Srt Ulf,
11

Naročnina listu: — Celo leto . . K 12 — Poi leta . . ,	„ 6'—
■Četrt leta . . , 3*— Mesečno. . . , 120 lamaj Avstrije:----Celo leto . .	* 15*—
^samazne Številke —	16 vinarjev. --
FtoMJbeixMk	simi© 2Ü w«
«
•j
Inserat! ali
se računajo po 18 od 6 redne petitvrste: večkratnih oznanilih 1 — popust
„Strata" izhaja v ftffc deijek in petek popoNM£
Rokopisi se ne vraia|k
Mnlltvo in upravniStvo - Maribor l^oika ulica. S. — Telefon Si. 113.
Neodvisen političen list za
slovensko Hudetvo. |
m
PREMIRJE SKLENJE
Zagreb, 3. novembra
Premirje m ‘ I A stro-Ogrsko in entento je sklenjeno. Likvidacijska vlada je skleni«! divinine, še pred no je nastopil novi položaj Premirje je bil sk enieao po i bodečimi pogoji:
1.	Popolno razoroženje.
2.	Enrentine čete zasedejo vse železnice.
3.	Ententine Čete imajo prost preho i skoči Avstro-Ogrsko.

wfses&Bäsmm
Prvi dnevi Jugoslavije.
Jugoslavija je tu. Mlada, Čila in krepka, Mlada je še, komaj se je rodila, in vendar ona ni več slabotno dete, marveč je že krepika deklica. iToda, seveda, dorastla še ni. Še Tei je treba česar, da dorar ste toliko, da, ji bo mogoče položiti na glavo poročni vtenee. Toda ona je tu in nobena človeška sila le ne spravi več iz sveta,. Vendar prej kot ta naša mlada deklica, doraste, bo morala še marsikako nevarnost prestati.	" '
Jugoslavija je tu. Došla, je preje, nego smo to pričakovali in dasi smo jo tako željno in težko pričakovali, nas je vendar našla v marsičem nepripravljene, ker je prišla preje, nego smo jo pričakovali. Bili smo gotovi, da pride, a da pride tako hitro, nismo mislili. Dogodki se odigravajo po bliskovo, tako, da jim ni mogoče niti slediti.
Pomislimo samo: Na vseh železniških postajah do ŠpielleJda imamo naenkrat slovensk napise, vsi okrajni glavarji Spodnje-Štajerske — izvzemši Radgone, ki pa. pride tudi na, vrsto — so Slovenci, vojaštvo nosi narodno kokardo, ima slovenske poveljnike in slovensko komando. Vse to se je odigralo takore-koč čez noč. Vsak mora videti že na prvi hip to velikansko spremembo, ki se je izvršila v par dnevih. Vendar, to so le zunanji znaki. Predno se bodo poznale temeljite spremembe, preteče še precej časa,. Pomisliti treba, da j med nami mnogo nemških uradnikov, ki jih ne bo mogoče vreči na cesto, ako razumejo naš jezik. Seveda se bodo morali tudi ti pokoriti. a vendar preteče nekaj časa, predno se bodo mogli uživeti v nove razmere. Toda, eno smo že dosegli. Na naši zemlji ne gospoduje več tujec, marveč so na vseh vodilnih mestih naši, od ljudstva izvoljeni možje.
Uresničile so se proroške pesnikove besede, ki je rekel*	'	; , i I !.
Prost, pröst, mora bit’ moj rod,
Na svoji zemlji svoj gospod»
Vendar pa je nalsga, ki nas Čaka, še silno, silno težka. Pred vsem so silno hudi in težki časi, ki jih doživljajo možje, ki nam urejajo našo novo držah vo. Oni ne morejo ne jesti, ne spati. To pa tudi ni čudno. Saj se pravi temelji, ki naj zasigurajo moč in obstanek naše države, grade še le sedaj. Pa ne le samo to. Naše dežele so izropane in izmozgane do kosti in ne vemo, odkod dobimo živila, da prebijemo par mesecev, ki jih imamo še prestati, predno dobimo živila od zunaj. Nvpeti bo treba vse sile, treba bo velike požrtvovalnosti voditeljev in ljudstva, državnikov in državljanov, da premagamo te težkoče . Pa ne samo to. Naše dežele bodo preplavili iz bojišča se vračajoči sestradani vojaki in dezerterji, ki bodo skušali ropati in pleniti. Tudi tu bo treba veliko požrtvovalnosti, posebno, od strani članov naše narodne straže.
Vendar mi smo prepričani, da premagamo srečno tudi vse ,težkoče prehodne dobe, ako bo le naše budstvo'. zvjesta sledilo svojim voditeljem. Znamo pa tudi, da bo to ljudstvo ohranilo dosedanjo zvestobo i zanapre.-- 'lq da talko z združenimi silami dočakamo čimprej dan, ko bo mogoče, da se vsi naši vojaki vrnejo domov,** Vi naročje svojih družin.
Vendar rM ibilo napačno misliti, da nam bodo v svobodni Jugoslaviji letala pečena piščeta v usta, Nikakor ne. Tudi potem, ko bo že iztrebljen zatlhji dezertef, ko se bo,'že Pednji jugoslovanski vojak veje, se ne bomo mogli in ne Pravo delo začne še le ti in napeti vse sile, ne le,
----, -- jfe-je prinesla štiriletna vojna,
temveč da zacelimo'vse. trste rane, ki nam jih je za-djalo stoletje krivice'Jitis nasilja. Delati bomo morali vsi: Eni z glavom'drugi z rokami, eni s peresom in
drugi z motiko. Toda ako bomo delali, bomo delali za selbe, za svoje brate, za svoje otroke, za blagor in srečo svoje svobodne domovine.
In ako bomo vsi tako delali, bo v* naši svobodni domovini kmalu zavladala sreča in blagostanje.
Naša domovina je lepa, njena zemlja rodovitna in le na nas je, da napravimo iz te dežele zemeljski ra5< ..	1 :	, i :
V to pomözi Bog in sreča junäSkaJ
P v zi v jugoslovanskim vojakom!
Jugoslavija je ustanovljena, 'Toda, predno bode urejena,, poteče še nekaj časa, V tem času treba, da vsi napnemo svoje sile, da našo novo državo srečno izpeljemo iz nevarnosti, ki ji preti od strani iz bojišča se vračajočih vojakov, dezerterjev itd. Dogodilo se je že več slučajev ropa in plenjenja. Škodo vsled tega trpimo vsi. Zato je nujno potrehno, da se oklenemo v trdne vrste, da se organizirams.
Vojaki S Javite se tako} ^’šaSr^prp-svt^nrte^v'e?r‘ ništvu, da prevzamete zopet službo. Ste trpeli štiri leta, boste potrpeli še kratko časa. Potem bomo imel vsi mir.
Potrebni ste samo zato, da delate red in mir in da varujete svoje družine in svoj dom pred roparskimi toloami. Vsak posameznik tega ne more, pač pa l se bomo ubranili z združenimi močmi, V ta namen je 1 pa potrebno, da se pokorimo svoji novi vladi, ki je £ naša* jugoslovanska.
Nujen poziv!
Vso našo čč. duhovščino, učiteljstvo in osta-le razumnike poživljamo, naj uplivajo na vojake 26. in j	47. pešpolka,	ki	so	se samovoljno odstranil od svo -
š	jih oddelkov,	da	se	takoj vrnejo in sicer vsi v domo-
bransko vojašnico v Mariboru. Pojasnite ljudem po-I ložaj, povejte jim, da je sedaj slovensko poveljništvo !	in da se gre	le	za	vzdrževanje reda in mira. Onim,
j	ki se vrnejo	nazaj,	se ni treba bati, da bi bil kaz -
; n ovan i, oni ki se ,ne bodo prostovoljno vrnili, bodo občutno kaznovani. Nova vlada ima dovolj moči, da prisili vsakogar na spolnjevanje dolžnosti, ki jih ima napram domovini.
-selil v kedgu s vo je c bomo smeli udati brfc potem. Treba’matìt -B da popravimo zlo,
Ropanje in plenjenje.
Ker je vladala v zadnjih dneh minulega tedna, dokler ni prevzel poveljništvo slovenski general g. Maister, v mariborskem vojaškem zapovedništvu popolna birezglavost, so začeli vojaki kar trumoma zapuščati vojašnice ter odhajati domov, iöb tej priliki so vzeli seboj iz vojaških skladišč, kar je kdo mogel nesti. Plenili so tudi civilni ljudje. Izginilo je za — stotisoče blaga iz vojaških skladišč. Na Pragerskem je v petek/ na praznik vseh svetnikov, neki trans -port vojakov, ki so se vračali iz bojišča, oplenil kolodvor. Posebno hudo Je prizadet restavrator, Tröster. Zvečer je neki madžarski transport oplenil več va-eonov s sladkorjem na mariborskem glavnem kolo -dvoru. Došla straža je roparje pregnala. Na koroškem kolodvoru je transport madžarskih vojakov začel pleniti železniške tovore. Došla je straža, ki je, ker se niso takoj pobrali, začela streljati. Bilo je pri tem sedem Madžarov ranjenih, dočim so bili štiri mrtvi,;
Naše vojaško poveljništvo je sicer dobile neka -oj ačen j a, a to Še vedno ne zadošča, da bi se ukrotili vsi roparji.
Na Pesnici so včeraj zjutraj Madžari in Nem-
ci oplenili poštne vozove. Razbili iso vse, odnesli tudi denar.
Pozabimo!
Mi smo danes svobodni državljani svobodne Jugoslavije in oni, ki so bili pred štirimi leti tepeni, preganjani, opljuvani, ukovani v verige, ki so trpeli kot največji zločinci v ječah, imajo danes najlepše zadoščenji©, da njih trpljenje ni bilo zaman j, To, da smo dosegli svojo svobodno domovino, nam nai vsem zadošča kot plačilo za trpljenje, ki smo mu bili izpostavljeni v minulosti. Daleč od nas naj bo vsako sovraštvo do naših sodržavljanov nemške narodnosti , oaleč od nas vsaka želja po maščevanju. To, da smo dosegli ono, o Čemur smo sanjali, zadoščenje, da smo danes mi, bi odločujemo v naši domovini, naj bo naše edino maščevanje. Zato ne moremo odobravati ni-kajkjega nasilja, ki bd se zgodilo naSm drzavPänom nemške narodnosti, Mi žeb^^ nemški govorečimi sodržavljaiii v miri'In,'želimo preprečiti vsako krivico in vspko nasate-'
Zvesti temu načelu in izhajajoč iž stališča, da bo blagor in procvit naše domovina, zagotovljen le ako bomo delovali vsi složno, je Narodni svet skupno z zastopniki mariborskih Nemcev izdal danes proglas, M ga priobčujemo na drugem mestu, da se o-snuje skupna straža. Dolžnost nas vseh je, da se pokorimo temu ukazu Narodnega sveta, da Narodnemu svetu ne delamo težkoč, marveč ga. podpiramo v njegovi težki nalogi. Toda. to ne velja samo za Maribor, temveč tudi za vse druge kraje v deželi. Pov-sodi naj delajo vse stranke in vsi državljani složno! Vsako izzivanje bi bilo zločin, na naši mladi državi.
Mari bo i cani!
V te) težki dobi, ki jo je povzročila vojna, sta se odločila sedanja jugoslovanska vlada in izvrše-valni odbor samostojnega mesta Maribora, da določita v skupnem posvetovanju, kako Ee naj od-pomore v tej sili in kako se Daj odvrne nevarnost, ki preti imetju Mariborčanov s strani vračajočih se čet.
Mariborčani! Ne verujte vestem, ki jih kr neodgovorni ljudje dostikrat s slabim namer Ostanite mirni in pametni ih vedite, da bodo
raj navedeni današnji činitelji, ki imajo v rt____
moč, vse storiti, da odvrnejo preteče nevarnosti.
Najprej je treba ustvariti četo, ki lahko skrbi za javni red in za javno varnost, ki vam nudi zagotovilo, da se ohrani vaše imetje in zavaruje osebno varnost vsakega posameznika.
Da dosežemo ta ciij, smo se zedinili, da ustvarimo varnostno četo. ki bo vojaški organizirana, in bo kot pomožna četa mestne policije ob našem splošnem soglasju pod poveijem gospoda generala Maistra opravljala mestno varnostno službo.
Zato pozivamo vas, vse d ek danje vojake, brez razlike narodnosti in strankarske pripadnosti, da ste na razpolago splošnemu blagu, da se oglasite v ponedeljek zjutraj v ta namen v dravski vojašnici in se kot prosti možje namesto s prisego zavežete z zaobljubo na roko.
Ker vemo, da se ob teh težkih časih ta na vsak način težka služba ne more izvrševati kot častna služba, določamo.
Judje! Skrbite za red in miri
Vsak posa aizzai vojak dobi na dan po 5 K, popolno opravo, ia stanovanje ter hrano v vojašnici. Častniki, ki se ponudijo za ta javni posel, dobijo dnevno po 15 K.
0 > naši popolni odgovornosti izrecno porri sr j a a », di so s to prijavo in s prevzetjem te s lio i ihte nikakor ne izreče in ne zaveže, da se pripiziuva k tej aii oni državnosti.
Mariborčani! Sledite našemu pozivu, zaupajte nam popolnoma, vaš blagor in mir je v trdnih
j ijpóii !	/f
D v Karet Verstovšek, Dr. Franjo Rosina, General Maister,
Ž »pan: Dr. J. Schmiderer.
Za izvrševala» odsricr Dr. Brnest Mravlig, Henrrk Wastian, Hans Sappanz.
Kako si naj vsaka občina ust&novi narodno straža.
(Piše M, V.)
Hočem v kratkih besedah dati navodilo, kako se v sleherni občini najkrajšim potom ustanovi narodna straža.
1.	Županstvo povabi občane ali tarane k poučnemu shodu v bližnjo šolo, gostilno itd. Pri shodu se naj lmdstvo pouči, kako mora ob teh važnih in ne -varnih dneh prehoda v komaj pričakovani mir ob strani vstajajoče Jugoslavije skupno ter z vsemi-močmi skrbeti za javen red in mir, Istočasno se proglasi ustanova narodne straže, k; kateri pristopiti je dolžan vsak mož in mladenič, do 16 let, oeiroma do 60 let, To je izvajajoča moč narodne straže, Vendar tudi ženstvo kot podpirajoča moč mora biti priprav -Ijeno, iti tej straži na roko (n. pr., s prenašanjem poročil, signalov; ob nevarnostih itd1,).
2.	Občinski odbor nalto izvoli, oziroma župan i-menuje odbornike narodne straže; odborniki naj so kolikor mogoče krepki in posebno izkušeni možje ter tako izvolièni, da, pride na vsajko skupino MS (na vrhu, v dolini, ob cesti, za gozdom itd.) vsaj en odbornik Temu so podrejeni vsi možje, istih hiš in morajo v slučaju nevarnosti nastopiti kot oborožena straža,
3.	.Občinski urad nemudoma izprosi pri sedanjih političnih oblastih Udom narodne straže (stražarjem) in odbornikom orožne liste.
4.	Občinski urad tudi nemudoma prijavi usta -
odnemu svetu, istemu pred* a vprafea,nja in prošnja (p. a, streliva; itd,)
i,,	v uuiiDij ini, u v 111 u straže ii aj bo če' le mogoče vojaško izvežban in, pismeno naobražen mož. Temu so podložni vsi odborniki in stražarji,
6.	Voditelj narodne straže naj, z odborniki večkrat (mesečno gotovo enkrat) zboruje ter o tem zborovanju daje poročila Narodnemu svetu.
Ta c!0 poplnoma kratka navodila k sestavi na-iž. Ne odlagaj noben župan, 'da ne bo prehitro ustanovi prepotrebno narodno stražo, težkoč se obrni na najbližjo občino, ki že tuapuiag» z narodno stražo, ali pa na najbltžji pododbor Narodnega sveta!;
Sedaj pa na delo!
M džarska sleparija za prekmurske Slovenca.
V Murski Soboti je obškurno ,„,Madjarsko Iz -obraževalno Družtvo Slovenske Krajine“ 20 oktobra shod držalo, na katerem so se neki Madjari in renegati sami sebe za zastopnike pr kmurskih Slovencev oklicali. Da na; svoj shod dobijo publikhm, so dali razglasiti, naj ljudi pridejo, ker de se glasilo za to, kam hočejo ljudi spadati, ali k Ogrski ali k Sloveniji. S tem goljufanjem so res dobili kakih tisoč^ ljudi na shod, Imenovano društvo je skromno majhna tovarišija nekih maidjarskih učji/tleljev, uradnikov in hlepilnih renegiatov. V mirnem času le to društvo s tem razširlevalo madjarsko izobraženost, da je špio-niralo za katoliškimi duhovniki, če so naročili knjige Družbe sv. Mohorja ali kaki molitvenik iz Maribora ali Ljubljane, Zdaj so pa s tem želeli svojo madjarsko omiko pokazati, da so besneli proti samoodločbi Slovencev in tajili resnico, da so prekmurski Slovenci— Slovenci in imenovali so jih za Marija -re. Draea gospodje Cifruk in Sömen in drugi, vi ne ste, zastopniki prekmurskih 'Slovencev! Kdo vas je izvolil ,za zastopnike iSlovencev na Ogrskem? Vi lahko govorite v svojem imenu, kar hočete, ali slovensko ljudstvo pustite pri miru! To ljudstvo ima dosti razuma, da bo glasilo proti Vam, svojim tlačiteljem! Gospodje dr, Cifrak in Sömen,, zakaj ste pa ne šli v fronto branit madjarsko domovino? iZakaj ste se pa skrili v Hinterlandu kot S pit abjkoma n danti ? Zdaj hočete svojo trdo pest proti Slovencem pokazati, zar kaj ste je pa ne pokazali na fronti? Tajki Hinterland-Oberlajtinanti se naj skrijejo v svoji odvetniški pi -sarai ! Tiho, gospodje, vašega hrupa se' samo stare mamice zboji jo! Gospod dr, Cifrak, vi ste češki re - ; negai, vaš oče, pošten in dober mož, je prišel iz Ce- ; škega na Ogrsko; vi ste pa prišli s terbuhom za kruhom med Slovence, v novi Sloveniji ne bodete i -meli odvetniške pisarne ! Vi zdaj zato kričite. In dr. Sömen, Slovenec po očetu in materi, kaj pa Vi mis -lite? Učili ste se pravo, kde ste se pa to učili,, da je pošteno delo zatajiti očeta in mater in vi zatajite svoje slovenske brate, ki so vam že lepo palačo posta -vili?! Kde ste se učili to etnografijo, da je Slovenec = Madžar? Dragi gospod, ako hočete v novg Sloveniji odvetnik biti, tedaj morate pokoro činiti in zno-vič spoznati svoje roditelje! Kaj pa, je gospod dekan Slepec Ivan iskal onde na odru poleg framasona Cifraia? Kdo ve odgovoriti, dobi rdečo kapo. Gospodje, gospodje, ali ste tolmačili državnemu tajniku, kaj vam je ljudstvo kričalo; „Štajerski kmet ima koteo, dobi petroleum in duhan, IZaikaj pai pri nas samo Židovi tirajo vse? Na Štajerskem ne civilskega zakona, onde ne vladajo Židovi!“ Gospodje, ki ste vse to slišali! Ali zakaj ste ne tudi ekscelenci Nemeth tol-
Br& ska pusom*
(Po napevu ; „Još Hrvatska ni propala.“) Morje morju zabučalo bratski je pozdrav, v bratstvu srce zradovalo src se iz daljav.
Ista misel je sokolja v naših dušah vseh.p ista vera, ista volja, isti žar v očeh!
Staropravdarji, ustaši in uporniki, mučeniki vaši, naši — bratje so nam vsi.
Isto pravde klic jih drami,
4 vstali so z grobov:
skupaj vsi bore se z nami za dan velik* nov!
Že žari se dan prostosti,
, kvišku, narod moj!
Vsi, kar narodov je prostih, bratje so s teboj!
Ista misel je sokolja v naših dušah vseh; ista vera, ista volja, isti žar v očeh!
Janko Kovačev.
Slovenci vojaki!
Vaši domovi so v Devarnost. Jugoslovanska domovina nujno potrebuje vojaštva za brambo. Dosedaj ste siuždi tujc* m, domovina Vas pa sedaj kliče, da čuvate sehe, sraje in last slovenske doji movme. Oglasite se pri svojih vojaških poveljstvih ; in siccer v Mariboru in v Celju v domobranski vojašnici.
V&ša služba bo ir&jala po možnosti samo tako dolgo, d& bo cdstranjena od nas vsaka nevarnost.
Slovenski voj; ki, domovina vas kliče! Na plan!
ljudstvo skupaj, in tako bi morali to reč opraviti, H vidili ste fiasko, ki vam je pretil Zdaj pa lažete po vseh časnikih, kako ugodno se je iznesel v,aš shod. Ali, dragi gospodje, ljudstvo je ne govorilo, samo vi ste govorili: kdaj bo ljudstvo govorilo, tedaj vam tesno bode. — Vi vohate za hujskači? Mi vam lahko i-menujemo hujskače, ki so vsem ljudem tuje narodnosti na Odrskem vzeli navdušenost dio Ogrskega. Ti so ogrski Stuhlrichteri, notari, ki tiranizirajo ljudstvo ; ti so ogrski framasoni (eden izmed njih je tudi dr. Cifrak) in Židovi, ki so prisilili katoliškemu liudstvu „oivilski zakon,“ Ne je treba drugim iti med Slovence in nje dražiti proti ogrskoj državi, ker ti imenovani gospodje so to delo že izvrstno včjnili.
Pogoji za premirje.
Ob sklepu uredništva smo dobili besedilo" pogojev za premirje. E Kenta zahteva sledečo črto: Umbra! vrh pri Stiifse. jochu, Brenner. Tobiah, Trbiž, Predli. Mangart, Snežnik na Kranjskem, Vo-Joska in Dalmacija z otoki. Avstrijske čete morajo izprazniti to ozemlje. Zajedle gä,! bodo enlentiae čete. Dovoli se prosto g banja ententiuih Čet pò vsem bi vtem avstro-ogrskem ozemlju.
Bvžeča. smada.
Preko Primorskega in Kranjskega beži iz Ba nečije ogromna bivša avstrijska armada v našo kraje. Kmetsko prebivalstvo prosimo, n-j se pripravi n & te dogodke, organizira se naj v narodne
straže in naj skrbio noč m dan čuva svoje do move in imetje. Druge p>m»či aeiaj zaman pričakujejo Zavarujte posebno živila.
Pokorite se ukazom naše vlade v LI ubijani I

Q
TEK,
Ci ga. v j s Maribor?
(Konec.)
tli V industrialnem oziru sicer nima Maribor v bližuii okolici kakih rudnikov ali premogokopov, vendar se industria tukaj od dne do dne bolj razvija. Pred vsem je omeniti že stara obdelava domačih surovin : tovarne za usnje, umetni mlini, mizarska obrt radi obilice domačega lesa, pivovarstvo. Važnega pomena-j,e Maribor v prometu za Transit-blago in sicer je Maribor nekako posredovalna točka med in -dustrialnimi alpskimi deželami ter slovenskimi in hrvaškimi. Z industrialnimi izdelki ne bo Maribor zalagal alpskih dežel, pač pa se mu odpira širen trg v jugoslovansko dežele, k Adriji in na Balkan, Reklo bi se torej Mariboru odrezati glavno žilo, če bi ga. državnopravno odtrgali od jugoslovanske državne skupine. To razmerje do slovanskega juga ni morda le hipno, marveč ima že zgodovinsko ozadje. Odkar je pod Karolom VI. bila zgrajena velika državna cesta pioti Trstu, so se odprla Mariboni širom vrata na jus. Proti severu, v nemške dežele, oddaja zlasti vino, sad e in perutnino, to bo tudi v bodoče iz slov. juga lahko odpravljal v. nemškei pokrajine, pač veliko lažje, kakor če bi moral talko robo zbirati iz tuje državne skupino. Tudi za svojo obrt je imel Maribor cd nekdaj no, jugu glavne odieraalce. že v '17» stol. imamo vzglede, kako so mariborski obrtniki, zlasti mizar i. ki; arti, zlatarji,slikarji, k|I;uča|vnič;ar)i, dobivali obilo ? osla na Hrvaškem, celo v Varaždinu . ki sicer po obsegu ni bil manjši od Maribora»
Pri bodoči narodnostni ureditvi gin preosnovi državnih mej bo stal Maribor pred alternativo:	ali
se priklopi k skupini nemških dežel ali k jugoslov . državi. Prvo bi ne pomenilo „ureditve , marveč nora nasilstvo in krivico ža -Slovence ter pogubo ,za Maribor sam. Kot osamljen otok v slovenskem morju je gebgrafično nemogoče Maribor izrezati iz okolice in ga združiti z nemškim ozemljem. Priklopiti Maribor z okolico vred, morda s celim glavarstvom ali vsaj z mariborskim sodnim okrajem nemškim deže -lam, bi bila ha j večja krivica za slovenstvo in bru -talna rešitev.narodnostnega vprašanja,. Vrh tega. se v gospodarskem oziru Maribor odtrga od južnih dežel, ki so pred vsem vir njegovega bogatstva,. Taka „rešitev“ bi stala neizmerno nižje, kakor zloglasna absolutistična vlada L 1859, ki je pri selitvi škofijskega sedeža vpoštevala narodnostne razmere in mariborsko okrožje spravila pod oblast lavantinskega škofa ; načeloma je celo pripoznala, potrebo, da se o priliki tudi iz graškega okrožja izločijo slovenski kraji, -ki so začasno še ostali pod sekovsko škofijo. Kar se je takrat v cerkvenem oziru iz narodnostnih razlogov spoznalo za potrebno, zahtevamo dandanes tudi v državnopravnom oziru. Edino pravična,, zgodovinsko in geogr alièno utemeljena rešitev „mariborskega vprašanja“ je: Maribor ostani pri tistem ljudstvu, s katerim ga je zvezala zgodovina in narava, in iz katerega krvi se v ogromni množini prenavlja ih množi njegovo prebivalstvo.
A’ ugovarja se nam: Vi zahtevajte svoje pravice, a drugim ne delajte krivice! Nemški socijalni demokratje so izdali geslo: priznavamo praa^Do samoodločbe Slovanom, toda nemško posestno stanje mora ostati nedotaknjeno. Slednje je- dvoumno in v nekem zmislu zanikanje prvega. Kaj tiči v pojmu „nemška posest“ ? Nemške stranke smatrajo vsako po, Nemcu zasedeno uradniško mèsto za svojo posest Potemtakem lahko proglasite celo Spodnje Štajersko
za nemško posest, enako Koroško, kjer so po zadnjem ljudskem štetju vsi politični okraji narodno mešani, naposled niti Kranjska, ni varna, pred „neimško posestjo“, z drugimi besedami: po tem načelu ostani vse pri starem. Ce je Ma ribor z, okolišem, od kate -rega se ne da ločiti,- nemška posest, sc z istim pravom ali nepravem lahko reče to o Ptuju, Celju itd. z njihovim okolišem.
Da se doseže mednarodni sporazum, ki so si ga vendar tudi nemški socijalni demokratje zapisali na prapor, se bodo Neaici morali odreči velike in temeljne zmote: nobenemu Nemcu se ne sme las skriviti, nobena ped, nemške zemlje odstopiti, drugi pa, si naj dajo mirno rezati cele kose iz živega mesa, naj mirno gledajo,, kako se jim stotisoči n asih o odnaro-dujejo in se trga kraj za krajem od njegove zemlje. Nepristni ska sodba, pra. Uviokf in čtee|eko|tjui;)aost bo pri odločevanju usode mariborskega! mèsta ven -dar pretehtala: na, kateri strani je več ptavice? Ge-ografično leži Maribor v zaprtem sl «tipskem ozemlju, v gospodarskem oziru je za Muril^gvssfeza z ju-
goslovanskim ozemljem življenjski pr gpvo prebivalstvo, zlasti produkti grom ni večini slovehške krv;i, ir no gojilo le vsled tšsečletnfcjri* nasiistva. Torej ne moreofeitßf ma, kam Maribor spada.
‘Vsaka ločitev boli, bo šlo brez boli. V marib čiti dva slo'a: j riseljene
r avp nje-i je v o-.‘‘tUiSUPatr
si» ar iJM©?
(vpriC/d Tildi tu ne prebival-t vn je lo -
______jSjili je zlasti po-
nemčevalni zistem spralvi}	pa domačine .
Prvim je prosta j ot k njiboviprrtJj^kom; po tujcih se vendar ne more določevati n avaria ag^-i p adr.ost kakega kraja. Od pravega domačega prebivalstva se' jih bo pa 90% spomnilo, da so Fotoi^^ffyenskih stari-šev in bodo kmalu costali tudi pe^^pdnosti to, kar P« krvi že itak so. Zlasti ma,r%^Iftrgovci naj enkrat temeljito pogledajo v svojgflb a r ) jn domovinske
Beneš a armada na povratku v domovini.
Ljubljana, 4. nov.
Čez 400 000 mož bivše avstrijske armade se pomika kot velik val čez Goriško preko Gorenjske proti Ljubljani in štajerski. • Nad Gorico so letalci vrgli nekaj bomb.
V Trstu se izkrcalo 100 000 mož.
Trst. 4. novembra.
Tukaj se je včeraj izkrcala okoli 100.000 mož ententinih čet, ki še pomikajo pr ta našim krajem, da jih zasedejo in napravi] » 'red m m r.
Poveljstvo ' jugoslovàsske mornarice,
b k.	,a-.;yv	_ '
Za vrhovnega poveljnika vse jugoslovanske mornarice je imenovan kotit rad m irai Karel pl. Priča, za njegovega namestnika pa fregatm kapitan Koch. Brodovni poveljih* pl. Vukotič se je potopil z bojno ladjo »Viribus Oni tis«. Ostal jeklo zadnjega hipa na krova poti; pì ja j očes se Udje.
Madžari [delijo.
Zf-greb, 4. nov.
V vzhodt i flrv&tski plenijo deli Kovessove armade. Srbi so med Zemunom iß Oršovo Eà mnogih krajih prekoračili Donavo in se pomikajo po Ogrskem proti Budimpešti.
Turčija se popolmo udala.
Iz Londona se z dne 1. novembra uradno poroča:
Turčija je sklenila premirje, ki je za njo na -ravnost uničevalno : Odpreti mora brezpogojno Dardanele. katere zasedejo angleške čete, izročiti mora vse vjetnike, razorožiti takoj celo armado, izročiti mora vse vojno ladjevje, ententine čete imajo pravico zasesti vse važnejše točke Turčije, kot pristanišča, železniška križišča ter železniške proge. Vse’ železnice v 'Turčiji se nahajajo v oblasti entente. Turčija se odpove mest in pokrajin Batum in Baku ter cele Arabije, Vrhu tega mora Turčija pretrgati vse odnošaje med Avstrijo in Nemčijo. Vse sovražnosti med entente in Turčijo so z 31, oktobrom ustavljene.
Te tl e sm k e m» lice,
f Kaplan Ivan G ratič. Dne 1. novembra l 1. je v Mako ah v staresti 84 let umrl tamošnji ka plau č. g Ivan G* ratič. Rojen je bil pri Sv. Benediktu v Slov. goricah lem 1884 in v mašnika posvečen leta J 909 Ket kaplan je služboval v Pilštanju in v Makolah. Pogreb ss je vršil v pon-deljek, dne 4. novembra predpoldne. Blagemu in vzornemu duhovniku svetila večna loč!
f Mihael Lešnik. V nedeljo, dne 3, novembra,
Zjutraj je nagloma umrl naddavkar Mihael Lešnik , star 01 let. Pogreb bo jutri v torek v Lembahu, Rajni jo. bil zaveden in miren narodnjak, priljubljen pri fovarših in ljudstvu. Svetila mu večna luč!
liste ter se vprašajo, kdo jim je nanosil premoženje.: Nekaj Nemcev Še bo pa gotovo preostalo, Kaj pa ž njimi? Odvračamo' z Vprašanjem: Kaj bo pa z našimi' rojaki, ki bodo 'po ločitvi ostali v Gradcu in drugih nemških krajih? Kar bo za te morate biti pray, be tudi za vas! In Če bi rekli: razmerje se bo 'takrat obrnilo: kar imajo sedaj Nemci, bodo takrat i-meli Slovenci, in v sedanji slovenski položaj se bodo morali uživeti Nemci, bi vam. se ne godila 'rjobena krivica p5 vaši lastni sodbi. Saj Niemci vedno in ved-n« zatrjujejo z vlado vred, kako imenitno se Slovanom godi v Avstriji, Dobro; pa si 'vlsedite enkrat na našo klop! /
Toda tako ne bomo ravnali. Krivic, ki se nam gode, ne privoščimo niti našim nasprotnikom. Gostoljubnost je stara slovenska čednost, Nie bomo vračali milo za drago, a zahtevali bomo:	1. Nemci moraio
spoznati ,v Slovanu sebi enakopravnega človjeka. 2. Izbiti si morajo iz glave misel, da so oni rojeni gospodje, drugi pa sužnji. 3. Ne bodo smeli ' zaničevati tistega, ki jim daje kruh in streho,
,'Moderni, svet zaničljivo gleda na razne predsodke srednjega veka. Tako bo tudi bodoči čas en-Brat z začudenjem gledal, kako je bilo mogoče, da so Nemci tako^ganičevali in zatirali Slovence radi narodnosti, kSfop“se je to godilo v Mariboru. Verujemo, 'da nastopi čas, ki ga ,ie v preroškem duhu zrl veliki glaisiteij jugoslovanske! misli, pesnik Stanko Vraz :
**)
Nemci sami bodo hvaležni, če po novi preureditvi zavlada mir in zastopnost med narodi in bodo obsojali nesrečno politiko svojih rojakov, ki je nam in njim prinesla prazne želodce in drugo gorje,
f Franc Postrnfnik. Umrl je tukajšnji vpokoje-ni davčni nadupravitelj Franc Postružnik. Umrli je bil vesten uradnik ter zaveden Slovenec. Bodi mu zemljica lahka!
Mariborski slovenski dijaki, ki so stari 17 let, se naj danes zvečer ob pol 8 uri udeležijo posve-* tovanja glede Narodne straže.
I PoHcijška ura v Mariboru. V Mariboru se morajo vse gostilne in vsi javni tekali zapirati ob devetih zvečer. To je bilo nujno potrebno, da se preprečijo izgredi in nemiri, ki nastanejo najrajši po noči v poznih urah.
Narodni praznik v Celja. Celjski in okoliški Slovenci! V sredo, dne 6. novembra 1818 obha jajmo najlepše narodoo slavje. Dopoline ob pol 9. uri Celebrira g. opat Ogradi v farni cerkvi celjski slovesno zahvalno mašo. Ob pol 10. uri se zbirajo društva, korporacije, vojaštvo in ysé drugo občinstvo na trgu pred Narodnim domom v slovesni Sprevod po celjskih ulicah. Po vseh tovarnah, n radih, trgovinah in obrtik počivaj ta dan delo! Ta dan naj zaplepoiajo naša drage barve v mestu in okolici z vsake hiše, z vsakega okna!
Narodni praznik v Trbovljah, Ustanovitev. Jugoslavije smo tudi tu obhajali kot narodni praznik , Kot predpripravla je bilo, da so izgjnili nemški napisi na postaji, na rudniških in na vseh zasebnih poslopjih. Povsod, tudi na, rudniških poslopjih, so bile izobešene slovanske zastave. Vse delo je počivalo ta dan. Popoldne ob 1, uri je bilo zborovanje in slavnostni obhod ;f vse se je vršilo v znamenju soli dar -nosti vseh slovenskih strank., Zbirališče je bilo na dvorišču Delavskega domai, Tu je pozdravil navzoče delavski vod m Sitar in zaključil z željo, da bodi Jugoslavija demokratična država,, kjer bo našel tudi delavec svoje pravice! Nato je zaigrala godba in razvil se je velikanski sprevod» Naprej so korakali zastopniki vseh društev z zastavjami, Orli in Sokoli vi krojih, njim pa je sledila nepregledna množica, gotovo je bilo 6000 ljudi v celem sprevodu, ki se je vil skozi cele Vode v Trbovlje, kjer se je še vse enkrat zbralo na trgu pred cerkvijo, kjer sta govorila zbranim župan Vodušek in Župnikj Časi o pomenu tega dne, Ei je za nas prava Velika noč — vstajenja dan. Burno pozdravljen se je oglasil k besedi toliko preganjani železniški uradnik Oset, ki je pozival k edinosti in k delu za, lepo, svobodno domovino» Nato so pevci peli naše narodne pesmi „Slovenec, Srb, Hr -vat“, „Lepa naša domovina“,, „Slov|e Urala, do Triglava“ in druge, nakai v redu in miru razšle.
Manifestacija v Ljutomeru v net m., je bda sijajna. Udeležba velikanska. Navdušenje nepopisno. Prišlo je tudi ogromno ljudstva iz Prekmurja in Medžimurja. Nemški napisi so bili vsi odstranjeni, nadomeščeni s slovenskimi. Avstrijski orli. prebarvani z znaki SHS (Slo/enei, Hrvati, Sài),
Narodni svet za. sodni okraji S lov. B i s t r i-
c a se je ustanovil dne 3,0. oktobra t» 1, ob ogjromni udeležbi narodnih zaupnikov vseh stanov v Si, Bi -strici. Na tem sestanku so se par ur temeljito raz -motrivala vsa važna narodna in gospodarska vpra šanja, posebno pa krajevna, Par važnih praktičnih sklepov se je že takoj drugi dan izvedlo. — Koncem zborovanja so zaupniki zložili okrog 700 K narodnega davka Raz Narodnega doma je visela po 'dolgih le -tih prvič slovenska trobojnica. Podi vtisom zadnjih dogodkov v jugoslovanskih deželah in menda tudi visled veličastne udeležbe na tem sestanku je še isti večer nemčurski odbor mesta Slov» Bistrica z župar nom vrea odstopil, da, izroči skrajno zavoženo mestno gospodarstvo Slovencem.
Brežice v slovenskih rokah, Nemški nadvladi v Brežicah je konec, Vodstvo mestne uprave je prevzel slovenski župan odvetnik 'dr, Ljudevit Stiker . Mesto je v slovenskih zastavah, med ljudstvom vlada nepopisno veselje.
blov. Bsstica v slovenskih rokah. Murmayr je odložil županstvo. Županske posle prevzel slovenski notar g Kolenc.
Srednje šole v Mariboru so zaprte na nedoločen
čas.
Ptujsko janičarsko vzgajališče. Prijatelj lista nam piše: Župan Ornig s pomočjo svojega, pribočnika -Netoliezka ni razpošitjal siamo po ptujskem okraju prošnje za milodare za svoj janičarski zavod, ampak drznil se jih je pošiljati tudi na županstva in šole v drugih slovenskih okrajih Seveda so dobili ta prošnje tudi zasebniki v drugih slovenskih okrajih. Dia Orniga ni sram hoditi po Slovenskem beračit ! In to ravno meseca septembra, v katerem je baš pred 10 leti (leta 1908) nemčurska lakinaža) napadla mirne Slovence, ko so hoteli v Ptuju imeti skupščino Družbe sv, Cirila in Metoda, Koliko zaničevanja in preganjanja so moraJi takrat prestati Slovenci. Zaradi nemirov sta v istem času v Ljubljani našli dve nedolžni osebi svojo smrt. Povod takratnim nemirom pa je dala ravno nemčurska banda v Ptuju. Kdor i-ma tedaj narodni čut in ponos, vrni prošnjp ptujskemu Ornigiu!
Mir se mora na vsak način vzdržati. No va vlada bo skušala to doseči z vsemi silami. Mi moramo vzdržati red in mir ter storiti vse, da naša zemlja ce bo trpela vsled roparskih tolp. —- Stori vsakdo s -ojo dolžnost !
Potnike na železnici poziva Narodni svet, naj nikar ne povzročajo narodnih prepirov. Sedaj ni čas za take malenkosti. Bodimo vzdržni in ne izzivajmo.
Želežniški promet. Včeraj se je vršdo v Ma riboru daljše posvetovanje funkcionarjev južne že leznice z zastopniki železničarjev ia slovanskega Barodnega sveta. Dosegel se je popolen sporazum. Obljubilo in zagotovilo se je, da bo železniški promet odslej popolnoma v redu ia da bodo tudi nemški želevničarji opravljali svojo službo.
Kmetje, pozor! Narodni svet Vas zopet in zopet poziva, da oddaste žito in živino tudi zanaprej in sicer takoj, kakor dozdaj. Pri oddaji živine in žita ostane za zdaj vse pri starem. Nekateri neljubi nakupovalci so odstranjeni. Kmetje, le v Vašo korist je da oddaste svoje pridelke in živino. Ako bi ubogo ljudstvo moralo stradati, potem se začnejo nemiri, ki v prvi vrsti škodujejo kmetom. Kajti lačne množice začnejo iskati živeža in pleniti ravno pri kmetih, koder mislijo, da so pri njih shranjena živila. V kratkem dobimo živež iz Amence, joiem bolj odpadle neljubjo rekvizicije.
Organizirajte takoj v vsakem kraju Narodno Vtražo! Roparske tolpe se prikazujejo. Kamor pridejo, vse poplenijo» Teh tolp se bodete ubranili le z lastnimi strajžami. Vsak; mož je dolžen vstopiti V Narodno Stražo, "dabrani življenje in imetje sebi in drugim. Orožje dobite pri vpjajških poveljstvih.
Ropanje in plenjenje. To kar »ho povd rja!! vedno in česar smo se bali, se sertej uresničuje. Sestradane in nedi ciplirane mase pieiiugane ar made, preplavljajo naše dežele in groze, da uničijo vse. Vojaški transporti, ki gredo, preko naše že* lezaice so prava nesreča za nas. Dogodile so se že razna nasilstva na železniških postajah, ropi in plenjenja so na dnevnem reda, ŽGibrg pa, dana teh ropih in plenjenih niso udeleženi le vojaki, temveč tudi civilne osebe. Opozarjamo zato vsakogar, naj se varuje vsakega nasilstva, ker se bodo vse protizakonitosti strogo in brezobzirno kaznovale.
Kurilnica na Pragerskem gori. Iz Pragerskega nam telefonirajo, da gori kurilnica južne železnice. Zažgali so vojaki, ki se vračajo na Maažarsko.
Denar ne shranjujte doma temveč ga naložite raje v hranilnice, ali pa odplačajte dolgove. Nekateri so iz strahu pred 9 vojnim posojilom držali ìar doma. Ta strah je prazen, ker denarja v ojilnicah nihče ne bo rekvirirah Yojal
«uje koriš dete poke
poživlja, ua umilile svuj uimi:
Premirje je sklenjeno. Na fror tah bivše Avstro-Ogrske države miruje orožje Toda naši domovini preti šele sedaj glavna nevarnost. Našo domovino so preplavile tolpe razpošene armade, ki ropajo in plenijo po naših krajih. Vojaki! Sedaj je čas, ko treba, da bran te svoje domove, svoje družine, matere, sestre, žene in otroke. Posameznik pa tega ne more. Zato pokorite se ukazom nove vlade, storite svojo dolžnost!
Opava v čeških rokah. Češki časnikarski urad! poroča da so v Opavi v Šleztji b li vsem uradom prideljeni češki uradniki. Generalmajor Urbanek je zagotovil češki Narodni sVet vojaške pomoči.
Veliki žnpan za Dalmacijo. Narodno viječe je imenovalo za v ilikega župana Dalmacije dr. Ivo Krstlja.
Bosna v rokah „Narodnega vi ječa“. Bosna in Hercegovina sta v robah »Narodnega viječa«. General Sarkotič je izročil »Narodnemu viječu« vse vojaško in civilno upravo obeh dežel Sestavila se je vlada pod predsestvom Vojeslava š ila. V viadi so zastopane vsa tri veroizpovedanja v deželi, namreč katoliški, pravoslavni in muzMmtni
Italijani se pogajajo z Jugoslovani. Italijani sc poslali svoje delegate v Palo, éa se pogajajo z zastopniki »Narodnega veča« o spornih vprašanjih med njimi ih Jugoslovani. ‘
Italijani v Trstu. Iz Tista pore čaje, da je dospelo včeraj v Trst 6 italijanskih -aeroplaDOv. Dva italijanska častnika sta -pozdravila zbrano ljudstvo iz balkona ter naznanila, da ss-hasted nji dan (to je bilo včeraj v nedeljo) izkrcajo ’ italijanske čete ter zasedejo mesto: Delegate je pozdravil zastopnik Slovencev dr. Rvbar imenom Jug slavlje. Na Narod m m domu plapolajo jugoslovanske zastave. Ta di sicer so plapoie na mnogih hišah jugoslovanske zastave. Enako je bita vsa oko!.ca okrašena v ju gcslovanskih zastavah
Slovenščina uradni jezik. Jusitčni minister dr. Ravnihar je uvedel za vse njemu podrejene urade slovenščino, oziroma srbohrvaščino kot izključni u-ra'dnì jezik, Neslovenci lahko delajo do preklica vloge. v svojem jeziku, ki se pa bodo rešile le v urad -nem jeziku. Sodbe se bodo izrekale „v imenu zako -na.“
Italijani in Jugoslovani. Italija dela velike te-težkoče ker stavi pretirane zahteve glede jugoslovanskega ozemlja. Upati pa je,, da. bo Italija pod pritiskom entente skrčila svoje zahteve.
Organizirajte s@ v narodne

Jugoslavija in vojujoße se države,. 'Jugoslavija se je prvotno izrekla za nevtralnost ter je razorožila vse tuje čete, ki so prestopile njene meje. Toda vsled nastalih novih razmer bo bržkone napovedala vojno stanje proti Nemčiji.
Potopitev luoij „Franko jan" in ,C rkvenica “ Ita
lijan) so potopili jn^osljv,inski laJiji »Frankopan« in »GirkveniCü-«. Narodno viječe je takoj protesti ralo ari vlad - h entente.
Amirikaisk) hroiovje v Srodo eniškem morju. Amen kansko »oj n o orodovj* je dospelo v Sredo-Kentsko mor jr.
Àidrassy in itzmtìlìer sta demidonirala. Zunanje ministrstvo vedi seiicijski načel iik pi. Fio tow.
Šolski oblasti v premislek. Š -aeskabolezen'ne-varno nastopa. Ko pišem te vrbice, poje zvoa dvema smrtno pesem, šolski učenki in stari ženici. C. g. župnik se je izaz-l: Treba bi b.lo samo za našo žfipnijo 20 tiu-iuv asov, da se vsi bolniki p» e v idejo. Po me un šna zapiram, na kmetih pri čnemo 3 podučim. Det a uovembčrska pot grozi slabo eli nie obutim m na pol golim ctrokom z nevarnim prehlado.« Ü i:è kaže ha kmetih letos s .Solo pozneje, pr četi ? S ravijsuj« sadja, reje (korenja, repe), stel e ud. bo trajalo pozno v mesec november, ker ,e po neprestanem deževju vse delo zakasnjeno. Torej bomo imeli itak le par učen cev v š it. Tudi z vehko težavo dobljeno kurivo se štedi
Od borova seja Slovenske Matice dne 17, oktobra 1918, Predsednik se spominja v toplih besedah pokojnega, železniškega revjidenta, bivšega večletnega matičnega tajnika, iskrenoga rodoljuba gospoda Frana Podkrajšeka in ravno tako velezaslužnega, in odličnega slovenista patra Skrabca in želi, da se zabeleži spomin na oba spoštovana pokojnika v zapisniku. —. Matično denarno stanje je ugodno. — V smislu sklepa in pravil Pisateljskega podpornega društva, 'ki se je na zadnjem .občnem zboru razšlo . prevzame Matica imovino tega društva z obvezo, da jo uporablja v podporo potrebnim slovenskim oisate-Ijem in njih družinam toliko Časa, dokler se ne ustanovi novo društvo, ki bo opravičeno, prevzeto imovino sprejeti. — V slučaju razpusta na novo osnu^oče-ga s-e društva „Krekova ustanova" je Matica pripravljena prevzeti in oskrbovati polovico premoženja tega društva. Drugo polovico prevzame Leonova družba. — Matica izda s sodelovanjem mariborskega 'Zgodovinskega društva in s podporo Jugoslovanske akademije Štrekljevo zgodovinsko! slovnico slovens -ga jezika kot posebno založnino. — lOd knjig za leto 1918 je ena gotova, druga v delu, — lOOletnico Vod nikovo počasti Matica prihodnje leto s kritično izdajo njegovih pesmi, opremljeno z esejističnim uvodom. Sprejet je predlog za izdanje slovstvenih zgodovin posameznih slovanskih narodov. Izvršitev izroči odbor Znanstvenemu odseku. — V spomin zbližan ja s Poljaki izda Matica v, prevodu večje delo iz poljske klasične literature. — Na ponudbo je nekaj prevo -dov, ki jih je Matica pripravljena kupiti, Gledala bo, da si nabavi rokopisov in skrbela za to, da pisatelji n« bodo čakali ro nepotrebnem na honorarje.
Ormož. Kako bivši predsednik nemškega volks-rata za Spodnje-Štajersko, dr, Djejpin, čuva nemški uradni jezik za tri ormoške napol-Nemce, pove sle -tleči slučaj: Zadnji četrtek dospe na ormoški občinski urad uradno pismo okrajnega glavarstva Ptuj. Naslov je bil slovenski. Možje na občini so bili v grozni zadregi, ker n:so znali, če bi smeli pismo odpreti ali ne.. Vprašajo dr. Delpipa, ki si pismo pogleda in razsodi: „Soweit sind wir in der deutschen Stadt Friedau noch nicht; die windische Amtsspra-reicht nur bis zur Drau.“ Nato zapiše na pis -,Adresse unverständlich, zurück!“ in pismo je esno romalo nazaj. Kdo je dosedaj hujskal v žu in še danes to dela, nam je sedaj jasno. Ko »venec v začetku vojne poslal pàsmo z nemškim om nazaj, bi ga dr. Delpin dal zapisati na črno listo in zapreti v kajho, češ, da hujska. Znano je, c!a je dr, Delphi closedaj živel izključno samo le od 'Slovencev in .e znal tudi dobro slovensko, kadar je šlo za njegovo korist. Dr. Delpin zna nadalje dobro slovensko, kadar prosjači pri kmetih za živež, noče pa znati slovenskega jezika., če gre za pravice slo -venskega ljudstva v javnih uradih. Za danes svetujemo dr. Delnimi, da nemudoma zveže svoj punkelj-ček, če še tega ni stori! in se spravi iz Ormoža, sicer mu ga bodo zvezali Slovenci in poslali ekspresno na neki naslov v blaženi vaili.
Slovanski sestanek se je vršil iv torek, dne 29, oktobra zvečer m: i)» m ju v hotelu „Post“ v slavnostni dvorani. Prireditev je vzbudila jugoslovanska omladina. Udeležili so se ga vsi. Hrvati in Slovenci, bivajoči na Dunaju. Z ogromno udeležbo so se odzvali vabilu Cehi. Dvorana in galerija je bila docela polna. Češko občinstvo je bilo v govorih prisrčno pozdravljeno, nakar so se tudi Cehi prisrčno zahva-!;li in rovdarjall, d.a je tudi za nje ta dan narodne / svobode Boriti smo se morali za nam tujo stvar. A seda; je lega konec. Isti dan smo prekinili vezi, katere so nas tiščale. Nočemo pozabiti, da smo istega dne posilili svobodni ljudje. Posebno viharno je odo-k avvio občinstvo govor profesorja Bechyne, ki je napil 'Jugoslovanom, rekoč:	Se ta sedaj je napočil
dan nove svobode. Dosedaj je vladala avtokracija di-
! nastije, danes vlada pa solidarnost narodnih demo - i krači'. Do sedaj so nas tlačila veličanstva, sedaj pa je prišlo k nam veličanstvo demokracije. In kdo nas J je vzbudil k življenju, kdo nas je vzdramil k življe-i nju? Oživila nas je 'demokracija sveta, dal nam je ; življenje predstavitelj njen, predsednik Združenih f držav {Severne Amerike, predsednik Wilson. Pri tem je nastalo tako ploskanje, ovacije, klici „'.Živijo Wilson!“ itd., da se je tresla dvor aha. Spomnil je govornik tudi na zasluge Masaryka,, Trumbiča. Vprar Sanje, za kakšno svobodo se odločimo v svojih državah, je rešiti pač najboljše tako, da, je najlepša po -polna svoboda, Tudi Cehi imajo prince; ako bi hoteli si postavljati cesarje, ni jim treba importirati hohenzollernških princev; postaviti sii hočejo na prestol najvrednejšega, vladarja,, najvišjega cesarja, in to je ljudstvo samo. Najbolje bo za nas in za Vas , Jugoslovane, da ostanemo pri tem cesarju. Bog, je ustvaril svet iz ničesar, a mi moramo ustvariti države iz kaosa, kar j,e še več. Stvoriti moramo zveze f svobodnih, demokracij in ne dinastij. Pesnik Katali-nič-Jeretov je prečita! pesmico» batteri je sledilo burno ploskanje. Slovenskega, poslanca, ni bilo nobenega na Dunaju, Udeležil se je večera poslanec dr. Vuko-tic, ki je pozdravljal dan, ko se začenja nova zgodovina našega, naroda,» Prinesti nam hoče ta, nova doba boljše čase. Dolg je bil boi, hud, in prelilo se je strašno krvi. Največja tragika, pa Jo v tem, da se nismo mogli boriti Slovani vsi na.-eni strani. Globoko se moramo, klanjati vsem junakom, ki so prelili kri za največje narodne ideale in tem bolj moramo pomilovati one nebrojne nesrečneže, k|i so morali darovati svoja življenja za nam sovražno stvar,. Danes se je proglasila v Zagrebu svoboda vseh Jugoslovanov, brez ozira na pokrajinske in državne meje, intra et extraf muros, dangiŠnji dan nam jamči, 'da se ne bo več prelivala bratska kri v boju brata, proti bratu: Ta svetovna tragedija, še ni dovršena ; zadnji njej čin je še najbolj zapleten. Velika narodna, dolžnost je sedaj, da vzamemo v roke svojo usodo* Br,ez ozira na kakšne žrtve, ki nas morebiti še čakajo — moramo dovršiti popolnoma svoje ujedinjenje. V tem boju so nam bili vzor naši bratje Cehi. S svojo odločnostjo so zadivili ves svet. Dokazali so, da ni na svetu nobene stvari tako velike, kakor, je narodova svoboda Bili so nam učitelji tudi v našem parlamentarnem boju, Borba je uspela dobro, slava Bogu, listati hočemo za vedno iskreni bratje. Dr, Sardelič ta pozval jugoslovansko mladino, naj bo pripravljena, da se odzove pozivu Narodnega vijoča, ko bo treba stopiti v službo naroda v domovini. 'Spominja na vse one nebrojne žrtve, Katerim danes še ne vemo niti imena, ki so izgubili življenje v: ječali, na, vislicah , pod kroglo itd. jf
O naši šoli in njeni nalogi v naši novi državi je predaval na predvečer narodnega praznika prof. Ivan Vesenjak, naš ožji rojak iz Moškanjc. Do tisoč ljudi je poslušalo njegova izvajanja in jih burno o-dobravalo s ploskanjem in vsklijkanj^a pri vsakem važnem odstavku. Z neizprosno ostrostjo je kritiziral dosedanjo vzgojo in izobrazbo v naših šolah, opozarjal na nova pota, katera, bomo morali hoditj, da dvignemo naš narod na višek kulture in izobrazbe. Med navzočimi sta bila oba slovenska deželna nad -Zornika, veliko profesorjev, In učiteljev, največ pa staršev in odrasle mladine. Namesto Vstopnine so položili nekateri prostovoljen davek za Narodni svet in nabralo se je tako 468,80 K, Kakor slišimo, namerava predavatelj govoriti o tem predmetu tudi v Ma-riborit'
r Gene ?itu so se zvišale. Natančneje v »Slov.
.Gospodarju«
•BOP'Ili '	» -
’ Marenberg. Poučni sestanek, ki ga je priredila Dekliška Zveza pri Sv. Janezu v nedeljo, dne 27, oktobra, je bil povoljno obiskan; 'Med drugim se je na shodu govorilo, kako važno je sedaj, da, imamo naročene katoliške časopise. Naj bi o Novem letu se oglasilo mnogo novih naročnikov, da bo lahko vsak sam iz katoliškega stališča, zasledoval tok časa, v katerem živimo.
Velika Nedelja. Umrl je v starosti 27 let topničar Peter Horvat od Sv, Lenarta pri Veliki Nedelji, Podlegel je 'dne 29i okt» v vojaški bolnici v Gradcu , j kjer leži tudi pokopan, rani, ki si jo je nakopal v J vojaški službi in španski bolezni. Bil je radi hrab-ì fosti opetovano odlikovan.. Mirnemu in v celi župniji j priljubljenemu mladeniču bldg» spomin !
PodgorcL Naša občina je brez župana, odkar f je umrl dolgoletni župan in posestnik g. Munda, Ob-! činske posle bi naj prevzel prvi-svetovalec g. Janže-I kovič, kar pa se na vsen občanov, začudenje ni zgo-I dilo. Tudi volitye novega občinskega odbora se niso f I vršile. Kratkim potom se je poverita vodstvo župan- j ji skih poslovi okrajnemu cestarju Prejacu, Ta, mož je j f polovičar, pošilja svojega fanta, v nemško šolo v Or- • ■ mož in sme zato bržčas po milosti okrajnega komi - ! i sarja S rei j a počenjati v naši občini kar hoče. Zna- j I Ciino za tega. moža Jie dejstvo, dajieluie in posluje v f občini brez odbora ali kakega občinskega svetovalca | in se Še povrh dobrika uglednim Slovencem, 'da ne j bi izgubil mesto okrajnega cesjtaria v J^gosilatviji • j Bomo videli !
Sele pri Slovenigradcu. Iz naših' malih Sel se \ j>ač nihče ne oglasi, da bi svet kaj izvedel tudi o ; nas. Živimo zares bolj zaspano, nihče ne sili v izob- | razbo, še za 'Jugoslavijo se nismo zglasili. Toda mi- J slim, ker je naš majhen kraj čisto slovenski, bo nas !
Jugoslavija itak sprejela v svoje naročje. Pa še ne -kaj. Kje pa imate pošto? Tako povprašujejo tujci in romarji, ki pridejo na Sele sv. Roka častit in bi rad ta ali’ oni kaj oddal na pošto, pa se zastonj ozira po poštnem nabiralniku. Žalibog, s tem smo pa. zelo na -slabem. Pošto imamo eno' uro od farne cerkve, tam doli’ v Žabjem Gradci imenovanem grabnu v, šoli. Povsod imajo pošto blizu farne cerkve» Ali bi tudi tu pri nas ne bilo primernejšega mesta? Marsikateremu se godi krivica, ker zaostajajo pisma,, časniki in še drugo po osem dni in še več, dokler jih kak usmiljen Samarijan ne prinese gor do Klančnikove krčme. Možje, ki imate pri tem kaj besede, dvignite glave , popravite krivico in ne delajte sramote občini, da. vas ne bodo grajali tujci, .ker Časi se spreminjajo , naj se tudi pri nas kaj spremeni na bolje.
Mozirje. V nedeljo, dne 13. t. m., je bil v verandi pri ljubijski tovarni koncert ;v prid bedni jugoslovanski mladini» Dosti se je že priredilo v teh prostorih, a bili so do sedaj v nemških rokah, To pot pa smo bili prvič na naših tleh. Tovarno za barve in samokolnice je namreč kupil v zvezi z nekaterni-ki tukajšnji rojak g, Alojzij Goričar, čigar ime nam je že porok, da bo podjetje uspevalo in se lepo raz -vij alo — Koncert se je vršil pod spretnim vodstvom g. Maguarina v občno zadovoljnost. Hvala njemu in njegovim sotrudnifcom! Med odmori smo se pečali s šalj.vo pošto, ki sta jo oskrbovali g. Pepeluak kot prodajalka razglednic in g. Fanika Hočevar-Goričar kot pismonošinja. Kakor smo slišali, se je nabralo nad 500 K, kar je tem bolj razveseljivo, ker ni bila udeležba, kakor bi bilo želeti, Pogrešali smo marsikoga, ki smo ga svoj čas imeli ča,st videti, ko je šlo za narod. Vojna pa je rodila stran pred — zamero !
Žalec. Pozivu Narodnega, vi ječa v Zagrebu, da se naj po celi jugoslovanski državi ustanovijo krajevni narodni odbori kot, začasna, izvršilna oblast jugoslovanske vlade, se je takoj-odzvala slovenska občina Žalec. Na zaupnem sestanku, ki se jè vršil 9v torek, dne 29. oktobra, je bil izvoljen nov: odbor s predsednikom g. V, VabiČem, velctržcem v Žalcu . Kot prvo nalogo si je postavil novoizvoljeni odbor ustanovitev narodne straže, za, katero so se že izvršile vse predpriprave, Zaveaajoč se velikih nalog in težkih dolžnosti osrednjega Narodnega sveta, v Ljtab-Ijani je sklenil krajevni odbor uprizoriti po celi občini zbirko v prid Narodnemu svetu. Zbirka se je pri obča znani požrtvovalnosti Žalčanov izborno obnesr la Nabralo se je v razmeroma majhni žalski občini, ki šteje le4'1500 duš, 20,000 K„ za naše razmere res ogromna svota, ki se pošlje kot prvi narodni davek Narodnemu svetu v Ljubljano. Da. se je mogel tako lep dar- položiti naši novi jugoslovanski domovini na oltar, gre -pred vsem hvala, našim vrlim Žalčanom, ki so s prispevki po 1000 in 1500 K omogočili tako visoko svoto, ravno tako pa, tucli vrlim okoličanom Vrbončanom in Ložničanom, ki so kot zavedni slo -venski kmeti darovali po 50, 100 in še več K. Srčna hvala Vam vsem v. imenu 'Jugoslavije, ki bo nagradila Vašo nedosegljivo požrtvovalnost z mirom in s svobodo Vsem drugim narodnim odborom širom ju -goslovanske domovine'priporočamo, naj priredijo e-nafce zbirke v korist tako potrebnemu Narodnemu svetu v Ljubljani, Slovensko ljudstvo je bùio vedno požrtvovalno, sedaj pa, ne pozna, njegova požrtvovalnost nobenih mej, kò vidi že- z očmi, da ie dobita po tisočletnem trpljenju svojo staro pravdo.
-- ..H —v	.**»*:.4.:. Ji. 
POZIVI
V smisla dogovorov med Slovenci ia Nemci se poživljajo železničarski uJlažbenci, d.a, ostane vsak na svojem m*stu in opravlj-t dalje vestno svojo stažbo, ' dokler ga jpreIslojna oblast izrecno ne pokliče kam drugam.
Po naroč.U tov. Kdaka za odbor.
.1 a r h.
V pr-britki žfttasSi naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelj««» in znancem, da. je Bog nenadoma od poklic d rašegu ljubljenega soproga, oz oz. očeta, tirata, gospoda
Mihaela Lei« k
c kr. divčnegi nsđuđravitelja.
Umrl je zjn raj zgodaj v nedeljo dno 3 nov. i9l8 v 5i. Jfta starosti.
Truplo pr,.d age-a rajnega ec v t ek, dae 5. novembra oo 3. uri popodne pn- d hišo žalosti F rd nsiul -tr*sro 3 hb.g siv vi, so na to prepelje v f a- rabah kjer se pyh;ž< k večnemu k večnemu počnku.
Sv. maš« ta dnini ea te bo sinete v s-bl-ni in mevnožtipn’j«ki cerkvi v Mtir^oru dne
6.	novembra <-b 7. nri zjntraj.
V Madboru, dne 3 nov. 1913.
Elizabeta Lešnik roj. Kokalj, soprog.
Dr. Alojz Lešnik, El*a Lešnik, Mici Lešnik,
itroC».
Anton Lasni», brut.
lana jate;* m, zàioznìk: Konsorcij „Straža.“	Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
Tisk tiskarne sv. Girila v Mariboru»