Poštnina plačana v gotovini.
SpecL In abb. pot. I. Gr.
id^kispmioek
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru.
KATOLIŠKI TEDNIK
ZID E VSAK ČETRTEK
Poštni čekovni rafmn i*. 1115091
Leto II. Štev. 26
GORICA DNE 27. JUNIJA 1946.
Cena L. 4.-
Sv. Rešnje Telo v Goriči
Letos se je vršila procesija sv. Besu joga Telesc, v Gorici ob 6.00 zvečer. Ljudje, ki so na splošno zelo navezam na stare navade, so bili spočetka radi te spremembe nevoljni. Toda izid je pokazal, da je, kakor za druga mesta, tudi za Gorico procesija v popoldanskih in večernih urah mnogo bolj primerni, ker so duhovniki in verniki bolj prosti. Udeležba je bila nad vsako pričakovanje velika: morda še nikdar ni bila taka.
Poleg velikega števila udeležencev in pobožnih gledalcev moramo pri letošnji procesiji z zadovoljstvom u-gotoviti, da je imela resnično nad-narodni katoliški značaj; molitev in petje sta se v popolni enakopravnosti vrstila v latinskem, slovenskem in italijanskem jeziku. — Kaši verniki so se na procesijo posebno lepo pripravili in z navdušenjem prepevali naše tako lepe evharistične himne. Pri pesmi »Povsod Boga«, ki je francoskega izvora, so se lepo zlili italijanski in slovenski glasovi v encdušno prošnjo, naj bo Bog vladar našega mesta in vseh, ki v njem prebivajo.
Pri tej procesiji, ki je razodela vernost našega ljudstva v tako veliki meri, smo vendar pogrešali malo več spoštovanja do Kristusa *v presv. R T. od strani hišnih gospodarjev in prebivalcev. V tako izključno katoliškem mestu, kakor je Gorica, bi pričakovali več sodelovanja pri tej proslavi našega Zveličarja tudi od strani županstva in drugih civilnih oblasti, ki so se pa procesije hvalevredno udeležile. Vsa zasebna in javna poslopja bi morala biti še bolj okrašena, kakor če bi prišla v mesto na obisk najodličnejša osebnost tega sveta.
Evangeliji so se peli pri tej procesiji prvi in zadnji v stolnici, drugi na okusno pripravljenem oltarju v Ljudskem vrtu, tretji pa pčed cerkvijo svetega Ignacija, kjer je dobila blagoslov vsa neizmerna množica.
Preganjanje Cerkve
Po slovesnosti v stolnici je vpričo vse duhovščine in zbrane ljudske množice stopil pred prevzvišenega gospoda nadškofa g. dekan stolnega kapitlja msgr. Tarlao, ki je v imenu kapitlja in vseh slovenskih in italijanskih duhovnikov izrazil prevzvi-šenernu svoje ogorčenje radi grdega napada v Solkanu in radi gonje, ki se vrši proti njegovi osebi in službi in proti njegovim duhovnikom v komunističnih listih in na komunističnih zborovanjih. Prebral je protest, ki ga je kapitelj soglasno naslovil na g. polkovnika Bow-mana v Trstu in v vednost tudi drugim oblastem v deželi. V tem protestu je posebno poudarjeno dejstvo, da se lažniva gonja proti nadškofu opira zlasti na nekatera pisma, ki jih je pisal nadškof bivšim oblastnikom in jih njegovi sovražniki danes namenoma potvarjajo.....
in v okrnjeni obliki objavljajo. V teh pismih je šlo predvsem za to, da jo goriški nadškof posredoval pri oblasteh v prid slovenskim vernikom, ki so biti tako krivično preganjani. Dejstvo je, da je naš nadškof imel vedno očetovsko srce za vso poverjene mu ovčice in da je zlasti v zadnjih časih še skoraj bolj naklonjen Slovencem, ker vidi, kako strašno morajo trpeti zlasti slovenski duhovniki in na jboljši verniki radi komunističnega nasilja. — Ob koncu je omenil, da smo priče dejanskega preganjanja cerkve v naši deželi.
Na dekanovo besede je spregovoril prevzvišeni g. nadškof, da nima k njegovim izjavam in izjavam kanonikov v protestni spomenici nič dodati, ker povedo le golo resnico v
zadevi te gonje zadnjih tednov. 0-menil je, da bi ne odpri ust, ako bi šlo pri vsej tej zadevi le za njegovo osebo, a da ne more molčati, ko vidi, da se v njegovi osebi preganjata najvišja cerkvena oblast in Bog sam. Najbolj ga boli, da komunisti branijo otrokom k njemu priti, ko ima vendar samo on pravico deliti svojim vernikom sv. birmo.
Z orgorčenjem je obsodil imenoma vse italijanske in slovenske komunistične časopise, ki se v boju proti cerkvi poslužujejo samo laži in zavijanja dejstev, da tako omr-zijo pri vernikih ne le škofa in du hovuike, ampak tudi vero samo.
Izdajatelje, urednike in sotrudni-ke teh časopisov je opozoril, da so po cerkvenih zakonih izobčeni iz cerkve in da je ta kazen njemu pridržana. On osebno jih prav rad žo sedaj odveže, kakor je tudi solkanskemu župniku naročil, naj na današnji dan sporoči Solkancem, ki so ga napadli, da jim rad odpušča; to-
da za učinek te odveze je potrebno, da se spokorjeni obrnejo do njega m ga prosijo za odvezo od te. hude cerkvene kazni.
Ob koncu je priklical ZVU v spomin, da je dolžna skrbeti za red v deželi iu da mora zahtevati tudi spoštovanje do postav konkordata med sv. Stolico in Italijo, ki je še vedno v veljavi.
K sklepu je podelil vsem navzočim in vsem vernikom nadškofije svoj pastirski blagoslov ter Slovence še prav posebno pozdravil s slovenskim krščanskim pozdravom: Hvaljen Jezus!
Verniki so pokazali svojo sočustvovanje z nadškofom in njegovimi preganjanimi duhovniki z burnim ploskanjem. Ta način odobravanja naših cerkvah ni v navadi in tudi ni zaželen, a zato tembolj priča, kako je vse ljudstvo ogorčeno nad tistimi nesrečnim' ljudmi, ki s svojim ravnanjem proti nadškofu, duhovnikom in poštenim vernikom onečaščujejo slovensko ime iu krščanski značaj našega vernega naroda.
PROTEST SOLKANCEV
Prejeli smo in priobčujemo;
Vse časopisje naše dežele, pa tudi radio in časopisi izven njo so prinesli poročilo, več ali manj točno, o nespoštljivem sprejemu in celo o napadu s kamenjem, ki ga je bil v naši vasi deležen prevzvišeni gospod goriški nadškof msgr. M argo t ti, ki je prišel v nedeljo 15. VI. nepričakovano v našo sredo in je hotel napraviti našim prvoobkajan-cem izredno veselje s tem, da jim je on sam prvič podelil Jezusa.
iz poročil o incidentu, ki pomenja brez dvoma najsramotnejšo stran zgodovine naše starodavne župruje, bi kdo utegnil mislili, da jo vsa naša duhovnija versko in nravstveno propadla in da med nami ni več ljudi, ki bi še kaj dali na svoj narodni ponos m bi jim še kaj bilo do vere in Cerkve.
Da ne bo slovenska in tujerodna javnost živela v taki zmoti, smatramo za svojo dolžnost, da v edinem slovenskem neodvisnem listu »Slovenskem Primorcu« objavljamo sledeče.
Med nami je še veliko narodno zavednih in globoko vernih družin, ki so goriškemu nadškofu hvaležne, da je blagovolil osebno priti med nas in lastnoročno podeliti sv. obhajilo našim prvoobhajancem. Hvaiež ni smo mu tudi za očetovske besede, ki nam jih je ob tej priliki v naši materinščini spregovoril. Istočasno kar najbolj ogorčeno protestiramo proti tistim našim rojakom, ki so se, nahujskani od brezvestnega in veri sovražnega časopisja in od komunističnih propagandistov in propagandistk, kakor koli pregrešili proti spoštovanju, ki ga dolguje vsako ljudstvo svojemu cerkvenemu predstojniku. — Ob tej priliki protestiramo tudi proti gonji, ki se je v naši vasi —• kakor po vsej deželi — vršila proti birmi pod pretvezo, da je naš nadškof »fašist« m da ima roke »omadeževane s krvjo«. Vsi pametni ljudje prav dobro vemo, da je naš nadškof vedno oznanjal Je ljubezen in da je hotel prelivanje krvi in sleherno krivico le preprečiti in da je tudi za naše ljudi v ječah in taboriščih napravil marsikaj dobrega. Pri nas se je sicer tudi prelivala kri, toda ne po nadškofu, pač pa po njegovih sovražnikih, ki s<> zločine vedno le zagovarjali in omi-ljevali.
Naj na tem mestu izrečemo prav toplo zahvalo našemu dobremu go spodu župniku, ki je v našem imenu spregovoril prevzvišenomu gospodu nadškofu tako izbrane besede za-
»»
hvale, vdanosti in zvestobe. Kakor on, izjavljamo tudi mi, da hočemo ostati Bogu in njegovim namestnikom -na zemlji zvesti do smrti.
Ob te.j priliki protestiramo proti nasilju, ki ga komunistični elementi v OP izvajajo nad našo vasjo, tako da morajo vsi pošteni ljudje le molčati k vsemu njihovemu brezvestnemu početju.
Protestiramo proti obrekovanju iu zaničevanju vseh ljudi, ki nočejo suženjsko slediti vsem diktatom brezvestne komunistične partije in njenih pomožnih organizacij OP, SIAU itd.
Protestiramo, da se naša mladina v šoli in v pionirski organizaciji zastruplja in moralno kvari s političnimi strastmi. Prav odločno obsojamo, da se to nasilje pod pretvezo neke »demokracije«, ki pomena le protckeijo zla in nasilja , prenaša, dočim morajo resnično demokratični elementi našo vasi trpeti že sedaj suženjstvo brezpravne raje, ki ne sme ne misliti, :ie moliti, ne brati, ne se organizirati, ne govoriti, kakor odgovarja njihovemu res.ničnemu čustvovanju. — Pri nas vlada le strah — in ta strah nam jemlje značaj in ugled poštenih in svobodoljubnih Slovencev.
Protestiramo, da je komunistični roditeljski svet izključil g. kateheta iz šole in da ni našel pri nobeni o-blasti zaščite ne on in ne pošteni starši, ki se jim tako početje z njihovimi otroki gabi.
Protestiramo, da se v vasi nemoteno širi vse, tudi najbolj hujskaško časopisje, medtem ko se edini naš krščanski in demokratični list »Slovenski Primorec« sistematično preganja
Protestiramo proti temu, dr. se dovoljuje obrekovanje in hujskanje celo zoper najvišje cerkvene predstojnike na tako zvanem sten-easu, ki je postal že prava kuga našo dežele. »Dem akracija«, ki tako stvari dovoljuje v neizmerno moralno škodo ljudstva, je dcmonokracija.
Protestiramo končno proti tistim nesrečnim ljudem, ki si niso dali pokoja, dokler niso preprečili celo nedolžno veselico in južino, ki s*>i bili pripravljeni našim prvoobhajan-eem.
ZVU, kateri smo za mnogo dobrot zelo hvaležni, prosimo, naj premisli, ali je prav, da ima v deželi ena stranka tako neomejeno svobodo, dokler ni zagotovljena enaka svoboda tudi pripadnikom drugih strank in riaziranj. Osebna varnost vseh je
11“ I naših Škotov
Prejeli smo od g. župnika iz Lo-rjane sledeče pismo, ki ga objavljamo v ecloti, da dobijo naši bralci vsaj malo pogleda v težave ir bridkosti, ki jih je pripravljalo tako zvano osvobodilno • gibanje našemu nesrečnemu ljudstvu in vsem pastirjem naših škofij, zlasti pa škafom.
»V odgovor nekim krščanskim mamicam, ki nočejo, da bi fašistična škofa msgr. Margotti in msgr. Santin birmala njih otroke, navedem nekaj zgledov, iz katerih je razvidno, kako sta omenjena škofa sovražila slovenske vernike.
Dne 15. 8. 1942 so iskali z velikim aparatom Antona Šturma iz Livka št. 77, ki se je bil vrnil po poloma Jugoslavije na svoj rojstni dom, kjer se je skrival celih šest mesecev. Vojaki so ga dobili in odpeljali v zapore v Tolmin. Proden so ga odpeljali, je podpisani prosil zanj, da bi mu bili milostljivi. Nato ga je toplo priporočil g. nadškofu, da bi zanj posredoval. Posledica: namesto na vislice ali v internacijo je bil poslan k vojakom v južno Italijo iu uanes je jugoslovanski oficir.
Meseca avgusta 1145 sta bili aretirani v Borjaiu Terezija Hrast št. 50 in Marija Kramar št. 116 in neki Izidor iz Podbele. Podpisani jih je priporočil msgr. Margottiju in kmalu nato so bili rešeni vsi trije. Terezija Hrast je izjavila, da druge sojetnice so bile manj hudo obtožene, pa so dobile 10 let zapora! V juliju 1944 sta bila aretirana Kranjc Alrjz in Kranjc Pepca, oba iz Sta rega Seia pri Kobaridu. Naprošen, da bi jima pomagal, je g. nadškof dne 17. 9. 1941 tako odgovoril: j>Na-rcčil sem nekemu duhovniku, naj se informira, če sta še v Gorici Kranjc Alojz iu Kranjc Pepca iz Starega Sela. Ko bomo kaj gotovega izvedeli, vas bomo informirali. Dno 21. 9. 1944 je preč. Stanislav Žerjal, župnik iz Kala nad Kanalom, sporočil: »Njegova Visokost in jaz se bova takoj zanimala za Kranjc Alojza iu za Kranjc Pepco«. Zanimala sta se veliko, pa »S temi Nemci — je rekel Prevzvišeni — so ne da veliko opraviti«. In zdaj pojdimo iz Gorice v Trst. Dne 13. V. 1943 so laški vojaki aretirali na Livku več ljudi. Že isti dan je prišel v Borjano fantič, ki je prinesel iz Livka pismo, v katerem so Livčani prosili za takojšnjo pomoč, »ker smo v zadnjih trenutkih«. Neki mož iz Doljane, kateremu so partizani ustrelili sina v hiši, je šel takoj prosit za pomoč nekega generala iu jo izprosil, da vojaki niso odpeljali vseh prebivalcev. Za one, ki so bili poljani v zloglasni zapor Coroneo v Trst, se je »izdajalski, belogardistični, strupeni fašist« Osgnach den Eu-gonio obrnil za pomoč no »fašističnega škofa« tržaškega msgr. Antona Santina, kateri je dne 15, 6. 1943 tako odgovoril po svojem tajniku: Preč. gospod! Njegova Ekseel. mi naroča, naj Vam sporočim, da je o-sebno govoril z generalnim inšpektorjem in upa, da bo nekaj dosegel. Vas blagoslavlja in pozdravlja. Najvd. Jurij Apollomo^ škofijski tajnik. Dne 17 6. 1943 je prevzvišeni msgr. Santin tako pisal: Preč. gospod! Pred nekaj trenutki sem bil informiran od velikega oficirja Oua-li-ja, da bodo izpustili 7 vaših priporočenih (ženski in dva moža; za
po našem mnenju prvi pogoj za ti sto svobodo, brez katere ni mogoče govoriti o nobeni resnični demokraciji.
Narodno in versko zavedni Slovenci iz Solkana, ki nas je mno go več, kakor si naša dežela misli.
eno je nemogoče, za druga dva iščejo informacij. Vas pozdravljam in blagoslavljam. + Anton, škof. Dne 17. 6. 1943 je g. Kossi, škofijski kancler, tako pisal: Prečastiti g. župnik! Po naročilu prevzvišenega i-mam čast Vam sporočiti, da se je prevzvišeni osebno zanimal za ose be, ki ste mu jih priporočili. Naroča mi, naj Vam sporočim uspeh - Izpuščeni: 1) Sivec Marija; 2) Sivec Alojzija; 3) Matelič Pavla; 4) Matelič Jožef; 5) Skočir Doroteja: 6) Skočir Ljudmila; 7) Faletiči Marija; 8) Faletič Terezija; 9) Faletič Jožef (za nekaj dni pozneje je bila izpuščena tudi Faletič Milka). Medtem ko Vam dajem te dobre novice, ki bodo razveselile Vas in Vaše žup-ljane, ostajam...«
Drage mamice iz Bovca, Krasa, iz Koprive in od drugod! To je s Smo nekaj zrnc, ki dokazujejo, kako sta v času stiske sovražila svojo vernike Slovence »fašistična« škofa Margotti in Santin. Bogu samemu 'je znano, koliko solz sta obrisala iz oči svojih trpečih slovenskih sinov. Co sta imela kdaj kak opravek s fašističnimi oblastmi, je šlo zaradi svojega položaja ali pa za pomoč brezštevilnim, ki so se od vseh strani obračili do njiju. Zapomnite si, drago mamice, da dobri kristjani in dobri duhovniki spoštujejo svoje predstojnike, naj so to ali ono narodnosti. Škofjo so nasledniki a-postolov in so poslani od iSv. Duha vladat cerkev božjo. Težak ie toriž naših škofov, ne delaimo jim ga še težjega. Kristus pravi:	»Ni
večji učenec od učitelja; če so inone preganjali, bodo oroganjali tudi Vas« in »Blagor preganjanim zavoljo pravice, ker njih je nebeško kraljestvo.. Blagor vam, kadar Vas bodo kleli in preganjali in zoper vas vse lažnivo govorili zavoljo mene. Veselite se in radujte se, ker vaše plačilo je obilno v nebesih. Drage mamice, ne dotikajte so maziljencev Gospodovih, da se vam ne bo hudo godilo, kakor se je že mnogoterim.
Če mislite, da vam nisem govoril rosnice, pridite do mouc m vam bom pokazal črno na belem.
Evgenij Ošnjak, župnik
Tu vidite, kaki so bili stiki naših škofov s prejšnjimi oblastniki. Koliko takih poročil bi lahko nabrali iz vse škofije! Naj to zadostuje, kajti za dobra je žo ta preveč, trdovratne-žem pa noben dokaz nič ne zaleže. ker so sovražniki resnice.
Uredništvo
Iz ik>*fi|«k»ga lista
Škofje Troh Benečij, zbrani 9. a-prila v Benetkah, so izdali naslednjo ukrepe, ki naj jih duhovniki preberejo svojim vernikom pivo nedeljo po prejemu škofijskega lista.
Komunisti in socialisti ter delitev sv. zakramentov — blagoslavljanje njihovih hiš.
Duhovnik mora odreči sv. odvezo pristašem komunizma ter drugih gibanj, ki so katoliški veroizpovedi nasprotna:
1 kadar formelno priznavajo zmote, ki jih ti nauki proglašajo;
2. kadar sodelujejo čeprav samo materielno, zlasti pri volitvah, ako se po opominu ne poboljšajo.
Naj se enako odreče liturgični blagoslov hiš voditeljem ter propagandistom omenjenih gibanj.
Teh ukrepov ni podvzel ta ali oni škof, temveč 16 škofov, ki spadajo pod beneški patriarhat. To j-3 torej uradno stališče Cerkve. Duhovniki so v vesti« vezam, da se ga držijo. Če bi duhovnik vkljub tej prepovedi dal odvezo zgoraj označenim osebam, bi sam smrtno grešil in bi drugim no koristil, ker bi bila odveza neveljavna	1
Ako hočejo ostati taki ljudje udje sv. Cerkve, ao morajo odpovedati komunističnim zmotam ter odreči komunizmu vsako, prostovoljno podporo.
OKNO 1
SLOVENIJA. Nova vlada Z. R. 8. je sestavljena takole:	predsednik
Miha Marinko, dva podpredsednika dr. Marijan Brecelj in Ivan Maček, načelnica kontrolne komisije Vida Tomšič; nadalje so še v vladi ministri: Sergej Kraigher. Boris Kraigher, Jože Pokorn, dr. Ferdo Kozak, Zoran Polič, Janez liribar, Tomo Breje, dr. Miha Kandič, Marijan Ahčin in dr. Anton Kržišnik. — Dosedanji predsednik vlade Kidrič je šel kot zvezni minister v Beograd.
TRST. Dve veliki ladji sta te dni pripeljali v Trst živino, namenjeno za Jugoslavijo od UNRRE. Prva je imela s seboj 700 konj najboljše pasme, druga pa 837 glav druge živine.
PABIZ. Zunanji ministri so prišli še nekam dobro razpoloženi k novemu zasedanju. Že prvi dan so se sporazumeli glede načrta za delo in vzeli so v roke mirovno pogodbo z Italijo. Niso pa šli takoj na najkočljivejšo točko razmejitve, ampak so začeli obravnavati razna gospodarska vprašanja o vojni odškodnini, ki naj jo zahtevajo od Italije. Zedinili so se tudi glede pripadnosti i-talijauske imovine v inozemstvu in imovine zaveznikov v Italiji. Rusija terja 100 milijonov dolarjev odškodnine zase in 200 milijonov za Jugoslavijo in Grčijo. Anglija in Amerika sta pripravljeni, odpustiti Italiji vso odškodnino, ne tako pa Francija in Sovjeti, ki hočejo, naj Italija plača škodo, ki jo je povzročila s svojo vojsko.
ČEŠKOSLOVAŠKA. Za predsed nika republike je bil 16. 6. zopeit iz voljen dr. Beneš, ki je bil po Masa-ry’:ovi smrti izbran na to mecto v letu 1935 in je med vojno iz Londonu vodil češki narod do njegovega o-svobojenja.
ITALIJA. V novi ustavodajni zbornici bodo imeli izmed pomembnejših strank: krščanski demokrai 207, socialisti 115 in komunisti 104 poslance. Vse druge manjše imajo po manj kot 50 poslancev. Zbornica bo štela v celoti 556 zborovalcev.
PARIZ. Najmočnejše stranke v postavodajni zbornici so desničarji, a ker se komunisti upir£yo sodelovati s katoličani, je bil izvoljen za predsednika zbornice socialist Au-riol, ki je že načeloval bivši konsti-tuanti.
Za ministrskega predsednika vla: de je bil izvoljen Georges Bidault, dosedanji minister katoličan.
ŠVICA. V Bazlu so poizkusili glasovanje, ali naj hi dali tudi ženskam volivno pravico, pa je 63 odstotkov glasov bilo za to, naj žone lepo ostanejo pri gospodinjstvu in naj se v politiko ne vtikajo.
LONDON. V Veliki Britaniji bodo letos zopet vpeljali krušni* izkaznice. Vsak Anglež bo tlobival 300 gramov kruha na dan.
Ravno tako bodo zmanjšali obroke za milo na 3 koščke za 4 tedne, le dimnikarji in neki bolniki bodo dobivali večje količine.
Marjanka:	(8)
narjetica
Sonce se je začelo spuščati že nizko v dolino, od skalnatih sten j c zapihal hladen veter.
»Domov bo treba«, je povedala Marjetica.
Žalostna sta jo bratca pogledala:
»Že domov? še malo počakaj, Marjetica, ko je tukaj tako lepo! Glej, se marjetic za mamo moramo nabrati«, sta se na mah spomnila.
Zopet sta slekla po cvetočem travniku in še Pavle se jima je pridružil. Marjetica je obsedela sama na travi; ni se ji ljubilo za njimi, pre-bridko je trpelo njeno srce. Njen najlepši dan, o katerem je s tolikim hrepenenjem sanjala, se je sedaj iz-premenil v kruto bolečino. Preskele-ča je bila njena rana, da bi jo mogla že sedaj pomiriti plemenita zavest, da je prav ravnala.
Pavle in bratca so se kmalu vrnili vsak z velikim šopom marjetic.
Marjetica je vstala in jim stopila naproti.
Pavle se ji je prvi približal:
»Marjetica, tebi poklanjam te ma-
V SVET
KRETA. Grški menihi nekega samostana ha Kreti so te dni prejeli od angleške vlade 1500 šterlin nagrade, ker so pomagali 800 zavezniškim vojakom, da so ušli iz Krete, ko so jo Nemci zasedali v pretekli vojni.
LONDON. V Tihem oceanu pii o ločju Marshall bo v juliju velik poizkus z atomsko bombo, ki jo bodo spustili nad 75 starih ladij, ki bodo razpostavljeni* po oceanu. Seveda so U' ladje neobljudene, le nekaj živali bo na vsaki izmed njih. Prvo atomsko bombo bodo spustili iz zraka na del teh ciljev, črevc nekaj dui nato pa bodo torpedirali pod vodo z drugo atomsko bombo še preostali del ladij. Uspehe bombardiranja in torpediranja z atomsko bombo na morju bodo nato znanstveniki ZDA natančno preiskovali.
Nič manj kot 42 tisoč ameriških mornarjev in več sto prevoznih ladij je sedaj na delu, da pripravijo vse potrebno za ta grozni poizkus. Ako je ena sama atomska bomba zadostovala, da je podrla do tal celo japonsko veliko mesto Hirošima z vsemi prebivalci, kaj bo šele napravila na morju in z njegovimi prebivalci v globinah dn na ladjah, ki bodo daleč vsaksebi razpostavljene. — Preselili so seveda tudi par redkih naseljencev na bližnjih otokih Bikini, kar pa ni bilo težko, ker so živeli v šotorih.
NEW YORK. Pri gospodarsko socialnem odseku ZN bo stavljen predlog za ustanovitev nove mednarodne organizacije za oskrbo beguncev in izgnancev, ki štejejo ua milijone in se nahajajo v Evropi. Srednjem Vzhodu, Indiji in Afriki.
LONDON. Sovjetski list »Pravda« je priobčil pripombe h govoru Bevina in piše, da pomeni ta govor poiizkus razbiti enotnost Zaveznikov in uporabljati prisilna sredstva proti Sovjetski Zvezi.
BENETKE. Dospel je jugoslovanski parobrod »Planik« s 500 ital. u-jetniki. V Jugoslaviji se nahaja po taboriščih še 13 tisoč Italijanov, ki jih sedaj prevažajo črez Jadran v domovino.
LONDON. Mohamedanska zveza v Indiji je sporočila, da sprejema v bistvu britanski načrt nove indijske ustave. S tem je odstranjena glavna ovira osamosvojitve tega velikega naroda.
BUDIMPEŠTA. Noben denar na svetu ni tako malo vreden kot mad žarski penge. Imajo že bankovec za
1	milijardo pengo, a tudi s takimi številkami se da le prav malo kupiti.
PREHRANA. Julij in avgust bo sta najbolj kritična meseca glede svetovne prehrane, tako je izjavil v Buenos Airesu Hoover, posebni poslanec predsednika Trumana.
BEOGRAD. Tanjug poroča, da bo odslej dovoljen dinarski promet med Jugoslavijo in pasom B v Julijski Krajini do najvišjega zneska 1000 dinarjev ali 3000 lir.
rjeiice, da jih boš jutri nesla Materi božji za mojo spreobrnjenje.«
Hvaležno se mu je nasmehnila in v očeh so se ji zalesketale solze:
»Pavle, kako vesela jih b? naša dobra nebeška Matd in gotovo vas ne bo pustila brez plačila.«
Napotili so se navzdol. Dečka sta se kar spustila po gladki stezi dn Že sta bila v dolini.
Pavle je stopal zraven Marjetice in pazil, da bi ji ne spodrsnilo.
Poslednji sončni žarki so medlo pronicali skozi vrhove dreves, ki so v vetru pretresljivo ječ&li.
Molčala sta, pogreznjena vsak v svoje boleče sanje, za katere nista vedela, kako so bodo končale, kajti njihovo usodo je držal v rokah sam vsemogočni Bog IV.
V	zgodnjem jutru je hitela Marjetica v cerkev. Sonce je komaj vstalo izza hriba, posrebrilo roone travnike in polja ter dvignilo sklonjene glavice še spečim cvetkam. Povsod se je prebujalo življonje, radostno in sveže po nočnem počitku.
Marjetica pe je bila že navsezgodaj utrujena; ne toliko radi neprespano noči, kolikor od velike skrivnostne negotovosti, ki ji je težila srce.
NEW-YORK. Mladi 21 letni kralj Siama je nenadoma preminul. Vzrok je bil strel iz puške. ■
RUSIJA in Argentina sta sklenili, da upostavita zopet diplomatski; zveze.
Soškemu tedniku
v odgovor na njegov članek »Za kaj vse se zavzema katoliški tednik v Gorici« z dne 15. 6. 46.
Slovenska zastava brez revolucijske zvezde je plapolala od leta 1848 dalje javno na vseh slovenskih »taborih« (Tolmin, Šempas), na vseh slovenskih katoliških in sokolskih shodih in zborovanjih, pri vseh narodnih in cerkvenih slavjih širom naše Primorske in cele Slovenije. I-raa torej častitljivo zgodovinsko pra vico med nami.
Nanjo so pripeli rdečo zvezdo komunizma še-le pred par loti (1943) oni, ki so pod krinko narodne osvoboditve usužnjiii Slovenijo hinavski Osvobodilni fronti. S to zvezdo na slovenski zastavi so se podeseterili požigi primorskih domačij in pomori slovenskih Primorcev, ker »so bile pač žrtve potrebne«. Zraveu pa je prišlo še vse moralno gorje, podivjanost in posurovelost, teptanje vseh božjih m cerkvenih zapovedi med naš narod.
Na vse druge čenče v tistem članku, ki nas hoče prikazovati nič manj in nič več kot »odgovorne za vsi početja hlapcev Hitlerja in Mussolinija proti slovenskemu ljudstvu tekom narodno osvobodilne borbe«, ki da so morili sobrate pod geslom: »V imenu Kristusovih ran naj pogine partizan«, ne zasluži drugega odgovora kot tega, da «e tako debe-
lo	zna lagati in obreko vati le brezvesten komunist, ki je zgubil čut sramu. Pošten človek, ki pozna delo slovenskih primorskih duhovnikov skozi dolga desetletja in tudi med osvobodilno borbo na Goriškem, kaj iškega ni zmožen napisati, ker je pač pošten. O klanju po deželi in v čigavem imenu se je vršilo, bo spregovorila zgodovina.
Na mitingu
V neki vasi v Jugoslaviji je vodja ?nilinga zahteval od ljudi, naj poš Ijejo župniku zahtevo, da odpravi sv. ohbajilo med sv. mašo, češ, da je vse predolga božja služba, da se zgubi preveč časa. Nihče se ni ogrol za stvar, vse je bilo tiho. Ko jc le silil, so oglasi neka žena:	»Če na mitingih izgubimo po tri ure in še več in ni škoda časa, ko največkrat mlatimo prazno slamo, tudi tedenske ure v cerkvi ne bo škoda, ko dajemo Bogu, kar mu gre«. Pravijo, da je govornik obmolknil in začel govoriti o drugih stvareh.
VOLITVE
V Brdih: — Bilo je na dan volitev v SIAU. Vsak volivec, ki jo prišel pred volivno komisijo, je našel dve listini, kateri jo moral podpisati. Razni so vprašali, za kaj gre. Odgo vor pa je bdi vedno isti. »Ti podpiši. Bo pa, za kar bo.«
Kako se bo končalo...? Včeraj je bila sicer odločna in neklonljiva v svojih nazorih in sklepih, ali bo tudi zauaprej? Trepetala je pred bodočnostjo, kajti tudi njeno mlado srce je zahtevalo svoje pravice. Kako so niu bo ustavljala, kako zatrli v sebi ta vroči klic po ljubezni, ki ji je prežel že sleherno žilico?
V	naročju ji je počival šopek marjetic: prebeli krogi lističev s krvavo kapljo v sredi, podoba njenega srca.
To ubogo sroe ni vedelo do sedaj, da tudi cvetoča pot ljubezni skriva v sebi preboleče trnje in da je vsa ve ličina ljubezni ravno v odpovedi in žrtvi.
Pn cerkvi je zazvonilo sveto ju tuo,
Glas zvona je boleče udarjal na njeno srce, da je še bolj zatrepetalo ob misli na trdni sklep, ki ga je naredila v dolgih, brezkončnih urah te roči. Odločila se je, da bo svojemu duhovnemu očetu prvemu razodela prav vse. Niti najmanj ni dvomila, da bo pri njem uašla največ razumevanja in tolažbe. Nad vse ga ja spoštovala in ga še po3ebno od takrat, ko ji je oče umrl, ljubila kot pravega očeta Vseeno pa jo je misel na to razodetje vznemirjala, kaj-
Domače
Sovoduje pri Gorici
Redkokdaj beremo v časopisju novice iz naše vasi. In vendar t.udi m: živimo in se trudimo od zore do mraka za vsakdanji kruh. Tudi za »našo stvar« smo zelo delavni in navdušeni. To se vidi že v tem, da imamo v občini cel ducat raznih odborov in organizacij, kar pome ni za vas, ki ne šteje niti tisoč prebivalcev, velik »napredek«. Umevno jo* da se v teh organizacijah izraža vsa »naša volja« oziroma »ljudska volja«. Čudno je pa le, da morama vprašati za privoljenje višjo oblast skoraj za vsako delo, ki ga hočemo izvršiti!
Ljudska volja bi morala priti do svojega pravega izraza pri podpori, ki so deli revnim družinam naših padlih borcev. Družina dobi žaljivo pičlo mesečno podporo, ki ne zado-stujo niti za nabavo blaga na živilske nakaznice. Vse premalo se v tem oziru upoštevajo družine, ki so njih očetje in sinovi dali življenj; za domovino m za našo »ljudsko o blast«. Ali je to hvaležnost do padlih, ki se v njih imenu zahtevajo naše pravice? Vedite, da najlepša počastitev padlih je ta, da se podpirajo njih družine, posebno še danes, ko so zahteve za življenje tako velike. Človek ne živi samo od sestankov in političnih govorov, ampak tudi in predvsem od kruha. Za to imejmo več sočutja do tistih, ki so žrtvovali več ko mi, da ne bodo trpela pomanjkanja, ko pa vemo, da se porabi mnogo denarja za razne druge namene. Marsikdo, ki ni prizadet, skuša ugovarjati, češ da ni še vso urejeno. Naj počakajo! —-pravi. Saj čakajo že leto dni in kdo nam danes lahko z gotovostjo pove, kdaj bo vprašanje, te pokrajine dokončno rešeno? Zato predlagamo, naj se prostovoljna trošarina, ki se pobira za klanje živine in za alko-aolae pijače, uporabi v prvi vrsti zanje, dokler ne pride do končno u-reditve položaja. Kar se pa tiče prostovoljnih prispevkov, vemo, da je to zelo mučno m nehvaležno delo za tiste, ki ga morajo opravljati. Naši ljudje so tozadevno že veliko žrtvovali. Denar zmanjkuje in crene pridelkom našega kmeta padajo, dočim so cene tovarniških izdelkov in živil ostalo z redkimi Izjemami na isti višini. Brezposelnost narašča in morda nas obišče tudi suša. Pogled na bodočnost jo torej vse prej ko rožnat. Zato naj se prostovoljni prispevki pobirajo za najpotrebnejše v občini.
Tako zvana ljudska volja se je pri nas spet postavila, ko je pred kratkim zavrnila šolske knjige, ki jih je otrokom poslala zavezniška uprava. Gre namreč za prve korake, ki jih mi in naši otroci dobro pozna mo še iz časa, ko smo jih skrbno skrivali pred fašističnim raznarodovalnim nasiljem. Seveda odklou knjig ni važnega pomena za tako napredno vas kot je naša, ki ne rabi nobene druge izobrazbe, ker še svojo drugim širokogrudno deli! Radi odklona knjig pa je bila uk;
ti tako težko je včasih odkrivati, čo-ludi najdražji osebi, te najbolj skrile kotičke dekliškega srca.
Ustavila se je in pobožno odmolila angelovo češčenje. Zdelo se ji je, da vsa narava z njo moli in z njo pošilja prvi pozdrav svoji kraljici.
Pred cerkvenimi vrati so je srečala z gospodom, ki je ravnokar prihajal iz župnišča.
»Hvaljon Jezus, gospod župnik!« ga je Marjetica spoštljivo pozdravila.
»Bog daj, Marjetica, zgodnja si danes!«
»Spoved bi rada opravila, gospod.«
Izkušeni gospod se ni začudil, da prosi Marjetica za spoved po komaj dvoh dneh, ko je zadnjo opravila. Predobro jo razumel nemir mladih src.
Dobrohotno jo je pogledal:
»Le dobro se pripravi, Marjetica, kmalu pridom.«
Stopil jo v cerkev in se pred Naj-svetejšim zatopil v molitev. S trepetajočim srcem mu je Marjetka ole-dla in obstala pred oltarjem Matere božjo, ki je bil ves odot v belo cvetje. Svoje marjetice je položila na oltar in iz srca se ji je izvil hrepeneč in trpljonja poln vzdih:
novice
njena tudi južina, ki jo je ZVU delila šolskim otrokom. Res ni bilo dosti, kar so dobivali, a za delavske družine z več otroki, katero morajo plačati za kg koruzne moke 60 do 70 lir, je pomenilo znatno pomoč. Morali bi pomisliti, da bo imela zavrnitev knjig prej ali slej posledice. Najbrž pa sedimo mi in ljudska volja na ušesih, ko se nam na raznih sestankih neprenehoma poudarja in v časnikih piše, da naj se otrokom delavskih družin in vojnim sirotam posyčti vsa skrb, zlasti na socialnem 'polju. Če se bodo take napake ponavljalo, bi se znalo zgoditi, da nam na vasi odvzamejo za nedogleden ■las živilske nakaznice. S tem bi bil najbolj prizadet baš tisti sloj, ki se danes vrši boj za izboljšanje njegovega stališča, t. j. proletariat. Kdo t>i pa potem nosil odgovornost? Krivdo bi zvračali drug na drugega, kot je pri nas navada*. Ne, tako postopanje ni vedno na mestu!
Bodimo pri delu za dom in rod bolj stvarni, resni in uvidljivi. Pustimo hrupno propagando nasprotniku, kor je njegovega izvora. Na ta košček* zemlje so danes uprte oči vsega sveta, ki opazuje vse naše delovanje in nehanje ter je vsak dan bolj jasno, da to ni več vprašanje naših mest in vasi, marveč vso no-kaj dragega. Le z resnim in zrelim delovanjem na socialnem in političnem polju bomo prepričali narode sveta, ki so bili in se še danes medijo na naših tleh, da je ta zemlja naša in pripada samo nam. To je danes naša dolžnost do naroda in do onih, ki so zanj prelivali kri in umirali za resnično bratstvo na svetu in za svobodo vseh narodov.
Če bomo hodili po poti, na katero nas jo speljala komunistična partija, bomo krivi, da bodo žrtve junaških borcev za svobodo brezplodne.
Kobjeglava
»Primorski dnevnik« z dne 18. t. m. poroča iz Kobjeglave, da je žup nik kohjeglavski oznanil v cerkvi, da bo na binkošti ofer za »Slovenskega Primorca«.
Glede na to poročilo pojasnjujemo, da g. župnik ni oznanil, da bo ofer za »Slovenskega Primorca«, temveč da bo za katoliški tisk. To bi kobjoglavski verniki lahko voueli, saj je Slov. Primorec dosti časa prej pisal, da bo na binkoštno nede ljo dan za katoliški tisk; g. župnik pa jo v cerkvi tudi dovolj razločno govoril, da bi ga bil poročevalec Prim. dr.evnika lahko pravilno razumel, če bi mu bilo šlo za poročanje resnice.
Protestna pisma
Vemo za slučaj protestnega pisma, ki jo bil s podpisom objavljen v časopisju. Gre za neko mater več o-trok. Ali je bilo to pismo res iskreno1? Ne! Prišli so k tisti osebi z že spisanim pismom in zahtevali, naj ga podpiše. Toda mati se je branila. Tedaj so ji dali čist papir v podpi* Ona je podpisala in drugi dan je brala svoj podpis na protestnem i:ismu zoper škofa.
»Mati Marija, sprejmi tudi njega za svojega otroka, saj veš, kako zelj ga ljubim!«
Tik spovednice na žene ki strani je pokleknila na k omenita tla. ŽoJela je, da bi čimproj odložila težko breme, ki ji jo ležalo na srcu. Zato so so ji zdelo minute, ko je pričakeva la gospoda, dolg3 kot ure.
Gospod se je pred oltarjem uvi gnil in Marjetica je hitro pokleknila k spovednici. Srce ji jo biuno bilo. Ko so se odprla vratca, jo komaj izjecljala spovedno molitve. Izpovedala se jo še par malih grehov, to-daj pa jo je na mah minil ves ne mir; kakor da bi imoia prod seboj samo šo ljubljenega očeta, mu je >. otroškim zaupanjem razodela vso ol prvega hipa, ko so je bila srečala h slikarjem, pa do včorajšnjoga razodetja.
Marjotica ni čutila, kako je g<v spodov pogled, poln očetovske lju bežni in skrbi, ves čas počival n* njeni sklonjoni flavi, in ni opazila solz v njegovih očeh. Končala je in četudi bi ji ne rok el niti eno besedi, začutila je že sedaj v duši tako olajšanje, kakor da bi ji ljubeča r >-ka na mah odvzela vso težo bremena.
(Daljo)
Msgr. Ivan Trinko = biseromašnik
Na praznik sv. Alojzija je obhajal msgr. Ivan Trinko, buditelj iu vzgojitelj Beneških Slovencev, svojo biserno mašo v zatišnjune ke samostanske cerkve v Vidmu. Prisostvovali so samo profesorji videmskega nadškofijskega semenišča.
Biseromašnik! Duh častitljivosti veje iz te besede. Redki so maziljenci Gospodovi, katerim je Vsemogočni blagoslovil njihova leta :n jim dal dočakati, da šestdesetič praznujejo obletnico svojega :aaj-lepšega dne v življenju, svoje nove maše. Redki so ti možje, zato o njih nehote govorimo s posebnim spoštovanjem.
Biseromašnik Ivan Trinko! Ali ue čutite, kako je vaša notranjost pri teh besedah vsa prevzeta? Globoka spoštljivost se druži s tiho rad>-stjo; hvaležni in ponosni smo obe-rem. Hvaležni smo Bogu, da je dodelil temu vehkeifiu slovenskemu možu, temu našemu očaku, izredno milost, da je 21. junija še telesno krepak in duševno čil in bister obhajal svojo nisemo mašo, in po-i-o sini smo na njegovo bogato, plodno delo, s katerim je obogatil slovenstvo in zanesel naše ihte v veliki svet.
Ivan Trinko! Ime ima že skoro zgodovinski prizvok. Nič čudnega, saj se njegovo delo razteza preko dveh generacij, sega v zadnji dve desetletji prejšnjega stoletja in je živo še danes. Pomagal je zgodovinarju Simonu Rutarju, ko je zbiral gradivo za zgodovino naših krajev; bil je tesno povezan s Simonom Gregorčičem; izdal je 1. 1929. v Goriški Mohorjevi družb: mladinsko knjigo »Naši paglavci«;
1.	1940. je pa obelodanil še veliko modroslovno delo o slovanski filozofiji. Preko 60 let naše zgodovine nosi med odličnimi možmi vklesano tudi njegovo živo ime.
Ivan Trinko je ime, ki ga ljubi in ceni vsak Slovenec. Le redki so, ki ga ne poznajo. Skoro pravta!:o redki so pa tudi oni, ki tega izcednega moža osebno poznajo. Kdor pa je imel redko srečo, se ž njim osebno seznaniti, ne bo pozabil trenutkov, ki jih je preživel v njegovi družbi. Visoke postave ni še upognil deveti križ, ki mu leze že nekaj let preko ramen. Obraz mu je jasen in ljubezniv, oči prodorne, smehljajoče, čelo visoko, beseda mirna, prepričevalna, kratko: takoj 1e pridobi.
Občutek imaš:	to je »gospod«,
res, pravi »gospod«, toda gospod duha in plemenitosti, zato si z njim koj domač in mu mirno odkriješ svoje srce in tajnosti. Privlačnost njegove osebe mu je gotovo pridobila veliko vdanost m spoštovanje n le njegovih ožjih rojakov beneških Slovencev, zlasti duhovnikov, ampak tudi veliki ugled, ki ga uživa pm vseh Furlanih.
Vodnik beneških Slovencev
Ivan Trinko je buditelj in vodnik beneških Slovencev. No smatrajo ga za svojega očeta samo radi njegove prikupne iu očarljivo osebnosti, temveč predvsem zato, ker se vse svoje dolgo življenje zanje nesebično trudi, jih vzgaja in vodi. Zdi te nam. da ne trdimo nič neresničnega, oe rečemo, da se je v Trinku — Zamejskem že takrat, ko je zasanjal j>rve pesmi, rodila lepa, sveta zamisel: zdramiti beneške Slovence, da bodo zdrava veja na narodnem drevesu, in jih ohraniti olo-venski skupnosti. Kako to doseči! Narodne zavesti med njegovimi rojaki skoro ni bilo, slovenska beseda je bila v javnosti pastorka, pregnana iz šol m uradov. Živela je samo v družinah in v cerkvi. Razgledi v bodočnost so bili temni! Državna meja je bila šele pred dobrim desetletjem začrtana. Na pomoč in naklonjenost italijanske vlade ni bilo misliti. Nnsprotno! Pričakovti je bilo, da se bo začelo načrtno poita lijančevanje. Zveze s slovenskim svetom so bile pretrgane in nevarne. Pomagaj si sam in Bg ti bo pomagal, je po nujnosti razmer posta-
lo	vodilo Triukovega dela. Bil je profesor v semenišču. Za svojo po glavitno naloge si je nadel vzgojo slovenskega duhovniškega narašča-
ja. Vedel je, kako beneški Slovenci v svoji globoki vernosti žele ohraniti v cerkvi svojo domačo besedo.
I val svoje študije v videmskem semenišču. Dne 20. junija 1886 je bil I posvečen v duhovnika in je t>a-
Warod moj..
Narod moj umira, padel je n z poti, oj, pobit popotnik, zapuščen v samoti!
Tožna nad njim plaka vila čuvarica, smrtni pot otira z bledega mu lica.
■ ■■■
Vzdiše, zove, čaka v bolečine sili, ne bi li mu došel Samarijec mili...
(Zamejski)
Msgr. Ivan Trinko
slednji dan v svoji domači vasi pel svojo prvo daritev. Tudi po no-
vi	maši ni zapustil videmskega semenišča. Ostal je v njem za prefekta in se pripravljal na profesorski izpit. L. 1889. je bil imenovan ?a začasnega profesorja latinščine, 1. 1894. je postal profesor modroslovja na semeniškem liceju, kar je ostal skoro pol stoletja, dokler ni stopil v pokoj in se preselil v svoj rojstni kraj Trčmun, kjer živi sedaj v krogu svojih številnih nečakov. Živi fnirno in precej samostansko življenje, odrezan od širokega sveta, a s svoje gorske višine verno čuva nad svojo drago Sloveusko Benečijo. Njej je v prvi vrsti jiosvetil bogastvo svojega velikega duha m plemenitega srca, pod njegovim o-četovskim varstvom lahko z zaupanjem zre v bodočnost. Bog ji o-hrani njenega voditelja in zaščitnika še dolgo! Bog mu daj dočakati, da bi se vsi Sloveuci združili v pravem rodoljubju pod sloveniko zastavo in da bi v znamenju Kristusovega križa stopili na pot tiste edino prave svobode, ki vodi v časno in večno srečo! — Takrat mu bo odvzeta največja bol zadnjih let. njegovega življenja in takrat ho rad zapel s starčkom Simeonom svoj »Sedaj odpuščaš svojega služabnika v miru..«.
Zato je z veliko ljubeznijo skrbol za slovenske dušne pastirje, ki so s svojim naukom m zgledom ohranili deželo vdano Bogu in rodu.
Njegovo delo
Ivan Trinko je mož širokega deha.
V	njem se druži pesnik z znanstvenikom, slikar z glasbenikom, jezikoslovec z modroslovcem. Njegova številna dela, ki jih je izdal, so zelo mnogostranska in pričajo o globokosti njegovega znanja, o njegovem širokem obzorju in o njegovi veliki delavnosti. Kaj pa ga je na pravilo nam Slovencem posebno dragega in' mu postavilo med nami vekovit spomenik? Njegovo delo, njegova borba za ohranitev slo venskega rodu na njegovi najza-padnejši fronti, na prvi predstraži. Svojega dela ni vršil na političnem polju, saj se ni nikoli udejstvoval v slovenskem političnem življenju, temveč kot pesnik in pisatelj. Ni še minilo dvajset let, odkar so bili beneški Slovenci po znanem nesrečnem plebiscitu 1. 1866. vključeni
v	italijansko državno skupnost, ko se je v ljubljanskih književnih mesečnikih začel oglašati pesnik Zamejski — Ivan Trinko. Tam izza meje je opozarjal s prisrčnimi pesmicami in kratkimi sestavki na brate, ki spadajo k slovenski skupnosti, a so odcepljeni. S tem ni po stal samo klicar in buditelj svojih ožjih rojakov, ampak je neprestano opominjal vso domovino, da ne sm-1 pozabiti na svoje za mejami živeč'; sinove. To narodno delo je današnji sivolasi biseromašnik kot neugnan poboraik Združene Slovenije in prijatelj vseh razkosanih slovanskih narodov nadaljeval vsa dolga desetletja do današnjih dni. V ta namen je proučeval zgodovino rodne deželice in uajstarejšo slovensko zgodovino, ki je z njo povezana, ter o tem veliko pisal. Dajal je znanim slovenskim raziskovalcem podatke in prevajal iz slovanskih jezikov v italijanščino, da bi tudi Italijane seznanjal z biseri raznih slovanskih književnosti in tako uglajal pota za sožitje in razumevanje med narodi. Njegova tozadevna širokogrudnost ga pa ni zapeljala, da bi bil klonil in se vdal, če 60 italijanske oblasti hotelo oropati beneške Slovence o-nih malenkostnih jezikovnih pravic, ki so jih imeli v cerkvi Borba, ki jo je v tem pogledu imel pod videmskim nadškofom Rossijem, je značilna za njegovo žilavo odpornost in možatost.
Njegovo življenje
Ivan Trinko se jo rodil 25. jan. 186S v Trčmunu, v gorski vasici pod Matajurjem, v bližini nekdanje avs trijsko-i talijanske meje, poldrugo uro hoda od Livka. Po ljudski šoli, ki jo je dovršil v Čedadu, so ga dali v nadškofijsko gimnazijo v Vidmu. Po končani gimnaziji je vstopil v bogoslovje in nadalje-
Na obisku pri Ivanu Trinku
Sv. Anton jo letos s prav bogato roko sipal dež. Ploha za ploho,- n-liv za nalivom, da so beneški pot >-ki in hudourniki burno oživeli.
S kostanjev so z neko težavo padali podolgovati cvetovi, bliskalo se je in grmelo. Oblaki so sedali aa Matajur in se po grebenih kotalili v beneške vasi, ko sem stopal proti Trčmunu.
»Hvajen Ježuš an Marija! A gredoo eje na Tarčmun? Slabo uro (vreme) imajo« so me ogovarjali Čeplešani...
Moker in potan sem se ustavil v veži Trinko voga doma. Mlajša noč n kinja je šivala in ml namignila, da so monsinjor v sobi.
Na levo torej kot že tolikokrat.
Monsinjor je sedel pri mizi. Klobuk na glavi, na nosu ščipalnik, na mizi brevir, Dom in svet 1. 1943, 1944, Turnškovi knjigi »Pod vernim krovom« in še nekaj drobnarije.
Ko so zaškripala vrata, je snel ščipalnik, ga najprej pridržal v čoki in izpod čela pogledal proti me ni. Ščipalnik je obvisel na vrvici-Dvignil je roki in z obema privzd:g-nil klobuk.
steni kovinasta podoba trpečega Zveličarja, slika Benedikta XV. z lastnoročnim podpisom in še par podrobnosti.
»Ee jeji...« Zmajal je z glavo iu udaril po mizi.
»Kaj se vam zdi, monsinjor?«
>: Ne vem, zakaj to pišejo. Vse je dobro, ampak konec. Zakaj pravijo, da sem z OF? Prej sem res mislil dobro o vsem tem, toda ko sem jih spoznal...«
»Monsinjor, ati se še spominjate, kaj sle mi rekli S. februarja? Rajši grem v »manicomio«, kot da porečejo, da z njimi držim.«
»Da, da. saj se spominjam. Posebno nespodobno je, da duhovniki držijo z njimi. Saj to je komunizem/«
»No, pa pustiva to. Povejte mi rajši kaj iz svojega življenja.«
Kakoo?« je zategnil, položil roko k ušesu in se stegnil čez mizo.
»Iz vašega življenja bi rad kaj izvedel. Poznava se že nekaj let, pa se nisem nikoli drznil, vas o tem izpraševati.«
Nekoliko se je nasmehnil, me pogledal po strani in rekel: »Kaj moje življenje! V Vidmu sem živel, ko
Trčmuo
T
Sata
Ul
■
»Ooo! Kako je z vami? Sedite, sedite! čudno, v takem vremenu!«
»Eee, gospod profesor, bo že kaj važnega. — Prinesel sem vam par časopisov. Tu je še Soški tednik, v katerem je članek o vas...«
»No, no, da vidimo.«
Zopet si je nataknil naočnike, razgrnil list in z radovednostjo preletaval vrstice, ki so govorile o njem.
Ozrl sem se po sobi. Na desni o-mara, poleg nje na steni velika Kraljeva slika, ki predstavlja Trin-ka zlatomašnika. V levem kotu stojalo z nojevim jajcem, nad njim o bledela slika sv. Cecilije, na levi
sem prišel domov, sem pa po Matajurju letal. To je vse. — So vas že poslali, kaj ne? Kaj je tega treba'.«
Bil sem v zadregi. Sam nisem ve del, kje bi začel. Ali bo sploh odge-varjal na moja vprašanja?
Po kratkem molku sem se ojunačil.
»Monsinjor, ali so buli revni vaši domači!«
»Ne, prav revni niso bili.«
»Ali vas je tedanji kaplan poslal v šole?«
»Domači so me poslali v Čedad.«
»Pa ste šli v prvo gimnazijo v Čedad?«
»Ne, v ljudsko šolo. Tu doma
sem hodil eno leto v šolo, toliko da sem spoznal črke in številko, v Čedadu pa sem dovršil štiri razrede judskih šol. Tam bi sicer moral listati štiri leta, a sem bil le tri, ker sem tretji razred preskočil.«
»Pa potom ste šli v Videm?«
»Da, stopil sem v deško semenišča, kjer sem preživel večji del svojega življenja. Iz četrte šolo som prestopil v šesto, tako da sem si tudi v gimnaziji pridobil eno leto « »Ali se še spominjate, katera je bila prva slovenska knjiga, ki vam je prišla v roke?«
»Oh, kdo ve to! Moj spomiii je šel z Bogom. Mislim pa, da je bila knjiga ,Mati dobrega sveta’.«
»Kdo vam je pa dal to knjigo?« »Naši so jo imeli doma. Bili so naročeni ua Mohorjeve knjige.«
»Monsinjor, katere slovenske pisatelje ste osebno poznali?«
»Tavčarja, Cimpermana, Gregorčiča, oba Lampeta, pa saj ne vem več, ker mi ne drži spomin. Tudi zgodovinarja Rutarja sem poznal.«
Ko sem spoznal, da mi jo nehote že marsikaj povedal, som skrivaj izvlekel iz žepa pero in začel beležiti na lističe.
To je pa kmalu zapazil.
»Glej ga!« je strogo zaropotal nad mano, prijel z desnico steklenico z vinom in jo z nasmeškom na ustnicah nameril proti meni, cia pepacKa, kar sem že napisal.
Pogovor sem zasukal drugam. »Gospod profesor, ali ste bili velikokrat ua Livku?«
»O o, na Livek sem veliko zahajal. Z dr. Knavsom sva bila prijatelja, z g. Mesarjem sva potovala v Ljubljano, na Gorenjsko, v Beljak, Celovec in čež Trbiž nazaj.«
»Pa drugod ste veliko potovali?« »Nisem veliko. Največ po Italiji. Bil sem v Rimu, Florenci, Pav j:, Milanu, v Varese...«
»Monsinjor, kateri izmed italijanskih pesnikov vam je najbolj u-gajal?«
»No, kako se že imenuje... Saj vidite, da mi je vse šlo iz spomina. Ee, Leopardi.«
Jaz som beležil. Pogledal je najprej skozi okno, potem pa meno. Dvignil je desnico, stisnil pest in ni zažugal: »Vid’te... Vas zapodim, vas zapodim!«
Zdaj se nisem več bal. Ker so je že precej razkril, sem še naprej tipal po njegovi duši.
»Ali vas je kdo nagovarjal, da ste izdali v Gorici svoje pesmi?«
»Ne. to sem napravil sam od sebe.«
»Pa zakaj niste po tej zbirki la daljevali s pesmijo?«. Ob teh besedah mo je nekoliko žalostno pogledal in dodal: »Ker sem videl, da jih no marajo!«
»In kdo vam je izrekel najhui.šo kritiko?«
»Bil je pesnik Medved.«
»Po mojem je bila kritika zel> krivična, ker se ti gospodje niso znali vživeti v vaš položaj. Vajeni so bili na Belo Ljubljano. Slovenske Benečije pa le niso lioznali.
»Kako pa je nastala pesem »Pogled v bodočnost«, v kateri ste kot Gregorčič orisali položaj Evrope?«
»Gledal sem, kako su dogodki razvijajo in som se jioglobil v dogoi-ke, ki jih prinese vojna.«
»Kdaj ste pa začeli s perorisi?« »Par let sem bil za prefekta v bogoslovju in obenem katehet v nižji gimnaziji. Ko sem zvečer nadzoroval fante, ki so študirali, sem sedel pri pultu in za kratek čas risal s peresom. Pri tem je igrala glavno vlogo fantazija. Delal sem največ iz spominov na naše gore: potočki, slapovi, kostanji in podobno. Tako so nastali moji perorisi. Bilo jih jo okrog dve sto. Vse to pa so mr v prvi svetovni vojni odnesli Nemci. Tudi album perorisov. katere sem podaril neki družini, so ob istem času odnesli Nemci«
»Pa z barvami niste nič delali?« »Samo kako malenkost, par pack.« »Kako mislite o naši umetnosti?« »Voliko sicer ne poznam. Nekoliko poznam Kralja, a moram p'rimati, da mi ne ugaja. Preveč potvarja naravo. Narava mora biti (Nadaljevanje na i. strani)
Na elisku pri I. Mu
(Nadaljevanje)
tak;;, kakršno jo Bog ustvaril. Tako približno delajo vsi moderni, tako zvaru 1'uturisti.«
»Filozofijo sto menda tudi podu-čevali?«
»Seveda! Saj sem samo par let učil latinščino in lažeino, potem pa vseskozi filozofijo in slovenščin). Prav radi tega so me naprosili, da sem pripravil drugo izdajo »Zgodovine filozofije« ameriškega pisatelja Turnerja. V tej knjigi sem pomnožil poglavje o italijanski filozofiji in K koncu sem dodal obširn i poglavje o slavanski filozofiji. Poleg tega sem napisal tudi nekaj filozofskih razprav v italijanskem jeziku.«
»S katerimi slovanskimi jeziki ste se največ bavili?«
»Največ z ruščino in hrvaščini, nekoliko tudi s češčino in slovašči-no. Poljski jezik mi ni pa nikoli u gajal, ker mi niso bili Poljaki niko-
li	priljubljeni.«
»Glarbo «t»» pa menda vel .o lj i bili?«
»To pa. Bil sem skoraj vsa leta v semenišču tudi pevovodja. Tako se je iz nujnosti iu ljubezni porodilo nekaj skladb. Med najboljšimi j > bil slovenski »De profundis«, katerega sem posvetil spominu pok. go riškega nadškofa Sedeja. Pok. dr. Kralj in nekateri drugi gospodje so mi ga odnesli in ga izročili v tisk. Fašisti pa so ga prepovedali m zaplenili.«
»Ali so vas fašisti večkrat nadlegovali?«
»Veliko sitnosti mi Jl, delala policija m prefektura. Večkrat so me hoteli poslati v internacijo... No, pa kaj zdaj to govorim... Viditt! Vas zapodim!«
Zopet je dvignil obe roki, stisnil pesti in mi požugal.
»Samo še nekaj, monsinjor. K > sem bil kot osmošolec prvič pri vas, ste mi izpred vaše cerkve razkazovali Benečijo in mi veliko govoril: tudi o gobah. Gotovo vam je ugajal tudi prirodopis.«
»Naravoslovje in fizika sta bili mojo največ je veselje. Ko so mi poverili nalogo, naj poučujem filozofijo, bi bil stokrat raje sprejel naravoslovje ali fiziko. Naravo pa sem vedno ljubil in tako tudi gobe. Moji sprehodi so še vedno pod kostanji okrog našega grička, koder nabiram gobe pa vsakem dežju. Veliko je jurčkov, katerim pravimo mi »babe«, tudi lisičke, rdane, grive in puževke rastejo tu okrog.«
»Tu se gotovo počutite zdravega.«
»Hvala Bogu, do zdaj prav dobro.«
»Pa nogo, katerega leta ste si sle -
mili?«
»Saj si je nisem zlomil sam, drugi so mi jo zlomili«, mi je odgovoril. da je mene in njega zlomil smeh.
»Neki laški vojak je s kolesom zaletel vame in me podrl na tla. To je bilo 1. 1041. Saj to r:vo je največ prisililo, da sem od 1. 1942. skor ij ves čas na Trčmunu. To dni pa se zopet vrnem v Videm za nekaj časa, ker sem obljubil, da bom v Vidmu praznoval svojo biserno mašo.«
»Kaj pa literatura, monsinjor^ Ali bomo dobili še kaj izpod vašega peresa?«
»Vidite! Jaz moram biti v Vidmu pri svojih mizici, med svojimi knjigami, potem kaj naredim, drugače pa nič. Nekaj sem sicer že pripravljal, i>a Bog vedi, kje je zdaj vse to razmetano. V načrtu sem icid nekaj podobnega kot »Naši paglavci«, in sicer »Naši starci in starka«. Ob bombardiranju pa so vso moj 3 stvari prenašali, tako da nič ne vem, kjo vse to tiči. Pa pustimo že enkrat te reči. Poglejte, nevihta bo spet, boste morali domov. Če boste pa to kam pisali, vas »nagerim«.
Nevihta je res prišla, jaz pa sem z veselim srcem zapuščal Trčmun.
Za Ceplisišeem sem srečal nekaj Benečanov, ki so se vračali iz Kc-barida.
»A so bili šli v senjan?« sem jiti podražil.
»Gaspud nunac, saj vedo, dou K> bariido smo bli. An oni so bli ua Tarčmuune.«
»Ja kaav!«.
»A, gaspud nunac, slaba ur;i (vreme), slabaura! Naj hitjdo! Bož;-me«!!
Kmalu nato sem prekoračil staro mejo in stopil v pas A, kamer sem prinesel biserček iz bogate Trmkove duše.	Lovski
V	katakombe •••
Vedno bolj izrazito kaže Titov režim v Sloveniji Travo br.rvo. Do nedavnega so molitev v šoli še trpeli. Poznejo so dajali šolski nadzornici učiteljem ustna navodila, naj se za odpravo molitve najdejo kateri koli izgovori. Okrog Velike noči je bila molitev v soli popolnoma prepovedana. Otroci jokaje prosijo tovarišice - učiteljice, da smojo moliti-Ker so učiteljica ne more upirati prošnji vsega razreda, dovoli, da molijo, toda tako tiho, da ne slišijo učenci sosednjega razreda. Tako je po mnogih razredih... Vse izgleda, da so Cerkev in versko življenje pomika v katakombe...
Na praznik Srca J. bo prevzv. g. nadškof posvetil nove mašni-ke v cerkA’i Srea J, Začetek sv. obredov bo ob 8. uri.
Domače novice
(Nadaljevanje)
T KI I) NEV NIC A PHI SV. IVANU kot priprava na praznik Srca Jezusovega bo od 26.-28. jun. Vse tri dni bo zjutraj ob šestih sv. maša s pridigo, zvečer ob 8.30 uri pridiga in litanije. V petek zvečer bo tudi darovanje (oferl za cerkvene potrebe. Pridite polnoštevilno!
V	stolnici bo v četrtek pred praznikom S. J. od 9. do 10. uro zvečer ura češčenja za Slovence, nato nočno češčenje. Ob 12.30 ponoči bo sv. maša.
Pridite, zadoščujmo!
Livek
Livčani smo zelo podjetni. Koj po vojni smo z združenimi močmi in žrtvami šli na delo, da smo si oskrbeli električno razsvetljavo. Po vseh vasicah naše fare gori električna luč že od sv. Katarine. Žrtvovali smo poldrugi milijon za to.
Pa se nismo še ustrašili. Ta mesec dobimo nove orgle, katere je izdelala tvrdka Valiček. Tudi to bo velik > stalo, a upamo, da bomo počasi tudi to izplačali.
Na Binkošti smo darovali L 2500 za katoliški tiek. Nekateri so seveda to miloščino bojkotirati ia to pokazali tudi pri svojih velikodušnih darovih, katere so osolili s sledečimi pripombami:
1. »Za vas fašistični list dajem L 5, in sicer to prvič in zadnjič; dobro se zavedam, da bosta kmalu končala vi in vaš list.
Škofu Margottiji
II	giorno 9 - 6 - 46.
2. Za obrekovalm list «Primoski Slovenc« in farško propagando darujem lir 2.
' 3. Fašističnemu listu Primorski Slovenec Fašističnemu Škofu Mar-gotiju za pot darujem L 5.
(Prepisano je z vsemi napakami).
Na vse to pravimo: To nas ne mati, čeprav smo včasih vneti za slabo, smo pa tudi za dobro.
Štandrež
Za sklep majske duhovne akcije smo 30. maja rriredili lopo slo vesnost. Pri vseh treh sv. masah je bila lepa udeležba z lepim številom sv. obhajil. Popoldno ob 4. Uri je bil koncert najlepših Marijinih pesmi pod vodstvom g. organista Lupina, -•večer pa slovesna procesija s kipom M. B., ki jo jo vodil g. prelat M. Toroš. Naša vas še ni doživela, kaj takega. Oba konca vasi sta kar tekmovala, kje bo bolj v lučkah m ognjih. Vse jo bilo lepo, le par nestrpnežev je motilo, ki so pa menda bili tujci.
9. junija je praznoval stari g. župnik J. Kosovel 501etnico, odkar je prišel v Štandrež. Pri popoldanski službi božji smo zapeli zahvalno pesem ob pritrkovanju zvonov. Stari g. biseromašnik je bil nadvse ginjen. Prevzvišeni mu je poslal svoja voščila in svoj škofovski blagoslov.
Na sv. Trojico smo imeli prvo sv. obhajilo. Vse je lepo poteklo. Posebno pohvalo zaslužijo deklice 5. razre da, ki so z veliko požrtvovalnostjo same krasile cerkev in dvoranico župnišču.
Na binkoštni ponedeljek smo se pa spomnili v cerkvi + msgr. Valentinčiča, ki je redno prihajal k nam <.b vseh večjih praznikih m pomagal vsem našim gospodom. Stan-drči mu moramo biti hvaležni, ker je skrbel za nas, da smo imeli redno dušnopastirsko življenje. N. v m. p.!
Žabnice
Tudi mi se oglašamo, saj smo nad vso veseli slovenskega katoliškega lista. Prisrčno se vam zahvaljujemo, da tudi na nas niste pozabili. Ljudje segajo z velikim veseljem po Slov. Primorcu. Ko sc je prvič pokazal na Trbižu v javni razproda-jalnici, jo bil takoj razprodan. Hva la Bogu za katoliški list, saj takih časopisov, kot jo Primorski dnevnik in njegova žlahta, smo že zdavnaj siti, ker smo se prepričali, da ne zr.a drugega kot poštene ljudi obrekovati. Poskrbeli bomo, da bomo vaš list kar najbolj podprli. Želeli pa bi, da bi postal dnevnik.
Zavedni Slovenci iz Kanalske doline
Izpiti na slovenskih srednjih šolah v Gorici
Na slovenski klasični gimnaziji ter na slovenskem višjem učiteljišču v Gorici se prično vsi izpiti ra zen zrelostnih dne 3. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj, zrelostni izpiti pa 8. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj. Prijave za vse izpite sprejemata obe ravnateljstvi do 1. julija.
Kandidatje naj na kolkovanem papirju napisanim prošnjam prilože rojstni list, šolska spričevala, potrdilo o cepljenih kozah m potrdilo o plačanih izpitnih taksah; kandida tje za učiteljski zrelostni izpit naj dodado še zdravniško potrdilo, da so zdravi in krepki ter nimajo hib, ki bi jim kot učiteljem zmanjševale u-gled ali jih ovirale pri opravljanju učiteljske službe.
Kdor ima pravico biti oproščen plačanja šolskih taks, naj vloži prošnjo in priloži listine, s katerimi do kaže upravičenost oprostitve.
Privatisti naj priložijo prijavi za izpit tudi izjavo o vsebini in načinu priprave za izpit, na podlagi katere jih komisija lahko pripusti k izpitu.
Kandidatje-privatieti, ki žele delati učiteljski zrelostni izpiit, prilože tudi potrdilo, da so prisostvovali pou ku in imeli nastope na kaki javni ljudski šoli, ali pa dokazila, da tej zahtevi brez lastne krivde niso mo gii zadostiti.
Vsak kandidat mora imeti med izpiti pri sebi osebno izkaznico s slike, da more članom izpitnih komisij dokazati svojo istovetnost.
Pajasnila daje šolsko tajništvo-.
Vest iz cone B
V	coni B krožijo vesti, da bo Italija zdaj, ko je postala republika, vpeljala nov1 denar. Da ne bo nihče v nepotrebnih skrbeh, javljamo, da vest ne odgovarja resnici. V pou.če nih krogih o tem sploh nič ne vedo, pač pa sodi jo, da je vest o novem denarju ena izmed tistih, ki ima namen, iztisniti iz ljudi v coni B se zadn;ie lire, ki imajo še nekaj vrednosti. Zato naj nihče ne naseda takim vestem.
Delo pri mlatilnicah
Urad za delo sporoča: Plače za delavce pri mlatilnicah (dnevno 10 ur): strojniki L 670; devajači L 570; delavci pri stiskalnici (preši) L. 520: mladi delavci od 16.-18. leta L 350; Za izredne ure 30°/o več, za nočne ure
f,0°/o več
Darovi
N. N. 100, duhovnik iz pasu B 600,. goriški tovariš v7 znak protesta za napad na tovariša Sfiligoja 100, Livek 312, od nekje 3700, Opatjeselo 350, Kostanjevica 320, dva iz Podgo-re 100+100. zavedni Slovenci in Pod sabotina 1200, Staroselo pri Kobaridu v zadoščenje prevzv. g. nadškofu za grdo časopisno gonjo proti njemu 1700 iz Solkana v zadoščenje g. nadškofu 500, Sanatorij na šempe-terski cesti S. M. 400, postrežnice 700r Šempeter N. N. 100, resnicoljuben iz cone B 100, Marijina družba pri sv. Ivanu v Trstu 300, Mar. družba M. Milostljive v Trstu 1636. zvesti bralci v odgovor časopisom, ki so obrekovali g. župnika Zorna 2675, stric iz Kranjskega listu za sklad 1000, dijaki in predstojniki 2000, narodno zavedne krščanske žene in dekleta iz Smasti v zadoščenje za časopisne in druge napade na našega
g. župnika 1200.
Pretekli teden sem šel gledat birmo na Kras. Opazoval som divjanje ponorele, zapeljane druhali. Slov. Primorcu darujem L 6000 od vesC lja, ker je prav s tem škandalom zopet veliko Kraševcev izpregledalo in spoznalo »svobodo«, ki so nam jo partizani obetali. - Izpreobrn.jeuec.
Bog povrni!
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z tiovoijenjem A. I. S.
Tisk. G. Succh. - Gorica
g
Žef je prišel v Gorico iu potrkal ra vrata urednika »Slovenskega Primorca«. Gospod ga je prav prijazno sprejel in ga vprašal, po kaj neki prihaja.
»Prišel sem, da se vam zahvalim, ker ste se v svojem listu tako lepo postavili za enega naših najbolj narodnih delavcev, t. j. dr. Sfiligoja. Zdaj sem se prepričal, da res niste nobeni odpadniki, kakor vas nekateri ljudje neprestano blatijo, ampak da vam je le za vero in narod in da z vsakim poštenim Slovencem radi sodelujete in vsakega branite, komur se godi krivica.«
»Dragi prijatelj Žef! To bi morala vsa slovenska dežela že zdavnaj vedeti. Pa je že tako. Mnogi ljudjo našega glasu sploh ne marajo poslušati, nasprotnike pa poslušajo in jim vse verjamejo, kar jim povedo, pa naj bo to še tako nespametno. --
V	resnično tolažbo nam je, da. vsaj polagoma ljudje spregledujejo in da jim moremo k temu pomagati.«
»Kes, vaš list je prava luč. Jaz sem se začel šele zdaj zanj zanimati in sem se ob priliki nedelje za tisk odločil, da mu poklonim posebno lepo darilo. Bil sem pri nekem odličnem slovenskem slikarju in ga naprosil,
naj mi napravi lepo zaglavje za vašo »Okno v svet«. Napravil mi ga je in danes sem ves srečen, da vam ga smem pokloniti.«
Žef vzame iz listnice sliko in jo ponudi g. uredmku. Ta si natakne naočnike in jo pazljivo ogleduje. Nato pravi:
samo ena stvar mi ne dopade. To jo duhovnik z daljnogledom na oknu Zakaj ste morali deti na sliko prav duhovnika, ali bi ne bilo bolj primerno, ako bi bil laik?«
»Oprostite, ali niste duhovniki, ki pišete v prvi vrsti ta Ust in tud-. »Okno v svet«? Rekli so mi, da zla-
I
rabiti v našem listu, njej marsikaj lepo izraženo.
»Dragi Žef, hvaležen sem za Vašo dobro voljo, toda te slike ne moremo
Jo sicer na Ljubljanski nebotičnik s frančiškansko cerkvijo v ospredju in velika evo-tovna mesta z industrijskimi predmestji itd. v ozadju lepo pouazoru-jejo, kako se naš list zanima za v;e verske' in svetne zadeve doma in v tujini. Posebno mi jo všeč, da je n i sliki toliko tovarn, kar kaže, da se j' ra v posebno zanimamo za delavje in tako zvano socialno vprašanje, h katerega pravični rešitvi bi tudi mi radi doprinesli kak drobec.«
Žef vrti v roki klobuk in se od 5-.-sa do časa popraska za ušesi. >- Čo ,,e torej slika tako pomenljiva, mi je vendar ne boste zavrnili? To bi bilo samo pravo razočaranje.«
»Saj pmvim, da je slika res lepa,
sti to Okno v glavnem vi sestavlja te. In prav vam osebno sem hotel izkazati svojo hvaležnost.«
»Žo prav, že prav, ali duhovnik no spada na to sliko. To bo odbijalo In nam odneslo kakega naročnika.«
»Toga pa res no bi hotel. Mislim pa, da jo vaš strah prazen. Naše ljudstvo je še vedno toliko dobro, da zanj duhovnikova firma še ni v likvidaciji. Kar jo še dobrih ljudi v deželi, in ti so vaši prijatelji, jo zlasti v zadnjih letih doživelo toliko krutih razočaranj, da nikomur več no zaupa. Samo beseda duhovnika še nokaj zaleže, samo dobri duhovniki so so izkazali kot zanesljivi iu iskreni voditelji ter resnično nesebični prijatelji ljudstva. — Duhovnik naj bo ua sliki. To bo vleklo! No zaničujte sami sobe!«
»Pa ne gre le za duhovnika kot takega. Na sliko ste deli duhovnika,
ki je malo preveč rejen. Naši hudobni sovražniki, ki jim vse prav pride, porečejo: »Glej farja, kako je rejen! Dobro se mu godi, same piščance je in dobro vino pije... In spet pojda po deželi poplava pohujšanja zaradi te slike. Nič ne bo z njo.«
»Na hudobneže se ne smete ozirati, kajti ti se bodo pohujšali Uidi če denemo na sliko suhega duhovnika.
V	tem primeru pirečejo: »Glej gu farja, strastnega politikanta. Od same strasti je ves izpit in svoje ideje bi rad z vso strastnostjo 'vcepljal vsemu svetu«. Eno iu drugo govorjenje jo neumno in noben pameten človek ne bo dai nič nanj. Jaz sem poznal človeka, ki je imel to bolehen, da bi mogel pojesti eno ielo te-le, pa je bil suh kot trska in marsikdo bi mislil, da obhaja vstr leto najstrožji štiridesetdnevni post. Vem pa tudi za imenitnega gospoda, ki zna vsako pesem deti na lepo vižo. Ta je malo kot ptiček, pa je vendar silno rejen. Pravijo, da bi mogel ta gospod živeti samo od »hudičevih repkov« ali toskanov. Torej vidite, da debelost ali suliljatost gle de jedi in svetosti nič ne povest t. Jaz n. pr. sem lepo rejen, kakor vidite, moj prijatelj Urh je pa kot polenovka. In mislim, da sva oba poštenjaka in da bi ne bilo prav, ako bi so on mene sramoval, ker sem rejen, ali jaz njega, ker je suh. Torej vaši razlogi glede debelosti opazovalca svetovnega dogajanja nič ne veljajo.«
»Pa vendar je moralo biti pri vas nekaj hudobije, da ste prav mene, ki sem vendar suhljat, naslikali ta ko rejenega,«
»Tudi to vam povem. Poseben na-
men smo res imeli pri tem, toda najboljšega. Predvsem ni nikjer zapi sano, da ste to vi. To je poljubeu duhovnik, ki je ali bi lahko Lil poročevalec vašega lista o svetovnih dogodkih. Z njegovo postavo smo hoteli izraziti sledeče: poročevalec je že resen, priletnejši mož, mirne in dobrohotne narave, ki skuša vse povedati brez strasti tako kot je... in ne tako, kot bi rad. da bi bilo. Pustite gospoda, naj krasi vaš list in vedno znova spominja bralce ua to, da je glasilo dobrohotnih duhovnikov, ki želijo nuditi ljudom čisti napoj resnice. Če pa sliko zavržete samo radi duhovnikove rejenosti, moram protestirati v svojem imenu in v imenu vseh dobelušastih bralcev in bralk vašega glasila. Bojim se, da zgubite tudi kakega naročnika in podpornika. Jaz sam bom odslej bral vaš list z bridko zavestjo: ta list se-sramuje svojega novega prijatelja Žefa zaradi njegove rejenosti.«
»Žal mi je prav zares, ker vidim, da imate dobre namene. Toda pri vsej obzirnosti do vas moram dar odkloniti. Sliko bi gotovo tudi uredniški odbor odklonil.«
»Ta jo lepa! Bom pa zapel novo pesem!
Zdaj smo v dobi ljudske oblasti in volje. Ta naj odloči! Objavite sliko in zdrava ljudska sodba naj jo sprejme ali zavrže«.
»Torej velja! Če pa propadete, si samemu sebi pripišite blamažo.«
»Gospod urednik hvala vam lepa iz z Bogom!«
(Naši bralci naj sedaj odločijo, ali naj sprejme naš list to zaglavje, ali ne. Uredništvo).