bi jugoslovanska industrija pri kateremkoli proizvodu, na kateremkoli trgu in kadarkoli v prihodnosti diktirala cene s tem, da bi trg preplavila z lastnimi i izdelki po pretirano nizkih, skratka po dumping cenah. Vendar pa se je zgodilo, da nas obtožujejo ravno tega! Sindikat delavcev tekstilne in oblačilne industrije Zvezne republike Nemčije je namreč uradno zahteval od jugoslovanskega sindikata delavcev v industriji in rudarstvu, naj stori vse, kar je v njegovih močeh, da bi se opazno umiril položaj na nemškem trgu z ženskimi nogavicami, ki so ga resno pretresli jugoslovanski dobavitelji s svojimi nizkimi cenami. • Če na nekem trgu nov dpbavitelj z izredno cenenimi proizvodi poruši dotedanje ravnovesje, se prav gotovo okrepi pritisk domačih tovarnarjev na delavce. Že fzaradi mednarodne delavske solidarnosti torej ne moremo trditi, da bi nemški sindikat postavil neupravičene zahteve našemu sindikatu. Naši sindikati pa so jih že obravnavali zaradi dveh vzrokov: zaradi že* omenjene solidarnosti in zato, da bi spoznali, ali res prodajamo naše blago preveč poceni, saj bi to bilo tudi v škodo jugoslovanskih delavcev. V SREDIŠČU POZORNOST UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE FRANCA JEGLIČ: Čez teden sem vstajala ob treh... Marsikateri Ljubljančan ne ve za Tovarno vijakov na Viču, saj se je umaknila iz mestnega vrveža med zelene smreke, bore in breze. Toda veliko število delavcev iz Slovenije pa tudi iz drugih republik je našlo prav tu stalno zaposlitev. Stalno! Do konca, do upokojitve! Tako namreč pravijo delavci sami. Zato si postavljajo mladi delavci kar v bližini tovarne svoje domove. Nekaj je, kar te ljudi tako čvrsto veže na tovar- no... BOŽA KRIŽNIK: Žal mi je za tiste, ki so sredi dela omagali... V soboto, bilo je 16. junija letos, je imela skupina delavcev v ljubljanski tovarni vijakov nenavadno svečanost: podelitev spričeval o dokončani osnovni šoli. Doživetje za tiste, ki so si to že davno želeli, a niso imeli možnosti! Zgodilo seje, daje vodstvo tovarne, ki je tudi močno zainteresirano za čim širšo razgledanost svojih delavcev, prisluhnilo njihovim željam. Osnovna šola pri Dopisni delavski univerzi je v tej delovni organizaciji organizirala posamezne oddelke višjih razredov osnovne šole. Delavci so se vpisali, se začeli učiti z vso vnemo in vztrajali do konca. Koliko nočnih ur so prebedeli ob knjigah! Koliko sobot so presedeli na seminarju! Zdaj pa imajo znanje in — v rokah spričevalo. Svečanost je bila pravzaprav namenjena tistim, ki so končali osmi razred. Z njimi vred pa so se veselili svojih uspehov tudi tisti, ki gredo pridno za njimi: iz Žal mi je za tiste, ki so sredi dela omagali... BOŽA KRIŽNIK, stara 31 let, poročena, mati dveh otrok (14 in 2 leti), delavka pri stružnem avtomatu, teče ji že sedemnajsto leto delovne dobe v tej tovarni. — Zakaj niste končali osnovne šole v rednem času? — Deloma zaradi bolezni deloma pa zaradi lahkomiselnosti. Danes se zavedam, da sem si premalo prizadevala. Bilo mi je pač vseeno. S štirinajstim letom sem šla v Tovarno vijakov, kjer sem še danes. — Ste morda že kdaj prej pomislili, da bi bilo dobro končati osemletko? — Seveda, saj sem se kmalu po vstopu v tovarno vpisala v večerno šolo. Toda prišli so vmes drugi dogodki: poroka, rojstvo prvega otroka in morala sem Predali so ključ sedmemu razredu šestega v sedmi in iz sedmega v osmi razred. Vse je bilo podobno, kot v redni šoli. Še na tradicionalni ključ niso pozabili! Osmošolci so naredili velikega — za „zelence“ iz sedmega razreda! Slovesno so jim ga predali ob navzočnosti vodstva šole in vodstva tovarne. Trinajst jih je uspešno končalo šesti razred, enajst pa osmi. Pa prisluhnimo nekaterim „malim maturantom1*. ANA SUMINA: Zdaj bi rada postalb kvalificirana delavka... ANTON TEHOVNIK: Namesto v kinu sem sedel pri knjigah... čez teden sem vstajala ob treh ... FRANCKA JEGLIČ, stara 39 let, poročena, mati dveh otrok (14 in 12 let),, dela v analitičnem oddelku. — Zakaj niste končali osnovne šole v rednem času? — Končala sem sedem razredov, ker je bila takrat po vojni pri nas samo sedemletna osnovna šola. Kot nezakonski otrok sem morala tedaj, s štirinajstimi leti, zapustiti dom, se postaviti na svoje noge, čeprav bi še kako rada šla naprej v šolo. Takrat je še zadoščala končana sedemrazredna osnovna šola za vpis na strojepisje. Ko se mi je zdaj ponudila priložnost, da se v tovarni vpišem v osmi razred, sem se takoj odločila za to. Vedela sem, da se bom na svojem delovnem mestu še bolje počutila, če bom imela popolno osemletko. — Kako ste se vživeli v nov dnevni red med šolanjem? — Ni bilo lahko. Služba, gospodinjstvo, dva šoloobvezna otroka in še mož, ki poleg službe izredno študira. Zato sem sproti opravljala samo najnujnejša gospodinjska dela, kuho in pospravljanje, pač vse drugo, kar lahko počaka, sem odlagala. —, Kdaj ste si vzeli čas za učenje? — V zgodnjih jutranjih urah. Čez teden sem vstajala ob treh. Ob nedeljah pa sem se učila vse popoldneve. Spat sem hodila največkrat ob enajstih. — Ste redno obiskovali seminar? — Nikoli nisem manjkala. Zato mi učenje ni delalo težav. Če pa se je le kdaj pri vaji zataknilo, sem povprašala otroka, kije bil prav tako v osmem razredu, a ali pa koga v službi. — Ali nameravate šolanje nadaljevati? — Ne. Imam dobro službo in sem zelo zadovoljna s tem, kar sem dosegla. Zdaj bi rada postala kvalificirana delavka ANA SUMINA, stara 23 let, poročena, mati enega otroka, drugega pričakuje, dela že sedem let kot strežnica pri strojih. — Kdaj in zakaj ste se odločili, da dokončate osemletko? — Že dolgo vem, daje dobro, če ima človek končano osemletko, saj brez nje ne more doseči nobene kvalifikacije. Ker bi rada postala kvalificirana delavka, sem morala narediti najprej ta korak. Zdaj pa se bom ob prvi priložnosti vpisala v tečaj za kvalificirane delavce v naši tovarni. — Zakaj pa niste v rednem času končali šole? — V tistih nerodnih letih sploh nisem resno jemala šole. Bilo nas je pet otrok in glavno je bilo to, da sem končala šolsko obveznost ter nastopila službo v tovarni. Tu pa sem kaj hitro spoznala, da bi se bolje počutila, če bi imela vseh osem razredov. Imela sem srečo. V naši tovarni so organizirali šolo. — Ste redno hodili na seminarje? Vas nosečnost ni ovirala? — Samo enkrat sem manjkala — zaradi bolezni. Potem pa sem se s tisto kemijo doma nepopisno mučila. Veste, samo iz knjig se je težko učiti. Namesto v kinu sem sedel pri knjigah ... Dosegla sem svojo skrito željo ... JANEZ HEGLER: Zaradi otrok sem začel drugače gledati na življenje ... MARIJA TURENŠEK, stara 42 let, poročena, mati dveh otrok (3 in 5 let), delavka v tej tovarni že 20 let. - Zakaj ste šele zdaj končali osemletko? - Nadvse sem hvaležna vodstvu tovarne, ki mi je omogočilo, da sem končno le dosegla svojo davno, skrito željo. Odkar sem se morala posloviti od šolskih klopi, sem si to želela. Ko je dalo vodstvo tovarne pobudo, sem se brez pomišljanja vpisala kljub težkim okoliščinam. Doma imam namreč dva predšolska otroka, ki ju ne morem spraviti v vrtec. Vseeno pa sem naredila sedmi in osni razred s prav dobrim uspehom. Učila sem se vsak dan do enih ponoči. Z velikim veseljem sem se učila, saj se mi je uresničila dolgoletna želja. Kdor tega sam ne doživi, ne ve, kako hudo je mlademu človeku, če mora zaradi težkih razmer za vedno zapustiti šolo in tako pokopati svoje mladostne sanje. V mojem kraju je bila takrat le šestrazredna osnovna šola. Kako sem si želela v Ljubljano v nižjo gimnazijo in naprej v administrativno šolo! Toda bilo nas je sedem otrok, brez očeta. Bila sem najstarejša. Zato sem morala namesto v gimnazijo služit. Moja mesečna plača je imela doma lep učinek: vseh šest mlajših bratov in sestra je doseglo poklic. Zdaj je na vrsti skrb za otroke ... MARIJA GRBEC, stara 37 let, poročena, mati treh otrok (15, 14 in 12 let), dela v tovarni 9 let kot strežnica pri avtomatih. — Zakaj niste v rednem času končali osemletke? — Doma na kmetiji je bilo 16 otrok. Potrebovali so nas za delo. Za učenje ni bilo časa. Mama je vedno rekla, da je glavno, da znam brati, več pa da mi ni potrebno. Bila sem zelo nesrečna, kajti tako rada bi postala adininistratorka. — Se nameravate zdaj vpisati na administrativno? Žal, ne! Zdaj moram misliti na svoje tri odraščajoče otroke. Saj veste, otroke je treba kar naprej spodbujati k učenju. Zdaj je na vrsti skrb zanje. Naj si izberejo poklice, ki si jih želijo! Nudila jim bom vso podporo! Ker je mož zbolel, je še toliko teže. Med časom mojega šolanja se je namreč ponesrečil in si zlomil hrbtenico. Takrat, ko se je to zgodilo, sem že hotela izstopiti iz šole, pa me je mož pregovoril, da sem nadaljevala. šolanje prekiniti. Pozneje sem si dostikrat spet zaželela nadomestiti zamujeno. Zdaj se mi je končno ponudila priložnost. Lotila sem se učenja in danes imam v rokah spričevalo. Srečna sem. Žal pa mi je za tiste, ki so sredi dela omagali, ki niso mogli vzdržati do konca. — Ali vam je v gospodinjstvu kdo priskočil na pomoč? - Doma sem imela v tem času pridne pomočnike: starejša hčerka je pazila mlajšo, tašča mi je gospodinjila in tudi možje marsikaj naredil. Če gre za izobraževanje delavcev, nam ni žal denarja ... ANTON TEHOVNIK, star 21 let, samski, delavec na stiskalnicah, štiri leta delovne dobe v tovarni. - Zakaj niste v rednem času končali osnovne šole? — Saj se nisem zavedal, kaj pomeni človeku šola. Druge muhe so mi rojile po glavi. Solaje bila tako nezanimiva. - Kaj pa drugi delavci? - Večina mladih se je vpisala v dopisno šolo. — Vasje stalo učenje dosti smoodpovedi? - Vsekakor! Moj dnevni red se je močno spremenil. Ob večerih sem namesto v kinodvorani ali kje drugje sedel doma pri knjigah. - Mnogi delavci študirajo danes na lastno pobudo in na lastne stroške. Pa pri vas? - Pri nas je veliko nekvalificiranih delavcev. Razumljivo je, da si želijo pridobiti kvalifikacijo. Prvi pogoj za kvalifikacijo pa je uspešno končana osnovna šola. Vodstvo tovarne si prav tako prizadeva, da bi bilo v tovarni čimveč kvalificiranih delavcev. Želja je bila . torej obojestranska - plačnik pa je bila tovarna. — Ali ste se že kdaj prej ovedli, d bi bilo dobro nadomestiti zamujeno? - Takoj, ko sem stopil v delovno razmerje: rad bi namreč postal vajenec, pa ni bilo mogoče, ker nisem dokončal osnovne šole. - Vaši načrti? - Kvalifikacija! Upam, da ni več daleč ta cilj! V naši tovarni se namreč rojeva nov poklic - „izdelovalec vijakov'1. ' Tovarna skrbi za nas, za vsakega delavca, kot za člane svoje družine. Nudi nam vse, kar more, zato nihče ne gre od tu! FRANC NOVAK, sekretar tovarne. - Kaj je spodbudilo vaš delovni kolektiv, da ste organizirali osnovno šolo za delavce? i - Takrat, ko smo se za to odločili, smo imeli od vseh 230 delavcev kar 80 takih, ki niso imeli končane osemletke. To je bil dovolj zaskrbljujoč pojav, da smo morali nekaj ukreniti.. Pobuda pa je prihajala tudi z druge strani: delavci sami so bili zainteresirani, predvsem tisti, ki so želeli priti do kvalifikacij. Težko bi ugotovili, na kateri strani so bili interesi močnejši. Zagotovo pa lahko trdim, da nam ni vseeno, če imamo razgledane ali nerazgledane delavce, delavce s končano ali nedokončano osemletko. Zavedamo se, da delavec s širšo razgledanostjo kvalitetneje opravlja svoje delo. Zato nam nikakor ni žal denarja, kadar gre za izobraževanje delavcev. Kdor ima voljo ih možnosti, dobi v tovarni denarna sredstva za šolanje. Saj imamo vedno po deset rednih študentov-štipendistov in po 12 ali 13 izrednih. To so naši kvalificirani delavci. Za izobraževanje delavcev imamo poleg tega še druge razloge: delavec bo laže nastopal kot upravljavec, če bo dovolj razgledan. - Vaše današnje „male maturante11 gotovo dobro poznate. Se vam zdi, da ima današnji dogodek nanje kak globlji vpliv? Jim morda dviga samozavest? — Res, opazoval sem jih. Zadovoljno in samozavestno so prejemali spričevala, češ, zdaj smo pa enakopravni z tistimi tovariši, ki so to že prej imeli. - Ali bodo imeli ti ljudje zdaj poleg pridobljenega znanja še kako drugo korist? - Nameravamo jim omogočiti nadaljnje izobraževanje za kvalifikacijo. Takšen je sklep organov upravljanja v tovarni. Pri nas se namreč rojeva nov poklic „ da Pa Krati politika zamrznitve in to ntt0^e cen n* dala rezulta-.v- Ta pretežno administrativ-. vpliv na gibanje cen očitno bil dovolj uspešen, kajti si-r si težko razložimo, da so v petih mesecih za 20,6 od-o*a povečali življenjski stro-j1 ~ glede na iste mesece lani za blizu 16 odstotkov cene na drobno itd. m j nas J® bistveno, da v go-jPPdarstvu, ki teži razvijati in zadovoljevati potrebe ljudi, po- uta dalj časa ne more biti snovana na nižjem realnem ebnern dohodku, zato mo-„.1° vsi ukrepi — po mojem fiobokem prepričanju - težiti odpravljanju teh slabosti. nJrdpolnilna kupna moč je v Tr? • nem d®lu prišla iz tujine, je blizu milijarda dolaijev viz nega priliva iz tujine, in ce v. obliki nakazil naših delav-. v m izseljencev, to pa ustvar-, ugodnejše možnosti za pove- val t ^ Porab® Pri delu prebi-^rstva. Zapslene v družbenem o« v.0I?u’ zlasti Ost® z nižjimi vpf.?n*mi dohodki, prizadene m~ka podražitev hrane, kajti st dtem ko so se življenjski 2nosKi kot celota povečali za , odstotkov, znaša to povi-tmaf Pri hrani 26 % in prav ritvn tud' pr' gostinskih sto-n an- Torej je znotraj države stala tudi prerazdelitev med x i mestom, da tako re-in01’ a-^ med dohodki delavcev ki Premki kmetov na trgu, pa1 ■S0 cene zel° visoke. To n J® spet posledica pomanj-n: la hrane, kar je očitno zad-si leta nov pojav pri nas, saj « .? se pred nekaj leti pribli-tr„, dravnovešenju domačih po-vodnje° *lran* 'n domače proiz- DRAGO JOVOVIC, član **retariata CK ZK Cme fre. na seji CK ZK Cme gore: Boj za stabilizacijo v Črni *°n poteka v specifičnih raz-več • Proizvodni stroški so ženJ1’ gospodarstvo pa je zadol-Precej nad poprtčjem tu av®- Investicije v intrastruk-n m druge velike objekte - rnšče" Bar°fid “ Ba,’ pris.ta' komVi’ ar’ z®lezarna, aluminijev vlaoa ^lat ~ zel° omejujejo iti Bv 3 V Prolzv0dnjo, promet stva te?0vdern;2a,CiJ0- g°sP?.dar-skev lel v lzboljsanje zivljenj-re(j|a standarda delavskega raz- dnYe!iko težav nastaja zaradi netan>.h stroškov pri gradnji Beovr6? 0bjektov: pri progi Drin?rad ~ Bar s° stroški, na nov !.r’ že veči‘ za 700 milijo-m0t,i marjev- Cma gora ne bo blem Sama rešiti tega pro-vseh Proračunih skoraj sovi 0bcin so neporavnani dolga -Zt 'nvesticije. Največ dol-ima", milijonov dinarjev -tudi budvanska občina, kar je in i Prrmer neorganiziranosti in neodgovornosti. Povečan uvoz?! Za uvoz blaga osebne Porabe je po odloku ZIS, s tenm je določena global-70 devizna kvota, odobreno if.nomilijonu dinarjev, kar I 2C % več kot lani. To j.a J® le del tega uvoza -sti, ki se financira iz glo-atne devizne kvote. Drugi d®1 predstavlja uvoz s kli-nskih področij. Te devize, ’ J[b bodo razdelili med jmblike in pokrajine, , do uporabili za uvoz in-_ .ilskih in medicinskih Proizvodov ter živil. Dolo-del* -S° tud* ze kriterije za organizacij združenega kvoV v globalni devizni Dn Ih devize bodo lahko p rabile samo za uvoz bla-(L, 0?.ebne porabe, ki ga n> °lj na tržišču ali pa so v n ■Cene. znatno poskočile dJ^merjavi s prejšnjim obdobjem. obvešča, da je izšla knjiga dr. Bogdana Kavčiča: ČZP DELAVSKA ENOTNOST Š s * * * * X v SODOBNI SOCIOLOŠKI PROBLEMI SAMOUPRAVLJANJA V PODJETJIH x < X X Interesenti lahko knjigo še vedno naroče po prodajni ceni 65 dinarjev za izvod pri upravi CZP DELAVSKA ElNOTNOST, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4. S ^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^ Zakaj še vedno po administrativni poti? ... v jugoslovanskih sindikatih Kot je znano, smo z novimi ustavnimi določili prenesli odgovornost za skupen razvoj Jugoslavije na delovne ljudi republik in avtonomnih pokrajin, kar pomeni, da bo poslej tudi sprejemanje ukrepov, s pomočjo katerih naj bi med seboj usklajevali naš razvoj, v izključni pristojnosti organov republik in pokrajin. Zveznim organom je ostala le pravica, da v skladu s 28. ustavnim dopolnilom v izjemnih razmerah zagotovijo usklajenost družbenega razvoja Jugoslavije z omejitvenimi ukrepi brez soglasja republik in pokrajin. Po oceni republik in pokrajin, vsaj večine, takšne izjemne razmere doslej še niso nastopile, vendar je zvezni izvršni svet kljub temu sprejel več stabilizacijskih ukrepov v skladu s pooblastili 28. ustavnega dopolnila in s tem v veliki meri prevzel odgovornost za uresničitev politike stabilizacije. Takšna ukrepa sta, denimo, zakon o omejitvi splošne in skupne porabe, zakon o kreditno-monetarni politiki in drugi. Prizadevanja subjektivnih dejavnikov v naši republiki za uresničitev stabilizacijske politike in dosedanje izkušnje pri njenem uresničevanju kažejo, da je temeljne namene stabilizacijske politike mogoče uresničevati tudi z družbenim dogovarjanjem, kar je glede na značaj in razvoj družbeno-ekonomskih odnosov bolj koristno in učinkovito, kot pa sprejemati ekonomske, ukrepe v obliki zakonov. O tem priča tudi visoka stopnja usklajenosti med delovanjem samoupravnih, družbenih in državnih organov v Sloveniji, ki smo jo dosegli letos pri uresničevanju stabilizacijske politike. Na področju samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja je sicer še vedno čutiti začetne težave, ki se kažejo predvsem v samem postopku dogovarjanja, vendar smo - sodeč po prvih rezultatih - prav z dogovori začeli učinkovito nadomeščati administrativno urav- HRVAŠKA navanje gospodarskih tokov. Potrebno je torej opozoriti na to, da ob sedanjem povečanem administrativnem ukrepanju, ki sproti razničuje dosežene rezultate, ne bomo mogli premagati začetnih težav in izdelati učinkovitega in celovitega sistema samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Ljudje, ki sodelujejo v procesih dogovarjanja, ponekod celo sodijo, da njihova dejavnost nima pravega pomena. Zato tudi ne bodo več pripravljeni na sporazumevanje in dogovarjanje, če se bo državno administriranje nadaljevalo v nedogled. Kakorkoli že, dejstvo je, da je dogovarjanje republik in pokrajin o vprašanjih, ki so v pristojnosti federacije, kakor tudi o tistih, ki so v njihovi pristojnosti, a je od njih odvisno izpolnjevanje namenov in nalog gospodarske politike, v sorazmerno kratkem času obrodilo zelo dobre rezultate. Tako so medrepubliški komiteji, ki usklajujejo stališča republik in pokrajin, že dokaj učinkovito razrešili več problemov, ki so doslej kalili medrepubliške odnose. Začeli so tudi preprečevati uveljavljanje ekonomskih interesov posameznih organov ali posameznikov za visoko inflacijo in s tem pridobivanje materialnih koristi m račun tujega dela. Razumljivo, da se bo v zvezi s tem tudi še naprej treba odločno prizadevati za večjo učinkovitost federacije v vseh tistih njenih ekonomskih funkcijah, ki zagotavljajo učinkovito delovanje enotnega jugoslovanskega trga, hkrati pa se bojevati proti različnim oblikam zapiranja trga z monopolnimi pritiski, diskriminacijskimi ukrepi in z nepošteno konkurenco. To nalogo pa bomo morali poslej obvezno uresničevati po samoupravni poti, s pomočjo medrepubliškega dogovarjanja, ki postaja po novih ustavnih dopolnilih celo glavna metoda za opredeljevanje in usmerjanje našega družbenega razvoja. V. B. Popraviti krivice v stanovanjski politiki J Na skupni seji občinskega komiteja in sindikalnega sveta v Splitu so ostro kritizirali stanovanjsko politiko v mestu, ker delavci nanjo niso mogli vplivati. Od 20.000 stanovanj, ki so bila zgrajena po vojni, so jih delavci v neposredni proizvodnji dobili le kakih 4000, čeprav predstavljajo 75 % vseh zaposlenih. Med organizacijami, ki so popolnoma rešile stanovanjski problem vseh svojih članov, so najštevilnejše bančne, trgovinske, zunanjetrgovinske pa tudi družbenopolitične organizacije. SRBIJA Na seji so ustanovili skupno partijsko-sindikalno komisijo, ki bo pripravila predloge za odstranitev številnih nepravilnosti v stanovanjskem gospodarstvu. V prihodnje naj bi zgradili močan samoupravni mehanizem, s katerim bi preprečili grobe kršitve družbenih norm v stano-vanjsko-komunalni politiki. Prav tako so na seji zahtevali, naj bi mestna organizacija ZK močneje politično podprla stanovanjski solidarnostni sklad, ki so ga nedavno ustanovili na pobudo sindikatov. ‘Ob P* SVET ZSJ PISMO PREDSEDNIKA OBČINSKIM SVETOM Potem ko je predsedstvo Sveta ZSJ ob koncu minulega meseca obravnavalo naloge sindikatov pri uresničevanju ustavnih dopolnil in organiziranju javne razprave o integralnem tekstu Ustave SFRJ, je Dušan Petrovič-Šane naslovil posebno pismo občinskim sindikalnim svetom, v katerem jih opozarja na naloge, ki so pred organizacijo. Predsednik jugoslovanskih sindikatov poudarja, da je treba celotno aktivnost v javni razpravi kar najtesneje povezovati z uveljavljanjem ustavnih dopolnil in uresničevanjem stabilizacijskih programov. Naloga občinskih svetov je, da se neposredno angažirajo v javni razpravi ter da zagotove pomoč osnovnim sindikalnim organizacijam, kjer bo prvenstveno potekala javna razprava. Posebno pozornost v osnovnih organizacijah bo treba posvetiti tistim določilom osnutka zvezne pa tudi republiških in pokrajinskih ustav, ki zadevajo vprašanja, od katerih je odvisen predvsem materialni in družbeni položaj delovnih ljudi. Občinski sveti so dolžni spodbuditi organiziranje javne razprave na delavskih univerzah, v klubih samoupravljavcev, v strokovnih združenjih, v izobraževalnih in kulturnih skupnostih, v skupnostih socialnega in zdravstvenega zavarovanja ter drugod. Da bi zagotovili čim-večjo usklajenost in pomoč sindikalnim organizacijam v javni razpravi ter zasnovali čim popolnejši sistem sumiranja predlogov in pripomb iz javne razprave, naj občinski sindikalni sveti ustanovijo tudi posebna delovna Telesa, ki bodo spremljala javno razpravo in ki se bodo povezala z ustreznimi telesi pri pokrajinskih in republiških svetih Zveze sindikatov. pov na področju nepokrite porabe in nelikvidnosti do- govorili, naj bi republike in pokrajini spremenile družbene dogovore o delitvi dohodka tako, da bi se delitev sredstev povečala za izplačilo regresov, zmanjšala pa za sklade, toda samo v tistih organizacijah, ki imajo v &su izplačila regresa dovolj denarja za izplačilo. Sindikati pa ob tem opozarjajo na dve dejstvi. Prva pripomba zadeva učinkovitost v izvajanju teh sprememb, ker se je sezona letnih oddihov že začela, druga pa vprašanje, kaj bo z delavci v delovnih organizacijah, ki nimrjo zadostnega dohodka in katerih število ni majhno. Razen tega so v njih zaposleni v glavnem delavci z nižjimi prejemki. Sindikati so predlagali, naj bi sredstva zanje poiskali v sanacijskih programih ali skupnih rezervah družbenopolitičnih skupnosti. ■XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX■ VOJVODINA______________________________ Pomoč dijakom iz delavskih in kmečkih družin Že lani so člani konference ZK, zveze mladine ter sindikatov v Subotici sprejeli enotni sklep, da bodo za odlične in prav dobre dijake ter otroke delavcev z nizkimi dohodki zagotovili štipendije. Tako je lani prejelo štipendije 200 dijakov iz delavskih ter kmečkih družin. Štipendije so dodeljevali v glavnem delovne organizacije ter občinski sklad za štipendiranje. V letošnjem letu se je ta akcija še bolj razmahnila. Občinski organi ZK so se obrnili na vse delovne organizacije v Subotici, naj prispevajo sredstva v sklad „skupni dinar“ ža šolanje delavskih otrok, tako da lahko letos pričakuje štipendijo iz sklada solidarnosti že 400 dijakov. Štipendija bo znašala najmanj 200 din, prizadevali pa si jo bodo še povišati. Po zaključku šolanja dijaki ne bodo dolžni vrniti štipendije. Omejitev na 7000 dinarjev Najvišji povprečni neto osebni dohodek letos ne more biti večji od petkratnega povprečnega mesečnega dohodka, ustvarjenega v minulem letu. To je vsekakor ena od najpomembnejših sprememb splošnega družbenega dogovora o usklajevanju dohodka in osebnih dohodkov, ki so jo sprejeli v Srbiji. Iz tega sledi, da najvišji povprečni mesečni osebni doho- dek v Srbiji letos ne sme preseči 7.900 din ( povprečni republiški osebni dohodek je lani znašal 1570 din). Edina izjema so kapitani — piloti civilnega letalstva, katerih mesečni dohodek je lahko celo večji od republiškega „maksi-dohodka“, nikakor pa za več kot 5,5-krat od republiškega povprečnega osebnega dohodka. Premalo denarja za pokojnine Slovensko pokojninsko in invalidsko zavarovanje se je znašlo v nezavidnem položaju. Deficit je v prvih petih mesecih letos dosegel 153,8 milijona dinarjev. Če se ne bodo povečali viri dohodkov, bo do konca leta presegel 430 milijonov din. Rezerve, s katerimi razpolaga republiška skupnost, znašajo samo 302,5 milijona din; točneje, manjše so, kot ocenjen letni deficit, za 138 milijonov din. Da bi zagotovila redno izplačilo pokojnin, mora republiška skupnost uporabljati poslovno rezervo in najemati kratkoročne prehodne kredite pri Ljubljanski banki. Skupščina republiške skupnosti je zahtevala spremembo sedanjega zakona, po katerem se prispevek za pokojninsko-invabdsko zavarovanje v tem letu obračunava samo za 9 % nad ravnijo tega prispevka v minulem letu. Predlaga, naj bi višino prispevka opredelili z družbenim dogovorom med repubUško skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, izvršnim svetom, gospodarsko zbornico in republiškim svetom sindikatov. POSTOJNA_________ Kdo so prestopniki? Center za socialno delo občine Postojna je pripravil ana-lizo o tem, iz kakšnega življenjskega okolja izhajajo osebnostno moteni otroci in mladoletniki. Analiza je ovrgla splošno mnenje, da mladoletniki — prestopniki izhajajo iz dobro situiranih družin. Nasprotno: osebnostno moteni nuadolet-liki žive v družinah z dokaj lizkim standardom. Od vseh obravnavanih mladostnikov so najbolj zaskrbljujoči podatki mladostnic po 14. letu starosti. Pri dekletih je jasno opaziti brezdelje in potepuštvo, zato jih je zelo težko zaposliti. Izredno zaskrbljujoč je podatek, da medsebojne odnose v družini moti kar v 55 % alkoholizem enega ali obeh staršev. Analiza je med drugim tudi razkrila, da večina mladoletnih prestopnikov živi v priseljenih družinah, katerih starši so zaposleni v kmetijski zadrugi, na železnici in v JLA. Zato je skupščina občine Postojna priporočala tem delovnim organizacijam, naj poskrbe za uspešnejšo vključitev priseljencev v novo delovno in življenjsko okolje. V ZASAVJU SE ZAVZEMAJO ZA POSPEŠITEV AKCIJE ZA GRADNJO DELAVSKIH STANOVANJ Z združenimi močmi v kar najširšo akcijo Možnosti za pospešitev akcije za gradnjo delavskih stanovanj so, vendar se bo treba najprej primemo samoupravno organizirati. To pomeni, da bodo morali tudi v Trbovljah in v Zagorju ob Savi nemudoma ustanoviti samoupravne stanovanjske skupnosti. Spremeniti pa bo treba tudi sedanjo politiko opremljanja zazidalnih površin in poenotiti številne odloke s stanovanjskega področja. V revirjih poudarjajo, da bo treba odpraviti licitacije za dodeljevanje zemljišč za družbeno usmerjeno gradnjo stanovanj, ker so nesmiselne. Občinske skupščine naj bi se bolj posluževale prednostnega odkupa zasebnih zemljišč. V Zasavju prav tako sodijo, da začasni pravilnik o dodeljevanju kreditov za stanovanjsko-komunalno gospodarstvo, ki ga je pravkar sprejela Ljubljanska banka, ni nič kaj spodbuden. Pravzaprav utrjuje in zavamje samo položaj banke, zelo malo pravic pa zagotavlja vlagateljem. Najbolj nevzdržno pa je to, da po poteku varčevalne dobe oziroma deponiranju sredstev daje banka samo en odstotek obresti, če pa podjetje najema kredit za obratna sredstva, mora plačati kar 11 ali celo 12 % obresti. Največ za pocenitev in pospešeno graditev delavskih sta- liuatJmjCEuivSK* 317. Tturoifcsasu 7A DOM IN OPREMO OBLAZINJENO POHIŠTVO 4JU8LIAIIA. CELOVŠKA 317. tELEFOl: 53 6S novanj pa bi v revirjih nedvomno storili, če bi izkoristili še vse preostale možnosti za izkoriščanje domačih gradbenih virov in če bi se gradbena operativa tesneje povezala. V Zasavju imajo tako rekoč pri roki ves potreben gradbeni material od peska do cementa, opeke in apna, zato odpadejo dragi prevozi ali zastoji zavoljo sezonskega po- V zadnjih dneh junija so se na Jesenicah sešli delegati skupščine solidarnostnega sklada za gradnjo stanovanj, izvolili organe skupščine in razpravljali o osnutku tez za sestavo statuta solidarnostnega sklada. V poročilih in pozneje v razpravi so poudarjali, da se bodo morali resno zavzeti za rešitev vseh vprašanj s področja stanovanjske pohtike, saj je na Jese- manjkanja posameznih gradbenih materialov. Seveda pa tudi v revirjih menijo, da bi kazalo čimprej odpraviti prometni davek na gradbeni material za stanovanjsko gradnjo, ker ni utemeljen. Prve izkušnje hrastniške samoupravne stanovanjske skupnosti kažejo, da je z združenimi močmi možno kar najširše zastaviti akcijo za gradnjo najemniških stahovanj in zagotoviti pri tem tudi večji vpliv neposrednih proizvajalcev oziroma združenega dela pri oblikovanju politike stanovanjske graditve. nicah stanovanjski problem zelo pereč. V razpravi' so spregovorili tudi o pristojnosti sklada na osnovi določb dveh odlokov jeseniške občinske skupščine. Delegati skupščine so se še posebej zavzeli za čimprejšnjo rešitev stanovanjskih vprašanj nekdanjih borcev, saj na Jesenicah še vedno kakih 100 borcev nima primernega stanovanja. % JESENICE____________ Ustanovitev solidarnostnega sklada Novi pokojninski in invalidski sistem 23 Rubriko o novostih, Ki jih prinašajo novi predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, smo pripravili s sodelovanjem Janeza Erjavca, pomočnika direktorja službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS. Če bodo bralci želeli, bomo, podobno kot pravno posvetovalnico, odprli v časopisu tudi posvetovalnico za pokojninske in invalidske zadeve, v kateri bodo sodelovali strokovnjaki. Že v enem od prejšnjih sestavkov je bilo povedano, da zavarovanec lahko uveljavi svojo pravico do pokojnine od dneva, ko je izpolnil pogoje zanjo, povedano pa je bilo tudi, od kdaj se izplačuje priznana pokojnina. Zavarovancu, ki je bil ob vložitvi zahteve za starostno pokojnino še v delovnem razmerju ali pa opravljal dejavnost, na podlagi katere je obvezno pokojninsko zavarovan, se priznana pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja oziroma opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je bil obvezno pokojninsko zavarovan. Številni so primeri, da je zavarovanec zahteval pokojnino in tudi prejel odločbo o njeni odmeri, vendar je še naprej ostal v delovnem razmerju ali pa je opravljal samostojno dejavnost, zaradi česar ni začel uživati odmerjene pokojnine. Upokojenec, ki je že začel uživati pokojnino, se lahko ponovno zaposli ali začne opravljati samostojno dejavnost. Ali se čas pokojninskega zavarovanja po odmeri pokojnine oziroma čas ponovne zaposlitve oziroma opravljanja samostojne dejavnosti takšnemu zavarovancu šteje za pokojninsko dobo, ali si z njo more povečati odmerjeno pokojnino in ah si z osebnim dohodkom, doseženim v takšni zaposlitvi, lahko izboljša svojo že odmerjeno pokojnino? Oboje lahko ob določenih pogojih. Če je zavarovanec po izdaji odločbe o pravici do starostne pokojnine še naprej v delovnem razmerju ah še naprej opravlja dejavnost, na podlagi katere je pokojninsko zavarovan, lahko zahteva, da se mu čas takšnega delovnega razmerja oziroma opravljanja takšne dejavnosti upošteva za odstotno povečanje že odmerjene pokojnine; lahko pa tudi zahteva, da se mu čas takšnega zavarovanja in osebni dohodek, dosežen v tem času, upošteva za novo odmero pokojnine. S praktičnimi primeri bo najbolj nazorno povedano, kaj to pomeni. Predpostavimo, da je zavarovanec uveljavil starostno pokojnino 31. decembra 1972. leta, ko je dopolnil starost 60 let in je imel 38 let pokojninske dobe. Denimo še, da je njegova pokojninska osnova znašala točno 2000 dinarjev. Njegova odmerjena pokojnina je v tem primeru znašala 1620 dinarjev, to je 81 % od pokojninske osnove. Zavarovanec pa je ostal še naprej v zavarovanju in bo razrešen šele 31. decembra 1973. leta. Ta zavarovanec bo imel takrat dve možnosti: ali zahtevati odstotno povečanje odmerjene pokojnine ali pa zahtevati novo odmero pokojnine, tako da se bo v pokojninsko osnovo vštel tudi osebni dohodek, ki ga je dosegel v letu 1973. Če bo zahteval odstotno povečanje že odmerjene pokojnine, se mu bo pokojnina odmerila v višini 83 % od prejšnje osnove, znašala bo torej 1660 dinarjev. S 83 % namesto prejšnjih 81 % se mu odmeri pokojnina zato, ker je med tem dopolnil še eno leto zavarovanja in ima skupaj 39 let pokojninske dobe. Ta pokojnina se bo upokojencu s 1. januarjem 1974 povečala. Kakšno bo povečanje, danes še ne moremo reči. Denimo, da se bo povečala za 15 % in bo torej 1. januarja 1974. leta znašala 1909 dinarjev. Isti zavarovanec pa lahko tudi zahteva, da se mu pokojnina na novo odmeri in da se za pokojninsko osnovo upošteva osebni dohodek,, dosežen v letu 1973. V tem primeru se mu bo pokojninska osnova izračunala po njegovem osebnem dohodku, doseženem v letih od 1966 do vključno 1973, torej po osemletnem poprečju. Vzemimo, da bo nova pokojninska osnova znašala 2400 dinarjev. Odmerjena pokojnina bo 83 % od te osnove, torej 1992 dinarjev. Bo torej večja, kot če bi zavarovanec zahteval odstotno povečanje že odmerjene pokojnine, ker bi znašala 1909 dinarjev, če računamo, da se bo prva pokojnina z začetkom leta 1974 povečala za 15%. Če pa bi pri zavarovancu, če upoštevamo za novo odmero tudi osebni dohodek, dosežen v letu 1973, pokojninska osnova znašala le 2200 dinarjev, bi bila od te osnove odmerjena pokojnina le 1826 dinarjev in bi bilo za upokojence ugodnejše odstotno povečanje že odmerjene pokojnine. Nekoliko drugačen bi bil izračun, če bi v prej omenjenem primeru zavarovanec konec leta 1972 imel 40 let pokojninske dobe. V tem primeru bi imel ob koncu 1973. leta 41 let. Odmerjena pokojnina za 40 let od pokojninske osnove 2000 dinarjev bi znašala 1700 dinarjev. Ker bo zavarovanec s koncem leta 1973 dopolnil 14 let, se mu bo odmerjena pokojnina povečala za 1 % in bo znašala 1717 dinarjev. Ce računamo s 1. januarjem 1974. leta s povečanjem za 15 %, bo tedaj znašala 1975 dinarjev. Na novo odmer- jena pokojnina v prvem primeru (ob pokojninski osnovi 2400) 2060 dinarjev, to je dejansko 85 % od osnove 2400 in še povečanje za 1 %; v drugem primeru pa 1888,70 dinarja, to je za 85% od osnove 2200 in še 1 %. Enak bo primer, če bo upokojenec, ki se je upokojil z nepolno pokojninsko dobo, prenehal z delovnim razmerjem in začel uživati pokojnino, nato pa se je ponovno zaposlil z najmanj polovico polnega delovnega časa in začel samostojno dejavnost, na podlagi katere je pokojninsko zavarovan, saj mu oživi lastnost zavarovanca pokojninskega zavarovanja. Ob prekinitvi ponovne zaposlitve ah ko bo nehal opravljati samostojno dejavnost, bo lahko zahteval, da se mu čas tega zavarovanja upošteva za odstotno povečanje že priznane pokojnine, ah pa da se mu pokojnina na novo odmeri tako, da se v pokojninsko osnovo šteje tudi osebni dohodek, ki ga jč dosegel med to ponovno zaposlitvijo. Večina zavarovancev bo sama težko izračunala, kaj je zanje ugodnejše. V takšnem primeru lahko zavarovanec zahteva od skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da izračuna, kaj je zanj ugodnejše. Zavarovanec bo torej zahteval odstotno povečanje že odmerjene pokojnine ali novo odmero pokojnine po novi pokojninski osnovi, kar je zanj ugodnejše. Zavarovanec, ki je uveljavil starostno pokojnino, ko je dopolnil polno pokojninsko dobo, to je zavarovanec ,s 40, zavarovanka pa 35 leti (borec NOV pred 9. 9. 1943 pa 35 oz. 30 let), prenehal z zavarovanjem in tako začel uživati pokojnino, si s ponovno zaposlitvijo oziroma z opravljanjem samostojne - dejavnosti ne more več izboljšati odmerjene pokojnine. Takšnemu upokojencu s ponovno zaposlitvijo ali če ponovno začne opravljati samostojno dejavnost, ne oživi lastnost zavarovanca pokojninskega zavarovanja. J. E. PRIHODNJIČ: ORGANIZACIJA SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA Kaj je novega v stanovanjski gradnji Spodbuda izvršnega birop Predsedstva ZKJ in Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za gred' njo večjega števila najemnih stanovanj za delavce je v Slovenil1 že obrodila prve sadove. Tako so stanovanjske solidarnostne sklade ustanovile skoraj vse ob' čine. Samoupravnih organot teh skladov sicer še niso povsod ustanovili, toda za stanovanja ]e na voljo precej več denarja k°' pred leti, kajti sedaj pritekajo ? sklade razen dosedanjih še note sredstva - tokrat na osnov1 samoupravnih sporazumov 1,1 družbenih dogovorov, ki srno jih sklenili ob koncu minuleS11 in v začetku letošnjega leta. radi zaostajanja zakonodaje 1,1 družbene organiziranosti Pf’ I žal, teh sredstev še ni mogoMt izkoriščati. Primerjanje razpoložljiv^ sredstev iz vseh virov in progrf mov stanovanjske graditve kate’ _ da zaradi velikega pomanjkO'* vanjo stanovanj, posebno še stanovanj za delavce in občane 2 nizkimi osebnimi prejemki, ^ naslednjih petih letih še nt bomo zgradili dovolj stanovanj ~ za vse, ki jih potrebujejo, P0'1, nekod, v manj razvitih občina'1’*-pa jih bodo lahko zgradili le' dobro polovico prosilcev. 0b'V sežnejšo gradnjo stanovanj delavce še zlasti ovira zmanj&' i vanje sredstev zaradi depozitov poslovnih bank P11', rodni banki Jugoslavije iz sre. štev stanovanjskega varčevanja* in zavoljo visokih davkov ^ promet z gradbenim mate'' rialom. Razpoložljiva sredstva za* sta^ novanjsko gradnjo namenjajo St' cer občine v večji meri za nf'-,^ jemna stanovanja dogovori1' nega standarda, vendar precalie občin - glede na razmere ^ui vložena sredstva - del sredstv^ namenja tudi za kreditiranje #(>a sebne gradnje, ker se posojervjn, sredstva večkratno oplajajo *)Q lastnimi sredstvi in z delom sameznikov. Kc Hkrati z organiziranjem nje najemnih stanovanj za de' 'avce razpravljajo v občin# tudi o nujnosti znižanja eer> itanovanja. Nekaj slovenski1 ( tbčin je tudi že sprejelo .a) za pripravo zemljišč iri talno ureditev ter razpravljaj0 nožnem zniževanju komada nuzncrri zniLtvunju ^ rih stroškov. Največje ten v stanovanjski gradnji pa * >bčine obetajo od znižanja aka nulaciie gradbenih podjetij- Največ najemnih stanovatjkoi za delavce bodo zgradili v tisb' slovenskih mestih in krajih* hJ ^ že vrsto let načrtno rešujejo sta novanjsko problematiko. Kopru 3.225 stanovanj, od teg 900 iz sredstev solidarnostnega sklada; v Kranju 4.000 stan°' vanj, od tega 2.600 za delavce’ v Novi Gorici 1.800 stanovanj’ v Slovenski Bistrici 240 stan° vanj, od tega 160 za delavce i v Velenju 2.500 stanovanj, 0 tega 1.610 najemniških z dole čenim standardom. Tudi v dt? gih slovenskih občinah name ravajo v prihodnje graditi ve \ kot polovico najemnih stanoj vanj za delavce — to pa je poda tek, ki priča o koreniti Pr? usmeritvi stanovanjske gradnj < predvsem v prid zaposlenih \ nizkimi osebnimi dohodki, kt , lastnimi prihranki nikoli ne mogli priti do stanovanja. „ V. a DELAVSKA ENOTNOST - $T. 27-14. JULIJA I’73 I STRAN 8 Deset plodnih let • Jubilej slikarske kolonije Zagorje-lzlake Te dni so se v Medij s Ki n toplicah na Izlakah spet naselili številni likovniki iz Slovenije in iz drugih krajev. Udeležujejo se 10. jubilejne slikarske kolonije Zagorje— Izlake, najmlajše stalne kul-I turne ustanove te revirske občine. j Desetletnica obstoja in 0 delovanja slikarske kolonije Zagorje-lzlake je vsekakor Priložnost za nekoliko širšo 'j oceno njene vloge v zagor- > skem pa tudi zasavskem kul- 1 turnem življenju. Velja tudi >- spomniti, da je zagorska sli- t karska kolonija tako rekoč l zaorala v ledino, saj je bila ! Prva tovrstna ustanova v Slo- I veniji, ki je dala pobudo in >' zgled za nastanek in razvoj j še drugih sorodnih kolonij in 'i ki je v svoj delovni program n uvrstila tudi potrebo po 0 likovnem osveščanju delov- V nih ljudi. To njeno poslan- ih stvo še ni izčrpano in še lep čas ne bo. Ni pa treba posebej poudarjati, da si je zagorska slikarska kolonija v teh desetih letih svojega delovanja ne samo utrdila svoje mesto v kulturnem snovanju, temveč da si je ustvarila tudi stalen krog obiskovalcev vseh likovnih prireditev, ki se iz leta v leto širi. Svet kolonije ni nikoli zapiral vrat za udeležbo v delu kolonistov likovnikom-ama-terjem. Narobe: v njenem statutu in poslovniku so določila, ki omogočajo, da vsako leto sodeluje v koloniji tudi nekaj amaterjev, samorastnikov in drugih. Prav tako je svet kolonije doslej organiziral že lepo število razstav slikarjev — amaterjev in samorastnikov, s čimer je izpolnil in bo še izpolnjeval svojo vlogo povezovalca pro- fesionalne in amaterske slikarske dejavnosti. V sedanji koloniji je zbranih 17 likovnikov, od tega tri slikarke iz Beograda in dva slikarja iz Vidma. Njihov sedanji program je zahteven in dokaj širok. Seznanili se bodo z utripom življenja in dela v Zagorju ob Savi, ujeli na svoja platna marsikateri zanimiv motiv o tem, obiskali bodo rudarje v rudniku, srečali se bodo s številnimi domačini vseh poklicev in si ogledali tudi zbirko del, ki so jih pustili dosedanji udeleženci kolonije. Svet kolonije pa je prepričan, da bo lahko ob prihodnji, jubilejni razstavi ob slovenskem kulturnem prazniku izdal tudi umetniški katalog in v njem prikazal pregled desetletnega delovanja kolonije. -m- IZ REPUBLIŠKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI i Omejene možnosti - — o a- ---------------------------------- ^ega julija je prenehal veljati zakon o za-V^IUtvi osebnih dohodkov. V skladu z ugoto-i)v«yani*’ da osebni dohodki najbolj zaostajajo v rtjusnovnem šolstvu in da je zaradi porasta življenj-0'pih stroškov najbolj prizadeta kategorija uči-fi, ejev s srednjo izobrazbo, katerih je več kot tri f-Duhir 6 "a Je bil izvršnemu odboru re-n«* j e izobraževalne skupnosti na zadnji seji Zfl posredovan predlog, ki pa — naj kar takoj po-e®0.~ ni dobil večinske podpore. ,l. ‘eJ kategoriji učiteljev na osnovnih šolah naj Ihodk naPrei izplačevali višje osebne do-oake. 10o % vrednosti iz samoupravnega spo-111113 in 4 % faktorja stimulacije, kolikor je še rt« ostanka za poprečno doseženim faktorjem 'Cs unulacije lani v gospodarstvu. Za ta predlog pa se večina ni zavzela. Mnogi so opozorili, da v tem času ne kaže težavnega položaja v prosveti še bolj zaostrovati z novimi razlikami v nagrajevanju znotraj osnovnega šolstva in znotraj enakih kategorij učiteljev na različnih vrstah šol. Torej je vsako popravljanje osebnih dohodkov potrebno odložiti. Ta čas bi republiška izobraževalna skupnost namreč lahko zbrala le toliko denarja, da bi osebne dohodke popravili učiteljem s srednjo izobrazbo na osnovnih šolah. Za kaj več denarja ni vse dotlej, dokler se s samoupravnimi sporazumi ne zberejo po družbenem dogovoru predvidena dodatna sredstva v višini 27 milijonov din. w. MIMO pristojnosti Predsednica skupne komisije /e-’ 0upravnega sporazuma za J*'*ne je opozorila, da je ^ ^fikacijska komisija sicer 27. ^iip a res verificirala spreme-0-r ni ^orazum. Nerazumljivo riš,,,Je’ ga je verificirala dru-kot so ji ga predložile ^•n.?1Snice' Spremembo je sama Ksla Pri učiteljih s srednjo razbo, za kar pa seveda j1 ^kakršnih zakonitih mož-11 in pristojnosti. Tak po-tfffl Opek so seveda dolžni verifi-Jacijski komisiji izpodbijati. so, da bodo zahtevali ,w7f8?VOr z verifikacijsko ko-] ,h-J° takoj, in to skupna ko-^ za samoupravni spo-1 * 0 delitvi dohodka in | 11)11 dohodkov osnovnih ^ h ’ rePubhška izobraževalna ^Pnost in predstavniki sindi- fcje dn‘Žie"ih ^ str iko i r e8l V “astednji, 15. številki ^Občana« bo v rubriki ^Zakonodajna tribuna« egi objavljen OSNUTEK ZA-n°' NA ° STANOVANJ-’Cf’ RAZMERJIH. Ta jtlji lev\lka bo izšla dne s- julija letos, gradivo Pa bo nedvomno zanihalo vsakega občana, temeljne organizacije zdru-enega dela, odbornike občinskih skupščin in ane družbenopolitičnih organizacij. številko »Občana« na-°eite pismeno na na-Skupnost sloven-h občin, Ljubljana, ankarjeva 5, ali telefo-uen0 na številko 20-597, •jasneje do torka, 17. jobja letos. Izvod števil-stane 2 dinarja. rtO' ’’5 ilo- W ■nc no\ di' tre' ije, i l 3 l bi B: KAKO UČNI PROCES POVEZOVATI S PROIZVODNIM DELOM? V osnutku tez za resolucijo o razvoju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji je zelo poudarjena težnja po večjem splošnem in strokovno-teoretičnem znanju. Izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti take težnje podpira. V razpravi pa so opozorili, da teze sicer obravnavajo tudi praktično usposobitev na delovnem mestu, niso pa v njih še dovolj proučene možnosti praktičnega pouka v samem izobraževalnem procesu. Resolucija bi morala jasno opredeliti načela povezovanja učnega procesa s proizvodnim delom, da ne bi prišlo znova do vulgarizacij, kakršne so, denimo, mnoge obvezne prakse učencev v delovnih organizacijah. Podprli so tudi zamisel, da bi pri kadrovanju visokošolskih učiteljev in raziskovalcev dosledno uresničevali načelo o pretoku strokovnjakov iz prakse v visoko šolstvo in iz visokega šolstva v prakso. Vprašanje pa je, kaj vse bo treba storiti, da bi to načelo lahko res dosledno uresničevali, kakšne so iz tega obveznosti delovnih organizacij in drugih, da bi bilo to zamisel možno speljati v življenje. SKUPNO SPREJEMANJE PROGRAMOV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V razpravi o osnutku zakona o družbenem varstvu otrok in skupnostih otroškega varstva je bilo izoblikovanih nekaj konkretnih predlogov. Republiška izobraževalna skupnost se je zavzela za to, da bi programe vzgoje in izobraževanja na varstvenih ustanovah sprejemali s samoupravnim sporazumom obe skupnosti, za otroško varstvo in izobraževanje. Menili so, da bi moral zakon predvideti kot obvezno temeljno skupnost otroškega varstva v vsaki občini, seveda pa tudi možnost povezovanja v skupnost za več občin ali regionalno povezovanje. Zdaj je bilo tako, da je povsod, kjer ni bilo skupnosti otroškega varstva, skrbela za to področje temeljna izobraževalna skupnost. Toda izkušnje nas uče, da čimveč ljudi je vključenih v razreševanje problemov varstva, vzgoje in izobraževanja, boljši so rezultati. In jalovi so izgovori, češ, da v manjših občinah primanjkuje ljudi, da so potem v različnih skupnostih venomer isti ljudje. Ce je, denimo, v nekem kraju samo 40 otrok v varstvu, je tu že njihovih staršev in še kdo, ki je zainteresiran za otroško varstvo. S tem pa seveda ni rečeno, da različne interesne skupnosti ne bi mogle imeti enotne strokovne službe, saj je zlasti dejavnost v varstvenih in izobraževalnih zavodih zelo sorodna. KMALU V PROSVETNEM DELAVCU Pobuda za izdelavo sistema napredovanja in nagrajevanja prosvetnih delavcev je bila prvič podana na izvršnem odboru že lani aprila. Zdaj je pripravljen predlog za sistem napredovanja pedagoških delavcev na podlagi strokovnih nazivov. V prvem krogu obravnave bodo o njem razpravljale sekcije pri republiški izobraževalni skupnosti, sindikati, SZDL, skupnosti šol in temeljne izobraževalne skupnosti, takoj zatem pa bo predlog objavljen v Prosvetnem delavcu in s tem dan v široko javno razpravo. s. g. popusta do 31. avgusta kredit do 10.000 din Iskra Panorama Aries črno-beli televizor Iskra Panorama 73 barvni televizor Iskrine televizorje dobite v trgovinah z elektrotehničnimi izdelki in Iskrinih prodajalnah — v Ljubljani, Mariboru in Izoli. GLEDALIŠKI LJUBITELJI NA VALU 202 Na obisku pri npi v v • ■ Tržačanih Pomudimo se danes v zamejstvu. V Trstu, kjer deluje poleg stalnega slovenskega gledališča tudi Slovensko amatersko gledališče, ki združuje predvsem mlade gledališke ljubitelje s tržaškega območja. Letos je gledališče doseglo lep uspeh s predstavo Javorškovega teksta, ,,Povečevalno steklo“, tako da je žirija Združenja gledaliških skupin Slovenije sklenila predlagati Prešernovemu gledališču v Kranju, naj uvrsti to uprizoritev v Teden slovenske drame. „Za Javorškovo povečevalno steklo*1 smo se odločili iz dveh razlogov,“ je začel pogovor vodja in režiser tega gledališča Sergej Verč. Prvi razlog je naša repertoarna politika, ki želi zajemati predvsem med sodobnimi, živimi in aktualnimi teksti, drugega pa predstavlja sama Javorškova ideja, ki se nam je zdela zanimiva; pa ne samo kot ideja, tudi izvedbeno, saj je tako meni kot režiserju in igralcem za- gotavljala veliko možnosti za premagovanje in preraščanje različnih gledaliških tabujev in da smo se živo spopadli z gledališčem, da smo iskali in upam, tudi do nečesa pri-šli.“ „Opaziti je bilo, da z igralsko zasedbo niste imeli težav. Ima torej amatersko gledališče iz Trsta dovolj članov? “ „Aktivnih članov je za dober ansambel, čeprav jih je seveda vsaj tri četrtine med njimi začetnikov, s katerimi se moramo ukvarjati in jih učiti najosnovnejših pravil igre, govora, mimike itd ... Lansko sezono smo sicer imeli kratek tečaj, ki ga je organiziralo Združenje gledaliških skupin Slovenije, v katerem smo včlanjeni. Sicer pa za jezikovno podobo predstave zdaj skrbi gledališka igralka Mira Sardočeva, drugo delo pa sloni na režiserju in nekaterih članih, ki se z gledališčem ukvarjajo dalj časa in imajo zato že iz-kušnje.** „Kje pa imate vaje? Imate svoj oder in ugodne mož- nosti za pripravljanje predstav? “ „Trenutno — in verjetno še za nekaj časa — smo gostje prosvetnega društva Ivan Cankar pri Sv. Jakobu v tržaški okolici. Tam’imamo pač oder, dvorano in nekaj sob, seveda pa so prostori majhni in je tudi naše delo včasih ovirano. Vendar pa je srčika našega delovanja pravzaprav teren, saj lahko v domači dvorani igramo komaj dve predstavi. Vse druge predstave dajemo na terenu: v tržaški občini, pa tudi v sežanski in letos v koprski. Vse to so stalna gostovanja.** r »Kakšni so načrti za naprej? “ „Kot otvoritveno predstavo v novi sezoni bomo verjetno imeli satirični kabaret domačih avtorjev. Med drugimi teksti bo verjetno prišel v poštev kot prvi Da- ■ rio Fo in „Marcolfa“ v novem slovenskem prevodu. O nekaterih drugih besedilih pa še razmišljamo. No, pri kabaretu bo imel levji delež pesnik Miroslav Košuta, ki sedaj stalno živi in deluje v Trstu.** VLADIMIR KOCJANClC TOKOVI GOSPODARJENJA H * S * X X X X X X X X X $ X X X X 5 s X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Bodo razgovori tokrat uspešnejši? Napovedano je združevanje pohištvene industrije in trgovine Pred kratkim so ponovno oživeli razgovori med velikimi slovenskimi izdelovalci pohištva o združevanju. Šest podjetij — Brest, Marles, Javor, Stol, Novoles in Meblo, ki zaposlujejo preko 10.000 delavcev in šo lani skupaj ustvarila poldrugo milijardo dinarjev celotnega dohodka, začenjajo v novih družbenopolitičnih odnosih razgovore ne samo med seboj, pač pa tudi s trgovino. V načrtu je ne samo združevanje finančnih in kadrovskih potencialov zaradi boljšega nastopanja pred bankami ter na domačem in tujem trgu, pač pa tudi ustvarjanje novih odnosov predvsem na relaciji med trgovino in proizvodnjo v duhu ustavnih dopolnil. Pred nekaj leti je omenjenih šest podjetij že skorajda uspešno končalo razgovore o združitvi, o ustanovitvi združenega podjetja. Končalo se je z ustanovitvijo konzorcija; opravili so torej manj kot polovico začete poti. Tedaj je bil namen združevanja malce drugačen. Izdelovalci pohištva so se čutili v odnosih z trgovino in tudi z bankami y podrejenem položaju. Zato so podjetja z združitvijo skušala okrepiti svoj položaj. Bodo tokrat razgovori o povezovanju izdelovalcev pohištva in trgovine zaključeni uspešneje Kot tisti, začeti pred nekaj leti? ¥ * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 '4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 PO POŽARU V INDUSTRIJI BOMBAŽNIH IZDELKOV IBI V KRANJU V NESREČI NISO OSTALI SAMI V požaru, ki je 3. julija okoli 11. ure zajel skladišče bombaža v Industriji bombažnih izdelkov IBI, je zgorelo skoraj 5 milijonov dinarjev! Tolikšna je bila namreč po oceni škoda. Katastrofa je pustila težke posledice: močno poškodovano skladišče bombaža, uničeno in poškodovano je več kot 300 ton bombaža in drugih surovin! Srečnemu naključju pa lahko pripišemo, da bodo v Industriji bombažnih izdelkov IBI iz osmojenih bal lahko dobiU približno polovico nepoškodovanega bombaža, ki ga bodo lahko s pridom uporabili v pro-izvodnji. Toda, naj bo kakorkoli že — požar, ki je pred dobrim tednom izbruhnil v tovarni IBI v Kranju, je eden največ-jph v zadnjih letih na Gorenjskem. „Nesreča je velika, toda še zdaleč ne taka, da bi obupali. V skladišču smo imeli pripravljene zaloge bombaža že za vso proiz-vodnjo v prihodnjem letu, sedaj pa ga imamo po količini komaj za tri mesece, po sestavi posameznih vrst pa le za slab mesec", nam je dejal direktor Franc. Oman. „Upajmo, da se stroji po treh tednih, za toliko časa imamo namreč zaloge bombaža, ne bodo ustavili. Ju-gotekstil nam je takoj po požaru obljubil, da nam bo preskrbel manjkajoče surovine. Na pomoč so nam priskočila tudi nekatera kranjska podjetja. Hvaležni smo jim toliko bolj ob spoznanju, da v veliki nesreči, ki nas je prizadela, nismo ostali sami." Čeprav veseli pomoči drugih, pa so bili v Industriji bombaž- AKTUALNO Kdaj drugače potrošniška posojila? ■ 4MMM4M 4MM M 4MMM šMM04M MMMM0MMW4M4M4MWMM444■ Že dlje, vendar za sedaj še vedno neuspešno, se slovenska industrija, pravzaprav tisti njen del, ki izdeluje blago široke porabe, poteguje za to, da bi vsaj v naši republiki banke odobravale potrošniška posojila neposredno potrošnikom in ne več trgovski mreži. Takšen ukrep, pravijo proizvajalci, bi v mnogočem pripomogel k uresničevanju enotnosti našega trga in uredil razmere na njem. \ Težnja proizvajalcev je kajpak upravičena, saj kupec, ob tem, ko dobi posojilo v trgovini, ali celo neposredno za nakup izdelka posameznega proizvajalca, ne more več s svojo odločitvijo vplivati na tržne tokove. Vplivati v tem smislu, da bi se kupec, če bi za vse blago v trgovini veljale enake možnosti prodaje, odločil pač za najbolj ustrezno in najbolj kakovostno. Razmere v naši republiki niso najhujše, kot je že dolgo znano. V drugih republikah namreč dobi proizvajalec posojilo posredno, preko trgovske mreže. Tako se m istem trgu pojavljajo enaki izdelki različnih izdelovalcev, ki se razlikujejo tudi v tem, da potrošnik za nakup nekaterih lahko dobi posojilo, za nakup drugih pa ne. V takšnih razmerah so kajpak posamezni proizvajalci v neenakopravnem položaju, saj nimajo za seboj banke, ki bi podpirala z odobra- vanjem posojila potrošniku nakup tudi njihovega blaga. V Sloveniji dobi sredstva za odobravanje posojil trgovina. Tej, tako trdijo proizvajalci, gre predvsem za zaslužek, ne glede na to, katero blago bo podprla s posojilom. Trg je tako resda bolj odprt kot v drugih republikah, vendar se dogaja, da trgovina zavoljo dejstva, da ima na voljo sredstva, ki lahko pospešijo ali zavrejo prodajo izdelkov, izsiljuje pri proizvajalcih boljše prodajne pogoje zase. Približno dve leti potekajo razgovori med prizadetimi stranmi. Vedno znova veljajo očitki proizvajalcev bančnemu aparatu, da zavira razgovore, slednji pa dokazuje, da je odpor trgovine, da bi se spremenile sedanje razmere, premočan. Vprašanje skušajo proizvajalci reševati tudi v zveznem merilu, vendar za sedaj pri zveznih organih ni prave pripravljenosti za hitro rešitev teh vprašanj. Vse torej kaže, da bomo potrošniki še naprej kupovali predvsem tiste izdelke, za katere je možno dobiti potrošniško posojilo ne glede m kakovost izdelkov. Odgovorni pa bodo, kot kaže, še nekaj časa le govorili o potrebi po zagotavljanju enotnosti domačega trga. MARIBORSKO GOSPODARSTVO LETOS Vpliv lanskih težav Čeprav je požar upepelil večino surovin, v proizvodnji ni prišlo do zastojev nih izdelkov IBI toliko bolj radostni in potolaženi obenem, da je kljub velikemu požaru delo v proizvodnji normalno steklo brez večjih zastojev! Dober teden po nesreči je že znano, da je požar zanetil viličar. Pravzaprav je bila nesreče kriva viličaijeva izpušna cev. Pri prekladanju bombažne bale, običajnega vsakodnevnega opravila v tovarni, je viličar v precej tesnem skladišču pri vzvratni vožnji zadel z izpušno cevjo v bombaž. Ob dotiku izpušne cevi z bombažnimi balami pa je bila nesreča tu. Voznik viličarja je z dvema sodelavcema sicer skušal ogenj pogasiti, vendar je bombaž zavoljo velike vnetljivosti v hipu zagorel kot bakla. Koga kriviti za strahovit požar v Industriji bombažnih izdelkov IBI v Kranju? Mar voznika viličarja, morda odgovorne za varnost pri delu. Dejstvo je, da so v tovarni uporabljali viličar, ki za takšne delovne razmere ni primeren! Da prav taki viličarji niso primerni za delo med vnetljivim blagom, potrjuje primer iz Kopra, kjer je podoben viličar zanetil požar v luki. Na srečo so imeli v Industriji bombažnih izdelkov IBI manjše količine bombaža še na drugem mestu, tako da požar v glavnem skladišču ni ustavil proizvodnje. Čeprav preiskava še ni spregovorila" o osebni odgovornosti za katastrofo na Primskovem pri Kranju, je očitno, da predpraznični julijski požar tekstilcem z desnega brega Kokre le ni strl volje. Kos bodo tudi sledovom, ki so jih zapustili ognjeni zublji. -iv Mariborsko gospodarstvo je v prvih letošnjih mesecih doseglo v primerjavi z lanskimi gospodarskimi uspehi dokaj ugodne rezultate, vendar je še vedno pod vplivom neugodnih gospodarskih razmer v minulem letu. Tako je gospodarski položaj dokaj zapleten in poln protislovij ter pod vplivom številnih nakopičenih problemov. Poleg tega niso razrešeni nekateri bistveni elementi družbenoekonomskega sistema, ali pa še ne delujejo, vpliv tega pa se povezuje z negativnim vplivom velikih strukturnih nesorazmerij finančne in materialne narave. Ponovna devalvacija dinarja v letošnjem letu je mariborsko gospodarstvo prizadela zaradi podražitve surovin in reprodukcijskih materialov, ki jih podjetja v velikih količinah uvažajo, poleg tega pa so doma ostale cene industrijskih izdelkov zamrznjene. Ob vsem tem se na našem trgu zmanjšuje povpraševanje predvsem po investicijskih dobrinah ter dobrinah trajnega značaja — prav mariborska industrija pa je v večji meri usmerjena v izdelavo tovrstnih proizvodov. praktično (začasno) odpravljena, še ni bistveno poslabšala. Po drugi strani pa naraščajo zaloge gotovih izdelkov, zlasti trajnejših dobrin, manj je novih naročil v industriji, močno primanjkuje nekaterih reprodukcijskih materialov. Obseg investicij je v Mariboru dokaj nizek in razdrobljen, razen v TAM. To pa pomeni, da bodo ob takem tempu investiranja možnosti za modernizacijo in rekonstrukcijo mariborske industrije zelo omejene. Tako torej na eni strani dokaj ugodna stopnja gospodarske aktivnosti in nekateri dobri dosežki gospodarstva, na drugi pa vrsta negativnih pojavov in številni notranji gospodarski problemi. Če teh problemov ne bomo uspešno rešili v dokaj kratkem času, pravijo gospodarstveniki v Mariboru, seveda jih bo možno reševati v pretežni meri na republiški in zvezni ravni, saj ne izvirajo iz mariborskega gospodarstva, bo gospodarska aktivnost vedno bolj omejena. To pa bo imelo neugodne posledice za vso družbeno skupnost. R. B. Protislovnost sedanjega gospodarskega položaja se kaže predvsem v naslednjih podatkih. Dosežena gospodarska gibanja so zadovoljiva: obseg industrijske proizvodnje se je v prvem tromesečju povečal po enaki stopnji kot v republiki (lani je mariborsko gospodarstvo zaostajalo za republiškimi poprečnimi kazalci gospodarskega gibanja prav v vseh pri-rperjavah). Močno se je povečal izvoz, število zaposlenih se je povečalo po predvideni stopnji 1,7, število nezaposlenih je ne-kolikanj upadlo. Likvidnost gospodarskih organizacij se po koncu lanskega leta, ko je bila o pr no ob 6.40 so v Celju in okolici začele sirene opo-zaijati na požar. Gorelo je v novem obratu celjske Cinkarne za pridobivanje titanovega dioksida. V obratu, ki so ga dober teden pred tem izročili namenu. Požar je nastal na 38 metrov visokem delu glavne proizvodne dvorane na obeh elektrofiltrih. Poleg obeh filtrov je požar močno prizadel tudi elektro in druge instalacije, elektromotorje in črpalke. Precej pa je poškodovana tudi strešna konstrukcija. Po ocenah je škode na napravah za 30 milijonov dinarjev, približno tako visoka pa bo tudi škoda zaradi izpada proizvodnje. M. BRECL Kdo bi to razumel? • Zakaj so se v ZP Iskra odločili obrnili se na predsednik« republike? Družbenopolitične org3‘ nizacije Združenega podjetja Iskra so se te dni odločile pi' sati predsedniku republik^ „Vse dosedanje vloge i" prošnje pristojnim organoi11 in političnim organizacijah so bile zastonj", pravijo p11 Iskri. Za kaj gre? Celjska tovarna Emo Je nedavno tega postala članih združene Iskre. Njeni pf0l blemi so postali probleh' Iskre. Emo pa ima v KfU' ševcu v Srbiji obrat za emaj' branje kopalnih kadi, ki R dlje ne obratuje, zavolj0 tega, ker bi s proizvodni0 ustvarjali le izgubo. Cena kopalne kadi je H' mrznjena že od leta 196°' cene surovin in pcUzdelkh pa so se medtem že nekaj krat dvignile, da o razvred notenju denaija niti ne gov0-rimo. Danes je tovarniški cena gotove kadi zamrznjen3 na 297 dinaijev, trgovski cena pa na 415 dinaijev ' cena surovine pa znaša 3l> dinarjev. Torej čista izgubi za proizvajalca. Vse prošnj0; da bi cene emajbranih kad1 lahko povišab na 504,40 d<; naijev, so bile zavrnjene. Pr tem je najbolj nerazumljbf to, da tržišče te izdelke nuj’ no potrebuje in ker jih doifli nočejo delati z izgubo, P seveda uvažamo iz Italij0, Najbolj smešno pa je, da s° | uvožene kadi enake kvabteh j skoraj trikrat dražje od htevane cene: stanejo nah' reč 1.360 dinaijev. Prav tako so v Emo pren«' hab s proizvodnjo radiator jev, za katere so prav pi ,te^ najsodob' kratkim nabavib nejše proizvodne stroje. Drf čunab so, da člen radiatorji lahko prodajo po 16,26 naija, samo pločevina pa j® stane 18,29 dinatja. Komentar je bržčas od' več, saj je nesmiselnost tak° ekonomske politike več ko* očitna. A. A' Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti NELOGIČNO POSPEŠEVANJE IZVOZA HLODOVINE Izvažamo, kar drugi skrbno čuvajo Jubilej Garanta POLZELA — Minuli petek je 325-članski kolektiv pohištvene industrije „Ga-rant" Polzela slavil 25. obletnico svojega obstoja. Ob tem jubileju je direktor podjetja Ernest Ramšak slovesno otvoril nove proiz- vodne obrate za strojno obdelavo sobnega pohištva. Zmogljivost tovarne so z dograditvijo 5000 kvadratnih metrov velikih delovnih prostorov in kotlarne znatno povečali, saj sedaj izdelajo na dan več kot sto spalnic. Investicija je veljala 12,000.000 dinaijev, od tega je bilo 80 odstotkov lastnih sredstev. Letos nameravajo v „Ga-rantu" ustvariti več kot 60,000.000 dinaijev realizacije in pri tem doseči nekaj manj kot 10 milijonov podjetniške akumulacije. S tem pa si seveda ustvaijajo materialno osnovo za vlaganje v nadaljnji razvoj podjetja, kot so si ga začrtali. Kolektivu Garant na Polzeli je občinska skupščina dodelila tudi letošnjo občinsko nagrado za dosedanji razvoj samoupravnih odnosov. T_ TAVČAR Medtem ko velike industrijske države, med njimi so tudi ZDA in Sovjetska zveza, prepovedujejo izvoz tako problematične surovine, kot je hlodovina, Jugoslavija pa izvoz celo — podpira. S tem pa dela medvedjo uslugo domači lesno-•predelovalni industriji, zaradi dvomljivega deviznega zaslužka pri izvozu te, v svetu deficitarne surovine. Največji kupec hlodovine je naša soseda Italija. Tu so uvoz surovine olajšali z močnim zmanjševanjem vseh uvoznih dajatev, tako da lahko domači kupci ponudijo celo višjo ceno, če je to potrebno. Naša podjetja dobe za izvoz premije. Našim izvoznikom, največ hlodovine izvozimo iz bosanskih gozdov, sorazmerno visoka cena na tujem trgu prinaša dohodek tudi na domačem tržišču. Cena hlodovine doma se namreč ravna po zunanjih cenah in se. tako umetno zvišuje. Domača lesno-predelovalna industrija je zaradi takšnega izvoza dvakrat udarjena. Najprej pri nakupu hlodovine, ko mora plačati, po nepotrebnem, višjo ceno, kot bi jo lahko, potem pa še pri izvozu, ko je njen izdelek obremenjen z različnimi uvoz- nimi dajatvami dežele, kamo prodaja izdelke. Tako je žara® višjih proizvodnih stroškov 111 zaradi carinskih barier še .m®11 konkurenčna na tujem trgu- . Pri nas pospešujemo izvctz , tako imenovanimi izvozni® premijami. Dobijo jih tako ® vozniki hlodovine kot izvoznn? pohištva. Vendar je učins prvih pravi bumerang za gosp0 daijenje dobitnikov drugih pr0 mij, v skrajni primerjavi pa tu - za našo družbo, saj za sora merno skromne devizne zasln ke slabimo surovinsko bazo P tudi konkurenčno sposobnos predelovalne industrije. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE RUDNIKA ŽIVEGA SREBRA IDRIJA ZA PREHODNI POKAL »DNEVA RUDARJEV« POČITNICE ZA 300 DINARJEV »V našem sindikalnem Počitniškem domu v Seči je lani letovalo 463 ljudi. Dom je namenjen socialno šibkim delavcem in njihovim družinam, zato je seveda prete-sen • ■. nam je pripovedo-Val Jože Rajšp, strokovni ^delavec Občinskega sindikalnega sveta Maribor, in nadaljeval: „Ob lanskoletni analizi smo na primer ugo-tovili, da bi znova prišlo na Počitnice v Sečo kar 97 % ljudi. Tega podatka smo ve-seli, saj nedvomno potrjuje to, da naša prizadevanja niso °Ha zaman. Letos se je prijavilo za letovanje precej več ljudi, kot pa jih sprejme dom občinskega sindikalnega sveta, tako da vsem žal ne bomo mogli ustreči...“ ,Jn merila, ki jih upošte-vate pri izbiri „kandidatov“ Za počitnice v Seči? ", pobaramo Jožeta Rajšpa. „Kot že povedano je dom namenjen socialno šibkim delavcem. Tako imajo pri [zbiri prednost tisti ljudje, ki imajo najnižje mesečne osebne prejemke oziroma družine, v katerih je dohodek m družinskega člana zelo majhen. Povsem razumljivo je namreč, da si v vseh teh primerih ljudje ne bi mogli privoščiti počitnic, zato smo jim tudi priskočili na pomoč...“ Jn cehe počitnic v Seči? “ „Ne glede na vse smo letos ostali pri enakih cenah v primerjavi z lanskim letom. Skratka, za desetdnevne počitnice v udobnem počitniškem domu morajo odšteti odrasli 300 dinarjev, otroci pa polovico manj. V tej ceni je vključena tudi cena prevoza ... “ „Problemi? “ ,JJajvečji je pravzaprav ta, da je dom premajhen. Zavedamo se namreč, da bi lahko napolnili vsaj tri domove z našimi delavci in njihovimi družinami, če bi jih le imeli!" „Kaj delajo ljudje v vašem domu, ko niso na kopanju? Imajo možnosti za zdravo razvedrilo in športno rekreacijo? “ „Tudi na to smo mislili. Poskrbeli smo za rusko kegljišče, kupili smo žoge, dalje ima dom mizo za namizni tenis, pa komplete za badminton, šah itd. Interes za aktivno razvedrilo je med ljudmi izredno velik, zato se tudi te investicije v športno opremo zelo dobro obrestujejo...." A. Ul. POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM .DOBREGA NAKUPA TRGOVSKO PODJETJE nama L JU B L J A N A NASLOV EKIPI JAŠKA BORBA Že tradicionalna oblika športnega udejstvovanja članov kolektiva Rudnika živega srebra Idrija so med obratne športne igre v počastitev 3. julija — dneva rudarjev. Letošnje tekmovanje je bilo razdeljeno na zimske in poletne igre in se je začelo že meseca februarja s tekmovanjem v sankanju in v veleslalomu. Na vseh tekmovanjih je sodelovalo več kot 250 članov kolektiva iz vseh obratov rudnika. Tekmovanja so pokazala, da je ta oblika rekreacije zelo priljubljena in da je borba za prvo mesto iz leta v leto hujša. V posameznih panogah so bili najboljši: v smučanju je zmagala ekipa jaška Delo pred ekipo elektrostrojnih obratov. V sankanju so bili najboljši tekmovalci elektrostrojnih obratov pred ekipo jaška Borba. Ekipa ESO je Jako postala zmagovalec zimskih iger. Poletne igre so se začele že meseca aprila in so bile končane v soboto, 30. junija. Rudarji so tekmovali v 7 športnih panogah, in sicer: odbojki, kegljanju, namiznem tenisu, malem nogometu, streljanju, šahu in balinanju. V odbojki je zmagala ekipa skupnih služb s 6 točkami pred jaškom Borba s 4 točkami. V kegljanju so bili najboljši kegljači skupnih služb, ki so podrli 1037 kegljev (6-članska ekipa) pred jaškom Borba z 989 keglji. Najboljši posameznik je bil Stanko šušar s 209 keglji pred Lampetom s 192 keglji. V namiznem tenisu so zmagali igralci elektrostrojnih obratov s 6 točkami pred jaškom Delo z 2 točkama. Tudi v malem nogometu, kjer so bile borbe najbolj zanimive, so bili najboljši igralci ESO pred topilnico oba s štirimi točkami. Streljanje je pri- padlo tričlanski ekipi jaška Borba, ki je zmagala s 445 krogi, pred ESO s 429 krogi. Kot posameznik pa je bil najboljši Majnik Viktor s 158 krogi pred Poljanec Ladom s 155 krogi. Ekipa jaška Borbe je v šahu bila ^čvrsto Dvb^tavo melbrosia® ■■im ! , Ptf- brez prave konkurence in je osvojila prvo mesto z 10 točkami pred jaškom Delo. V balinanju so si priborili zmago igralci jaška Borbe pred jaškom Delo, oba s 4 točkami.■ Končni zmagovalec poletnih iger je tako postala ekipa jaška Borba, ki je na vseh tekmovanjih osvojila 27 točk. Druga je bila ekipa jaška Delo s 24 točkami, tretje mesto pa je pripadlo ekipi ESO, ki je zbrala 23 točk. Kot najboljši športnik v letu 1973 je bil proglašen Jereb Jure iz obrata jašek Borba, kije uspešno sodeloval v 7 panogah. Zmagovalci v posameznih panogah so na slavnostnem zborovanju ob dnevu rudarjev prejeli nagrade in diplome, skupni zmagovalci v posameznih igrah pa prehodne pokale, ki jih vsako leto podeljuje sindikalna organizacija RŽS. Ob praznovanju so bila tudi tradicionalna srečanja v nogometu med Mestom in Rudnikom. Tokrat je zmagala ekipa Mesta z 2:0, v balinarskem srečanju med rudniškimi upokojenci in aktivnimi rudarji pa so zmagah upokojenci z 2:1. R. ŠKARABOT Prehodni pokal je spet v rokah kolektiva IMPOL IMPOL IN EMMI Pred kratkim je bila v Slovenski Bistrici osrednja slovesnost ob zaključku letošnjih občinskih športnih iger. Osnovna ugotovitev, ki jo je poudaril tudi predsednik komisije za šport in rekreacijo pri OSS Franc Sift v začetku slovesnosti, je bila, da so bile letošnje igre tako po številu | POSNEMANJA VREDEN PRIMER IZ STOLA PREVENTIVNO LETOVANJE „Letos bodo naši delavci bolj težko šli na morje, čeprav bodo letovali v naših počitniških domovih," nam je povedal Anton Jeglič, predsednik osnovne sindikalne organizacije v podjetju Stol. „Cene so se letos v naših penzionih tako dvignile, da za delavce, zlasti tiste ž nižjimi osebnimi dohodki, ne bodo več dosegljive." Podjetje ima dva počitniška domova, enega na otoku Krku in drugega v Piranu. Poleg tega ima na Krku še pet počitniških hišic s po štirimi ležišči. Letošnje cene po mnenju predsednika sindikata presegajo zmožnosti delavcev, kljub temu, da bo podjetje ob prihodnji plači vsem zaposlenim izplačalo po 600 dinarjev nadomestila za letovanje. Prenočevanje v počitniških hišicah velja namreč dnevno 80 din (za celo hišico), penzion v domu na Krku 65 dinarjev, v Piranu pa 60 din na osebo na dan. Kljub temu pa bodo nekateri delavci iz Stola letovali na morju — brezplačno. Podjetje namreč vsako leto pošilja na brezplačno sedem ali 14-dnevno letovanje blizu 90 delavcev, ki delajo na najbolj zdravju škodljivih delovnih mestih. Približno 70 delavcev, prav tako brezplačno, pa pošlje na letovanje sindikalna organizacija. Deset delavcev med temi določi zdravstvena služba. Ti gredo ponavadi predvsem v razna zdravilišča. Ostalih 60 pa vsako leto izberejo med tistimi delavci, ki so ali po letih ali pa po delovnem stažu najstarejši v kolektivu ter socialno najbolj šibki. Ti gredo na letovanje po 21 dni, brezplačno seveda. Vsi ti delavci letujejo ponavadi že v predsezoni ali pa po zaključku glavne turistične sezone. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a udeleženih kakor tudi doseženih rezultatih ene najbolj uspešnih doslej. Skupno je sodelovalo na igrah bistriške občine blizu 300 zaposlenih iz 13 osnovnih organizacij. Športniki so se pomerili v sedmih disciplinah. Tekmovanja so potekala v več krajih občine, organizirale pa so jih posamezne sindikalne organizacije. Takšna oblika iger je postala za bistriško občino že skoraj tradicionalna. Njen namen pa je kar najbolj približati šport širokemu krogu zaposlenih v občini. V skupni uvrstitvi je drugič zapored osvojil najvišji naslov in s tem tudi prehodni pokal za leto 1973 IMPOL s 62,4 točke. Drugo mesto je osvojila sindikalna organizacija EMMI Slovenska Bistrica s 55,8 točke, tretjeuvrščena pa je osnovna sindikalna organizacija EMI Poljčane pred Prosveto, Steklarno itd. Najuspešnejši posamezniki in ekipe so ob zaključni svečanosti prejeli pokale, priznanja in diplome. V. H. Pohod železarjev na Triglav Komisija za šport in rekreacijo jeseniške železarne organizira v soboto, 14. julija in nedeljo, 15. julija, pohod slovenskih že-lezaijev na Triglav. Železaiji Združenega podjetja slovenske železarne bodo po skupinah krenili na Triglav z različnih smeri, vodili pa jih bodo izkušeni gorski vodniki, alpinisti in člani Gorske reševalne službe. Ob koncu tradicionalnega pohoda se bodo zbrali pri Kovinarski koči v Krmi, kjer bo piknik, na katerem bo sodeloval tudi pihalni orkester jeseniških železaijev. j Završnica s novo [ športno I središče ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ I ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ S ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Naravne lepote v okolici Završnice so že dolgo časa vabljive za mnoge turiste, posebno pa še za naše delavce, zlasti iz Železarne Jesenice. Z ureditvijo nove trim steze, ki šteje med najlepše v Sloveniji in dosedanjo razširitvijo nekaterih športnih objektov, se je število obiskovalcev še povečalo. Gostišče „TRIM“ Završnica, last TD Žirovnica, je že sedaj vložilo milijon dinarjev za nakup rekreacijskih objektov, kot so zvirala za otroke, kegljišče, koše za košarko, osvežilne tuše in peskovnik za otroke. Nameravajo pa še postaviti več klopi za piknike, ki so tod „doma". Ko smo pri piknikih, moramo omeniti, da so pred kratkim 4 tovarne ZP ISKRA ter ELAN priredili srečanje v naravi za svoje delavce. Piknika se je udeležilo več kot 600 ljudi, vsi pa so bili očarani nad lepoto okolice ter zadovoljni s postrežbo. Prav tako pa tudi turistična organizacija „Generalturist" vsake 14 dni pripelje svoje inozemske goste iz blejskih, bohinjskih ter kranjskogorskih hotelov, kjer jim pripravijo pester zabavni program, sodelujeta pa folklorna skupina ter ansambel Gorenjci S tem prispevkom pa bi predvsem radi poudarili možnost, da bi podjetja večkrat pripravila za svoje člane srečanja v naravi oz. piknike, in to v kraju, kjer bi vsi prišli na svoj račun. Tako bi zelo ceneno in zadovoljivo rešili vprašanje rekreacije članov kolektiva. PIPAN DELAVSKA ENOTNOST - ŠT. 27-14. JULIJA 1973 STRAN 11 r "N v vročim TUDI DENAR) HLAPI v________________________?____________/ V Fiesi, „rezervatu“ počit- zaposlenih, ne more letovati v niških domov, je tudi Dom ve- rudarskih počitniških domovih, lenjskih rudarjev. Hotel bi bilo ker so kapacitete še veliko pre-morda primernejše ime zanj. Pa majhne, meje zanimalo, kako se rudarji Torej 25 dinarjev odšteje na počutijo na dopustu in koliko dan velenjski rudar, ostalo pri-jih stane desetdnevni oddih. makne podjetje. „ , . . „Ravno danes so se dvignile Ravno danesje izmena; 250 cene ijačL Kar za i00%, je rudagev je odšlo, prišlo pa je povedal Evgen Drvarič jpa ravno toliko novih , je dejal temu naši neprimerno več upravnik doma Evgen Drvarič. za ravijo kot katerikoii tuji „Tukaj sem ze osmo leto. « Vsako sezono je večje povpraše- ° j težave“ vanje za letovanja v Fiesi.“ ”Nemalo težav z na. Povedal je, da gre vsako leto bavljanjem živil, posebno mesa, skozi dom približno 3.000 tu- saj ga letos hudo primanjkuje, ristov, od tega dve tretjini ru- Trudimo se. Kuhamo bolj kalo-darjev. Ž družinami seve. Veči- rično in pestro hrano, saj smo z noma se eni in isti vračajo sem. dolgoletnimi izkušnjami prido-„Kako to? “ me je zanimalo, bili občutek in se znamo prila-„Tega pa jaz ne vem“, se je goditi njihovemu okusu. Tako zvito zasmehnil. „To se kar v zavoljo hrane ni pritožb. Teže rudniku zmenijo." pa je s pospravljanjem sob po Velenjski rudnik ima rezervi- vsaki izmeni. Nepismen dogo-rano za svoje delavce milijon vor, ki že ves čas velja, je, da tristo tisoč dinaijev regresa let- vsak sam pospravi sobo. Na no. Delijo pa ga v obliki partici- voljo damo gostom tudi čistilna pacije, zato ga rudaiji dobijo le sredstva. Ker pa čiščenja ne tedaj, če letujejo v rudniških kontroliramo in k?r vsi ljudje počitniških domovih. Torej nismo enaki, pride včasih tudi tisti, ki so se odločili, da bodo do hude krvi. Mislim pa, da raje doma ali pa kje drugje leto- čisto po nepotrebnem, saj za vali (morda pa tudi niso prišli rudnik ne bi smel biti prevelik na vrsto!?), ostanejo brez re- izdatek, če bi zaposlili tri čistil-gresa. Jasno pa je, da vseh ke v domu v Fiesi. Vendar, tra-3.600 rudarjev, kolikor jih je dicijaje pač tradicija." Mali Matjažek seveda še ne zna plavati in je zato zanj morje odločno prevelik bazen. Pa še ti veliki valovi! Bo kar bolje zanj v „bazenčku“, ki mu ga pripravlja očka. ‘ Kartanje je za marsikoga edini način preganjanja časa, ki ga je na plaži vedno dovolj. Več gostov, posebno tujih, je letos na naši obali, trdijo gostinci in pri tem dodajajo, da letos tudi domači dopustniki manj potrošijo. Tudi v Fiesi je bilo že junija zelo živahno. Tu so najštevilnejši domači gosti v počitniških domovih naših podjetij. Sploh pa je Fiesa eden redkih „rezervatov“, kjer komercialni turizem praktično nima vstopa. - FOTO: A. AGNIČ Na plaži si vsakdo preganja čas po V prijetnem hladu na terasi doma velenjskih rudarjev v Fiesi dopustniki radi svoje. Nekateri so za tihožitje . . . posedijo še kako uro po kosilu. /' | j Odpravil sem se še malo po plaži, da bi izvedel, kako in po čem preživlja dopust delavec. Malo nezaupljivo so me gledali, saj je res čudno, če jih kar takole sprašuješ, koliko imajo v denarnici. Pa so le postali zaupljivejši. Milan Saga-rin ih Tone Praprotnik sta s svojima družinama prišla iz Maribora. Zaposlena sta v tamkajšnjem Industrijskem montažnem podjetju. Na vprašanje, če so pri njih dobili regres, sta me začudeno pogledala: „Re-greš? Ne ... o, pač! Pa kaj, tistih 600 dinarjev smo dobili že v marcu. Kje je že to!" V domu plačata zase po 40 dinaijev dnevno, za ženo in enega otroka pa kar 60 oziroma 25 dinarjev. Deset dni počitnic tako velja družino 3.000 dinarjev! Podjetje pa jim zagotavlja olajšavo, da lahko letujejo na kredit, po dopustu jim stroške za dopust odtegujejo v obrokih, kot so se dogovorili. Torej različno: P° zmožnostih in željah — m še po čem. Pa prijeten dopust! v Tekst in foto: A. AGNIC A Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bn ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. V. d. glavnega in urednika 'BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Narodni v? ^ I v LJubljani» št. NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski^ banki št. 501-620-7-12100 Posamezna številka stane 1,50 din. Naročnina je četrtletna 19,50 din — polletna 39,00 din — in letna 78,00 din ^ Z* A m RokODisov ne vračamo — Poštnina nlačana v eotovini — Tiska flZP »Linriska nraviea«. T.iiihliana