UC
ˇ
ITELJEV GLAS
VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 64
V SODELOVALNEM »OBJEM«-U 
BRANJA IN ZNANJA
In a Cooperative “OBJEM” (Embrace) of Reading and Knowledge
Polonca Tomac Stanojev,  vodja projektnega tima
Šolski center Kranj, Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola
PROJEKT BRALNE PISMENOSTI IN 
RAZVOJA SLOVENŠČINE – OBJEM 
(OZAVEŠČANJE, BRANJE, JEZIK, 
EVALVACIJA, MODELI) 
Člani širšega projektnega tima OBJEM si prizadevamo 
s svojim ustvarjalnim razmišljanjem in razvojnim 
delovanjem po vertikali (od vrtca, osnovne in srednje šole) 
ozaveščati in prepričevati, da je jezikovna oz. komunika-
cijska zmožnost, pogojena in prepletena z bralno oz. funk-
cionalno pismenostjo, zagotovo ključna posameznikova 
sposobnost med t. i. splošnimi kompetencami 21. stoletja.
S premišljenim in doslednim spodbujanjem aktivnih metod 
učenja in poučevanja (temelječih predvsem na formativnem 
spremljanju) ter sistematičnim uvajanjem gradnikov bralne 
pismenosti v pouk (so)ustvarjamo učitelji in dijaki modele 
inovativnih učnih okolij in razvojno usmerjenega oz. nae -
ravnanega pouka, osnovanega na timskem ter sodeloval-
nem učenju in poučevanju. V njem je namesto samozadost-
nega učitelja razmišljajoč dijak, zmožen (samo)kritičnega 
branja in kreativnega pisanja ter pripravljen prevzemanja 
(so)odgovornosti za razvijanje komunikacijskih idr. veščin 
in posledično pridobljenega znanja, iz udobnega ozadja 
potisnjen v ospredje in središče dinamičnega vzgojno-izo-
braževalnega procesa.
Uspešnost omenjenih prizadevanj, ki jih skozi večletno na-
črtovanje ter uresničevanje projektnih aktivnosti v učenje 
in poučevanje uvajamo postopoma ter hkrati stopenjsko, 
periodično preverjamo in domišljamo z raznolikimi eval-
vacijskimi spremljavami, kot so npr. anketni vprašalniki. 
Z njimi skušamo sistematično spremljati in prepoznavati 
dvig bralne pismenosti v posameznih ciljnih skupinah (pri 
otrocih, učencih in dijakih) ter s konkretnimi učinki pri 
razvijanju in usvajanju sporazumevalnih veščin spodbujati 
ter beležiti želeni in pričakovani napredek.
TIMSKO RAZMIŠLJANJE IN (SO)
DELOVANJE
Uvajanje prelomnih sprememb in izboljšav v pouk, ki so 
sprotni in obenem končni cilj aktivnosti razvojnega pro-
jekta, je lažje in učinkovitejše tedaj, če/ko izvajalci razmi-
šljajo in (so)delujejo tvorno in predvsem timsko. Zato so 
pozitivni zgledi iz lastne ali tuje teorije in prakse ter ko-
legialne spodbude na srečanjih članov širšega projektnega 
tima OBJEM za vodje šolskih projektnih timov (ŠPT) vselej 
ugodno strokovno in motivacijsko izhodišče za usmerjeno 
vodenje razvojnih vzgojno-izobraževalnih zavodov. 
Z delavniškim načinom izmenjave informacij, izkušenj in 
(s)po(d)bud, ki je največkrat prevladujoč način sodeloval-
ne interakcije med udeleženci skupnih srečanj ožjega in 
širšega projektnega tima (strokovnih sodelavcev ZRSŠ in 
vodij razvojnih VIZ), pa so vsakokrat znova premišljeno 
ustvarjeni pogoji za stremljivo učečo se skupnost, ki se 
kolegialno in stanovsko razume, podpira ter dopolnjuje pri 
razvojnih premislekih in del(ovanj)u.
VODJA ŠPT 
KOT RAZUMNI 
USMERJEVALEC 
IN NEUTRUDNI 
NAVDUŠEVALEC
Prvi pogoj za uspešno delovanje 
ŠPT je, da vsak izmed članov poz-
na in razume skupne zadolžitve 
in obenem opredeli svoja indivi-
dualna pričakovanja. Zato ima 
vodja pomembno povezovalno 
vlogo in nalogo, saj mora premi-
šljeno načrtovati, (pre)poznati 
in usklajevati cilje skupnega z 
željami in potrebami posame-
znikovega strokovnega razvoja 
in pedagoškega poslanstva. Ker 

UC
ˇ
ITELJEV GLAS
65 |  2020  |  št. 6  |  VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE
je spreminjanje ustalje-
nega prepričanja in navad 
pogosto ne samo negoto-
vo, ampak tudi utrudljivo 
in tvegano prizadevanje, 
ko marsikdo, ki se je sprva 
zdel prepričan, nenadoma 
(po)dvomi, okleva ali celo 
omahuje ter obupuje, je 
vodja tisti, ki ve in zna ter 
predvsem zmore s svojim 
(pred)znanjem, izkušnjami 
in zgledi prepričevati ter 
navduševati. Tako postaja 
tisto, kar zaradi neustalje-
nosti ter drugačnosti sprva 
in nekje vmes (z)moti ter 
utruja, postopoma spet ali 
kljub vsemu sprejemljiva 
možnost in priložnost za 
ustvarjalen izziv, spre-
membo in končno tudi ra-
zvojni premik. Kolegialno 
podpiranje in vzajemno 
sodelovanje sta zato v pre-
lomnih trenutkih ter situacijah bistvena in nepogrešljiva 
odlika ter hkrati prednost uspešno vodenega in homoge-
no delujočega ŠPT, v katerem je vodja prepozna(ve)n kot 
prepričan motivator in (pre)drzen mediator, ustvarjalni 
tvorec ter smeli uresničevalec razvojnih usmeritev in spre-
memb.
ŠPT – GIBALO RAZVOJA IN PREBOJA 
(VZNEMIRLJIVA RAZPETOST 
MED PRIZANESLJIVO SKEPSO IN 
EVFORIČNO GOTOVOSTJO)
Članstvo v ŠPT ne sme in ne more biti naključno kot tudi 
ne brezpogojno: če se je že dovoljeno in občasno celo 
zaželeno konstruktivno motiti in prizanesljivo dvomiti, pa 
je treba še vedno prepričano verjeti in predvsem pogumno 
ciljno stremeti.
Ker je ŠPT tisti, ki razvojne spremembe in pridobitve pred-
laga ter preizkuša, ima hkrati tudi (ne)samoumevno pred-
nost in privilegij, da jih (pre)ostalim učiteljem, ki jih (še) 
ne pozna, razume ali o njih celo bolj ali manj očitno dvomi, 
premišljeno predstavi, približa ter jih neprikrito in čim bolj 
spontano uvaja v vzgojno-izobraževalni proces. 
ŠPT OBJEM se je v času trajanja in izvajanja projektnih 
aktivnosti soočal z mnogimi pomisleki in nevšečnostmi ter 
jih tudi precej uspešno premagoval: poleg že omenjenih, ki 
zadevajo težavnost pri uvajanju (ne)nujnih sprememb, so se 
mnoge druge nevtralizirale s prepričanjem in zavedanjem, 
da sta za uspešnost prelomnih razvojnih prizadevanj poleg 
volje, pripravljenosti, gotovosti in zagnanosti neizbežni 
tudi predvidljiva (pre)drznost in številčnost zagovornikov 
sprememb, še bolj pa prepričanost ter zaupanje v skupno 
poslanstvo in posameznikove individualne sposobnosti.
Če hoče in ker mora ŠPT navznoter in navzven delovati čim 
bolj enotno in povez(ov)a(l)no, je bistveno, da ga pri tem 
poleg ožjega tima nosilcev projekta (ZRSŠ idr.) dosledno 
podpira in spodbuja tudi vodstvo šole, saj so in bodo le tako 
lahko razvojna prizadevanja z doseženimi rezultati zares 
skupna in trajna.
RAZVOJNA IN KOLEGIALNA 
NARAVNANOST, KI PREBUJA IN 
SPODBUJA, POVEZUJE TER ZDRUŽUJE
Način, kako se člani ŠPT dopolnjujejo, povezujejo in 
nadgrajujejo svoje znanje, prepričanje in način pouče-
vanja od individualnega k skupnemu in sodelovalnemu, 
predstavljajo t. i. kolegialne hospitacije. Z njimi smo v ŠRT 
projekta OBJEM predvsem na pobudo in z zgledi zunanjih 
sodelavcev (svetovalcev in skrbnikov ZRSŠ) postopoma 
usvojili prepričanje in razvili zavedanje, da se lahko največ 
(na)učimo drug od drugega, zato vsaj občasno namesto 
zaprtih puščamo vrata učilnic odprta. Tako postanejo 
prostor in priložnost za konstruktivno medsebojno opazo-
vanje, sodelovanje, strokovne in pedagoške (s)pobude ter 
ustvarjalni »nemir«, ki nas v razvojnem zagonu vseskozi 
ustvarjalno bogati, žene ter potiska d(a)lje in (še) više.
POVEZANI OD BLIZU IN NA DALJAVO
V obdobju izrednih okoliščin zaradi epidemije koronavi-
rusa, ko se je pouk v srednjih šolah nekaj spomladanskih 
mesecev izvajal le še na daljavo, smo v spletni aplikaciji MS 
Teams z videokonferenčnimi srečanji kljub začetnim po-
mislekom in negotovosti, a s konstruktivno naravnanostjo 
uspeli z dijaki in projektnimi sodelavci ohraniti ter tudi 
nadaljevati sodelovalno učenje in poučevanje ne samo z 
namenskimi srečanji in druženji med poukom ter sestanki 
na daljavo, marveč celo s kolegialnimi hospitacijami. Zato 
smo vsaj sčasoma posta(ja)li še bolj navdušeni, zavzeti 
in povezani tudi v kriznih razmerah, ki še trajajo, a bomo 
zaradi navedenega uspeli ohranjati upanje in prepričanje, 
da je, če/kadar (si) zaupamo in verjamemo, tudi daleč lahko 
skoraj enako blizu ...