Andrej Briški - šestdesetletnih
10. marca je praznoval šestdesetletni jubilej Andrej Briški, diplomirani geograf in republiški svetovalec, delujoč na republiškem zavodu za družbeno planiranje v Ljubljani. Andrej Briški tako sodi v prve povojne generacije slovenskih geografov - diplomiral je 1. 1954 na takratni naravoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani-, ki so s svojim delom, zaposlitvijo in širšim družbenim angažiranjem odpirali slovenski geografiji nove razvojne in dejavnostne možnosti. Do takrat so se geografi v glavnem zaposlovali le v šolstvu ali v znanstvenih zavodih. Kolega Andrej pa je bil eden prvih, ki je utrl nova pota.
Po enoletni zaposlitvi v urbanističnem zavodu Projektivni atelje v Ljubljani, kjer ga je angažirala takratna direktorica ing. Sonja Lapanje, izredno pronicljiva in razgledana strokovnjakinja s področja urbanizma, je začel prav na njeno pobudo službovati na tedanjem zavodu za gospodarsko planiranje Slovenije. To je bilo nekaj povsem novega, saj so v tej in v podobnih ustanovah do takrat nastavljali le ekonomiste in podobne strokovnjake. Andrej Briški je tako postal eden prvih geografov, ki se je zaposlil izven šolstva, v državni upravi oziroma, kot smo tedaj rekli, v "praksi". Začetek ni bil lahak, naučiti se je moral nekaj ekonomije, saj je tega znanja geografom vedno primanjkovalo, opraviti posebne izpite in predvsem je moral prodreti v docela nov strokovni krog. Iz zaposlitve, ki sprva ni obetala veliko, je sčasoma nastalo kar 34 let dolgo službovanje na Zavodu R Slovenije za družbeno planiranje, kjer je bil naš jubilant naj-
prej analitik, samostojni svetovalec, svetovalec direktorja, pomočnik direktorja in sedaj republiški svetovalec. Pristojni ljudje na zavodu so kmalu spoznali njegove osebne in strokovne odlike in so mu zaupali področje regionalnega razvoja, do takrat Se docela nejasnega pojma. Lahko zapišemo, da je bil Andrej Briški eden glavnih snovalcev in oblikovalcev politike regionalnega razvoja pri nas.
Začelo se je z dokaj preprostimi analizami gospodarskega in socialnega razvoja Slovenije po upravnih enotah. Toda že 1. 1961 je objavil v Perspektivah (II, 1961) članek "Problem gospodarske razvitosti slovenskih občin", ki je pomenil v takratni makroekonomski miselnosti in planerski praksi, vsaj za takratne politike in gospodarstvenike pri nas, dokajšnjo novost. Članek je opozoril, da je treba poleg globalnega in sektorskega planiranja gospodarstva upoštevati tudi regionalni vidik in da so manj razvita območja možna tudi v razvitih skupnostih. Danes zvene ta spoznanja naravnost banalno, toda takrat je bilo treba kar deset let, da so sc nove ideje uveljavile v upravni praksi s sprejemom pravega zakona o manj razvitih območjih v SR Sloveniji (1. 1971). Nič koliko prepričevanj in premagovanj političnih pomislekov je bilo treba, da smo se sprijaznili z dejstvom, da imamo manj razvita območja tudi v Sloveniji, da je treba tem območjem pomagati in v ta namen pripraviti posebna merila in oblikovati politiko pomoči. Andrej Briški je tako postal snovalec nove politike in cele vrste zakonov, ki so sledili prvemu za vsakih naslednjih pet let in ki so ob vsaki novi izdaji vsebovali tudi nekatere vsebinske novosti. V vrsti člankov (Pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji, GV, 1.1978; Skladnejši regionalni razvoj v SR Sloveniji na razpotju, IB-revija za planiranje, 4,1989), uradnih dokumentov (objavljenih v Poročevalcu Skupščine R Slovenije), nepubliciranih analiz ter v vsakokratnih dolgoročnih in družbenih planih je A. Briški priobčeval poglede, ugotovitve in smernice o regionalnem razvoju oziroma jih je predstavljal ali uveljavljal v komisiji Izvršnega sveta R Slovenije za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja, katere član je bil. Naj kot zanimivost povem, da so mu isto torišče zaupali tudi v zveznih institucijah, ki se še ukvarjajo s pospeševanjem gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo, kjer je na neštetih sejah z večjo ali manjšo uspešnostjo zastopal slovenske poglede na to tolikanj osporavano politiko ter sodeloval pri izdelavi strokovnih podlag za njo. O tej problematiki je objavil tudi več člankov (npr. Vprašanja gospodarske (ne)razvitosti v Jugoslaviji, IB - revija za planiranje, 1-2,1987) in analiz.
V slovensko planersko prakso je Andrej Briški vpeljal poleg politike regionalnega razvoja še nekatere novosti. Tako je izdelal prvo regionalizacijo SR Slovenije za potrebe ekonomskega (prostorskega) planiranja,ki se je v nekoliko predelani obliki ohranila do danes. V sodelovanju z Inštitutom za ekonomske raziskave je 1. 1963 pripravil metodologijo ugotavljanja razvojnih možnosti regije v okviru širše gospodarske skupnosti. Sodeloval je pri oblikovanju prostorsko planerskih zakonov (1. 1967, 1980 in 1984) in pri izdelavi metodologije za potrebe regionalnega razvoja na ravni občin in regij in pri povezovanju ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika v planiranju. Povsem nemogoče je našteti najrazličnejše analize, ekspertize in druge prispevke, izdelane za potrebe skupščine, vlade in njenih teles. Svoje znanje je jubilant posredoval tudi na mnogih predavanjih, bodisi na podiplomskem študiju ali na različnih seminarjih.
Bilo bi krivično, ko bi ob tem naštevanju pozabili na tiste neštete ure, ko jc kolega Andrej moral pozno v noč popravljati gradiva o regionalnem razvoju, piliti osnutke zakonov, preizkušati predlagana merila ali prebiti na neštetih sejah v Beogradu in se pogajati za vsako besedo s kolegi iz drugih zavodov v besedilu dokumentov o pomoči manj razvitim. To prav gotovo ni ležerno uradniško delo, kot bi nemara kdo zmotno sodil. Prav zaradi njegovih idej, vztrajnosti in zlasti vestnosti je bil trikrat odlikovan, nazadnje z redom dela z zlatim vencem, in je prejel več drugih priznanj. Nas, njegove kolege, pa je vedno navduševalo, da jc kljub docela drugačnemu okolju in torišču, vendarle znal svoje delo povezati z geografskim znanjem in idejami, da
je vztrajno utiral v tem smislu nova pota in, ne nazadnje, da ni nikoli zatajil svojega geografskega porekla.
Ob jubileju mu iskreno čestitamo in izražamo željo, da bi mu zdravje omogočalo, da bi še dalje, tako samostojno, vztrajno in vzravnano deloval na področju planiranja, geografije in prostorske ekonomije kot doslej.
Igor Vrišer