Številka 259 TRST, v petek 18. septembra !938 Tečaj XXX*i» sw 1 SHAJA VSAKI DAN ti Kšeijsh I« praznikih ali 5., ak pMetfelJUh sjotraft. Stft. se prodajajo po S nv6. (6 stol.) t mnogih t Tretu in okolici, Gorici, Kranja, 8». Petru, ^■Ntojni, SeŽuii, Nahrežini, St. I.nciji, Tolminu, Ajdov-DornbergTi itd. Zastarele ftev. po 5 nrfc. (10 stol.). <©*l,ABI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t Krokosti 1 CKNE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. ms, ■c^srtuicč, 2*hv»Je, poslanice, oglase denarnih zavodov po tC st. mm. Z» oglase v tekstu usta do 5 vrst 20 K, vsaka Mfiai'jTia vrsta h 2. Mali oglasi po S stot. beseda, caj-pa 40 stot. Oglase sprejema Ln se ratni oddelek upravo .SdteUsti*. — Fiačnjs se izključno le upravi „Edinosti". GlasiSo političnega društva „Edinost'4 za V edinosti Primorsko« J« moć i MABOČNINA ZNAŠA ■a vse le4o 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; n» ax, rofibe brez doposlau? naroinine, se nprava a« ozira. ImomIm aa Mtaljsk* U«anj« „ZSUVOSTI" «taa« : ••!•» ■■I leta* S i-ao, t»l l«ta a so — ▼si dopisi naj so pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko vana pisma so ss sprejemajo Is rokopisi s« ss vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO t silos Slorgto Salattl 18 (Nsrodnt dam) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsordj« lista „Edinost- v Trstu, nI. Giorgio Galattl »t. 18. roitno-liraallalltil ratun It 841 652. TELEFON It 11-57. Politično društvo „Edinost" vabi na javni shod ki ga priredi / nedeljo dne 20. t. m. ob 4. in pol uri popoludne v „>~ar. doimi" v Barkovljah. Velike vojaške vaje na Ogrskem. VESPRIM 17. Cesar se je v kočiji podal na maneversko ozemlje. — Vreme je lepo. VESPRIM 17. Cesar se je povrnil z vo ! jaških vaj po 1 uri popoludne. Minister Burian v Sarajevom. SARAJEVO 17. Sfcupri finančni minister baron Burian je včeraj v vladni palači j delil splošne avdijence, na katere je prišio , mnoge oseb. Kolera. ODESA 17. Tukaj sta dve osebi oboleli in umrli za kolero. __PETROGRAD 17. Najvišji zdravstveni DNEVNI RED * i je predlagati minibtru za notranje j stvari, da uvede različne odredbe proti nevar-1. Poročilo gosp. drž. poslanca dra. O. nosti kolere. RYBAftA. PFTROGRAD 17. V mestnem okraju Slučainosti. : Petrogradskeja je včeraj obolelo za kolero 249 , ... i oseb, umrlo ie 70 eseb. Somišljeniki! Priaite polnoštevilno ! S Bombe v Ne vi. _j PETR0GRAD 17. — Blizu spomenika —»,.,r -i. mmmiumiimuiiiiii »nt,*«M-t-am j petra Velikega sta dva mornarja potegnila iz ' reke zaboj, v katerem je bilo šest bomb. Ko i£k\/WP" VF^Ti i 60 Jih razlagali iz zaboja, je ena bomba eks- v i^c<— v 1 1. jpiodirslaf ne da bi koga raLiia. Ogorčenje v Ljubljani radi ptujskega j IZ TURČIJE, kani bal »t va. Velike demonstracije. j CARIGRAD 17. Listi poročajo, da je LJUBLJANA 17. Ob 11. uri. (Izv. brz.) včerajšn i ministerski svet sklenil najeti pri Veliko ljodij demonstrira pred nemškim k&- ' otomanski banki posojilo v znesku 3,600.000 zinom, kjer imajo nemški burši Karniolci svoj j funtov ter predložiti ta sklep ? cesarsko sestanek. Veliko nepopisno ogorčenje vlada med l sankcijo. maso radi ptujskih tolovajstev. Demonstracije! Upor na francoski vojni ladiji. PARIZ 17. — Na obrežnem križarju Ukljub konsumnira društvom pa so se vdeležuje nad 1000 ljudij. Do te ure je vse 1 polno ljudij po mestu, zlasti pa v Zvezdi. Vršil ne je tudi protishod pioti burševskemu sestanku v protest proti ptujskim tolovaj-ftrom. Interparlamentarna konferenca v Berolinu. BEROLIN 17. XV. interparlamentarna konferenca je bila davi otvorjena v posvetovalnici državnega zbora. Prisotni so bili med 3rngimi državni keneler princ Biilow, voi državni sekretarji in pruski ministri. Profesor Eickscboff je kakor predsednik nemške skupine pozdravil zborovanje in pred-Isgal za predsednika princa Scbonaich-Carolatb. Isti, izvoljen per acclamationem. se je prsrčno zahvalil. Nato je spregovoril princ Bulow, ki je pozdravil konferenco imenom nemške vlade. Ko se je predsednik princ Scbonaich za* bvalil državnemu kancelariu, je sklenila kon-3erecca odposlati cesarja Viljemu brzojavko. Nato je govoril grof Albert Appor.vi. Zatem ;-e bila seja odgodjena na jutri ob 10. uri predpoludne. BUDIMPEŠTA 17. Ogrsbi biro poroča : Nekateri LrvaUki državni poslanci, med temi Saruin in Zagorac, so danes prispeli v Be-rclin. z namenom, da se udeleže interparlamentarne konference. V njihovem ioteresu je posredoval p osi. Polit, a predsednik Eikschoff ca je zavrnil. lati je izjavil, da te hrvatskih poslancev ne more prepustiti na konterenco. Sestanek I&volskega s Titto-nijem RIM 17. Kakor poroča „Agenzia Štefani" iz Petrcgrads. se minister za unanie et*an Izvolski meseca septembra poda v Desio, kjer bo go.-t ministra za unanje stvari Tittonija. Zatem se oba ministra podasta v R&ccrnigi, kier vsprejme kralj Viktor Emanuel Izvolskega v avdijenci. PODLISTEK. 13 Nekdanji ugled. Spisal Ivo Trošt. „Pošten snubec — seveda — na primer : tvoj Vlad ko Iv gneč." „Morda ni Ivanec pošten ; Če je moj ali ne, to je postranska stvar za sedaj. Morda ie Alfred, tvoj čestilec in vzor poštenejši ? de Vera £ ikro, ker jo je hudo pr'jela mamina ironija, ki je ž njo družila Ivančevo po-sttnost. „Tvoje muhe so vsega krive, Verica !" r Ali so moje muhe, da me ni snubil pl. Webrmaier ? Ali bi bila morda sreča za-me, iio bi me takšen — kavalir, da ne rečem kaj dražega." rSaj niši marala zanj niti prej, ko — ..Ko Še ni pokazal, kaj zna. Veš mama, prav nič se ne ktshm, in tudi tebi se ni irtba. Ali te je še premalo oblatil in nas ne skupaj, kbj rtu „Tiho, hinavka la „Mama, ti mi delaš krivico.. To kaže, da ti je še danes več pl. Webrmaier kot tvoje lastno dete." „Admiral Troohonauda so se spuntali pomor-šč*ki, da bi dobili dovoljenje, da smejo na kopno. KoneČno se jim je to dovolilo. V mesto so uporniki razsajali ter zasiamovali častnike. Štrajk delavcev v Braziliji. RIO DE JANEIR0 17. (Nem. kab. družba). Skladišča in doke v Santosu so vsled pretečega ve d tuj u StrajkujoCib delavco-r rcacdli pomorski vojaki. Na železniški progi so našli dinamitue bombe na mestu, kjer je imel pasirati delavski vlak. Tri bombe so bile vržene v skladišča, vsled česar je bilo ranjeno pet oseb. Iz S&o Paola je prispelo 250 policijskih vojakov. Listi zahtevajo, da se energično postopa proti anarhistom, ki so bržkone voditelji gibanja. Družba, lastnica dokov se noče s štrajkcvci pogajati. Dunaj 17. Danes ie bil zaključen kongres astronomov. Prihodnji kongres se bo vršil v Vratislavi. Praga 17. Minister Prade je danes odpotoval na Dunaj. I da malim trgovcem so tDr^i ni robi zna razlikovati dt^bro od slabega. Vtem;bati te konkureilcije. ako so vešči in marljivi, oziru pa pomaga tedi konkurenca. > . . i Tudi je pomisliti, da uprava izUstij Pomen svetovne konkurenca za nas narod. pri manjših konsumih ni nič manje d r a g a, j Kupujoče občinstvo pa bo moralo v Koristi se torej problematične, iglasti za Dunaju, v Monak vem itd. bi pomenjalo ' politične stranke, ki se hočejo posložiti prenehanje konkurence in torej kon3umnih društev v politične nevarnost za odjemalce, svrhe! Polom društva znači mnogokrat tudi j To pa, kar sem omenjal do tu o pc-zmanjšanje ugleda stranke v dotičnem kraju, menu in važnosti trgovine ca sploh, to velja Z druge strani pa se trgovcem tudi ni|v isti in še veči meri za naš mali narod i toliko bati konsumnih društev. Konsumen | slovenski. magazin znači Ie enega konkurenta več, in j Videli smo na primerih iz zgodovine, do sicer navadno poštenega konkurenta.; kake moči so prišle trgovinske države in ve-; Vprašajmo se, koliko nastaja na leto novih lika trgovska m sta le in izključno le a pc-jkoDsumov, koliko pa konsumentov trgovcev ? močjo svoje trgovine. Dokler je cvetela Dr. Magnus Biermer izvaja v svoji raz- trgovina, so bile močne ; ko je ta propadla, ; pravi „Sammlung nation&lokonomiscber Auf-1 vsa oborožena sila ni mogla zadržati propada . siitze und Vortriige in zwangloser Reihen-! vse države. ; folge", da moderni detajlni trgovini so veliko jnevarneji konkurenti v taboru trgovcev j s a m i h. To trditev utemeljuje nastopno : iĆesto odpirajo manje trgovine ljudje, ki ni Benetke, Nizozemsko, Dubrovnik — ao nam eklatantni izgledi. A tudi dandanašnji je trgovski stan še vedno eden najvažnejših faktorjev, če tudi ne ' majo zadostne strokovne-trgovinske naobrazbe, več v političnem, a to gotovo v družabnem in j To so osebe brez vzake izskušnje, brez po-1 gospodarskem življenju. Demokratična ideja trebnih sredstev, in često celo brez potreb-! in njena zmaga v političnem življenju z uve-' nega veselja do dela, pač pa z neko mero — ( denjem splošne volilne pravice je spravila frivolnosti. Često so tudi ti ljudje izgubljene veliko trgovino in industrijo ob vse zastop-ekzistence, ki se — doživevši polom v svojem: stvo v zakonodavnem zboru ; mali trgovci in lastnem poklicu — zatekajo k trgovskemu obrtniki morajo ob volitvah voditi težak boj poklicu, ker se iim ta zdi udobneji. Te tr-, z vedno množečim se delavstvom. Ukijui) govske enodnevne muhe imajo zahvaliti svojo i temu pa igra trgovina še velikansko vlogo v ekzistenco le malopridnemu kreditu z blagom.1 gospodarskem življenju. To vidimo pri dru, '»elo vso opravo prodajalne dobivajo na j Luegerju, vodji stranke, ki se na Dunaju posodo od požrešnih fabrikantov, seveda za' sestavlja po veliki večini iz malih trgovcev in nerazmerno visoke cene. Za riziko, ki ga! obrtnikov, a dr. Lueger se mora vendar kla-■ trpi, skuša posojevalec odškodovati se s tem, j njati velikemu kapitalu. Drug tak izgled nam : da mu daja malovredno blago. Po teh prak-:dajata ministra Ebenhoch in Prašek,, i tikah in vsled naraščajočega števila oseb, ki' oba agrarca, ki sta morala ob trgovinski po- r,Tiho, pravim ! Moj otrok mi ne bo očital nepristranosti. Kdaj sem zaslužila to ?u „Kdaj je bilo pa moje vedenje hinav* i sko ? Mama, tudi jaz nisem zaslužila tega. ' Oprosti !u ,,A Ivanca vendar ne dobiš dokler bo gibal ta-le mezinec." „Morda "VVehrmaierja, mama, kaj ?uy de mirno Vera ter pogleda mater vprašujoče in obenem samosvestno. „Dokler bom jaz hotela — nikogar !a sikne Adela s satanskim usmevom in pogleda hčerko navidezoo pomilovalno, sicer pa sarkastično škodoželjno, kakor boteča reči: Prav tvoj upor je bil, ki mi je potisnil v rake to zmagovito orožje. — Izprva jo je nekoliko vendar strašila nenavadna oblika tega orožja : v nji se je nekdanjemu ugledu opirala — mati. Toda nekdanji sijaj in sedanji obupni položaj nje lastne osebe, navajene vladati in zmagovati kakor tudi brezupni pogled v bodočnost, ko bo morala nekaaj slavljena krasotica, odlična gospa sama kuhati, snažiti sobe, likati perilo in 6e v skromnosti borite za slehrni vinar, da ga ne izda po nepotrebi. To je zmagalo Adelo mater. Kmalu se je pomirila. Nieno samoljubje je slavilo največjo zmago. Vsaj na videz se Se obdrži na površju, dokler slnži Vera za njo I in vso družino s krvavo zasluženimi novci, j Ne bo ji treba vklanjati tilnika neizprosni j bedi, ne kazati siromaštva škodoželjnim so-I sedom. 1 Vera bo sicer trpela, pa ali ni trpela I tudi ona s tolikimi otroki ? Naj se razdeli ■delo in trpljenje, da je bomo nosili vsak nekaj časa, kakor že pride nanj vrsta. Tako • si je tolažila vest gospa Adela Palničeva in ; to modrovanje je popolnoma pomirilo nekoliko 6e opirajoče materino srce. Vera je še vedno upirala svoj pogled v j mater in čakala odgovora, pojasnila, kako sploh misli udejstvovati svoj nikogar. Le kratek je bil boj v Adelincm srcu, a hčerkina neustrašnest jo je jezila. Mislila si je zlobno : to dožeaemo še nocoj. In s pravo lahkoto je dejala: „ko bi le ne bila kompromitirana z Alfredom, tičica! Tebe kompro-mitujoče pisemce imam pa jaz — jaz — — nesrečna mati." Poslednji besedi je pristavila bolj tiho in brez povdarka opazuje, kak učinek bo imela njena izjava na Vero. Prestrašena pogleda hčerka mater : „Z Alfredom nisem — — nisem dopisovala nikoli ; če sem, naj se na tem le mestu pre-menim v mrzel kamen: mama, niti črke, verjemi." ..Pa je pital on tebi, pisemce sem pa prestregla jaz,*' popravlja Adela z nervozno naglostjo, ker se ni nadejala tolikega upora. ^Kdai je pisal, da mi nisi povedala tega To je Ad ?lo zopet spravilo v za- drego, toda začeto trditev je razvijala dalje v enakim potokom naglo in prenaglo sc vrstečih besed kakor vsako druge važno stvar. Vera je zapanjeno zrla svojo mater, ki ji je odgovorila hladno : „Kadar je pisal, je p'sal. Ne spominjam še več natančno dneva, vem pa, da razodeva pisemce vso intimnost" v zadostni luči, ki jamči, da te ne pogleda več pošten mož. pa če bi bil tudi — Vladko Ivanec." „Potem je Alfred navaden lažnik in obrekovalec," zaječa Vera, solze jo oblijo in tresti se začne po vsem životu. „Povej mu ti Iu reče Adela, videča »rojo žrtev zdvajajočo na usnjatem divanu. S sarkastičnim nasmehom gre iz sobe, v kuhinji pa seže po pijači... Nimbus nekdanjega ugleda je vnovič zablestel in domaČi malik se je cbliznil, kakor bi bil pravkar pogoltnil — največjo žrtev; čakal je pa še in še... V. Mogočno so doneli zvonovi iz zvonika sv, Justa v mlado jutro Gospodovega vstaje- Stran II »EDINOST« štev. 259 V Trsta, dne 18. septembra 1903 godbi s Srbijo popustiti agrarno stališče na Šolske urade poživljamo, naj našo zadevo re- nemških držav drugače postopajo nasproti šijo takoj na podlagi prava, sicer bodemo j socijalistom nego reakcijonarna pruska vlada. 12_t.__'___ ___1 • ____Jj___J___-__X»Xl__1M U/>MXlvn nlniln m m I»a!i Lr a*a fllo korist avstrijski industriji in trgovini A tudi v Trstu vidimo to. Ukljub pc-1 nastopali proti uradom in nasprotnikom češke ražu na zadnjih volitvah ima §e veliko moč tista stranka, kateri pripadajo velika večina tržaških trgovcev in industrijalcev. Ako ima Trst italijansko lice, ako vlada v mestu laško liberalen dub, ima se zahvaliti na tem trgove aro. Tu moramo torej zastaviti svoje sile. Mi smo lahko ponosni na zavednost in značajnost slovenskih delavcev, mi se lahko ponašamo s slovenskim kmetom-okoličanom, k i je ohranil slovenskemu narodu lepo okolico. Ali, ako hočemo v mestu priti do popolne veljave, moramo skrbeti za to. da se utrdi slovenska trgovina! Kako se ima to zgoditi, posebno o podrobnem načrtu organizacije slovenskih trgovcev. o tem bo treba govoriti o drugi priliki, v ožiem krogu interesiranih krogov. Danes bi le naglašal, da je za to pred vsem potrebna strokovna izobrazba. Trgovske šole trebamo, napredka. — Ne veljajo več stare navade. Najbolji dokaz za to nam dajata nevspe-vanje laških, in krasno vspevanje slovanskih bank v Trstu. Laške banke so ostale pri starem zistemu, bile so nesposobne za evolucije, za pri^godjenje modernim potrebam sedanje dobe. Zato niso napredovale in je prišlo tako daleč, da danes ni v Trstu niti ene italijanske banke, kajti celo „Banca commerciale" je postala le dipendenca „Wie-ner Bank-Vereina". Slovanske banke napredujejo, ker imajo moderno upravo in vodstva, ki umevajo zahteve sedaire dobe. Veliko skrb moramo posvečati trgovskemu naraščaju. Potem pa je neizogibno potrebno združevanje, tesna stanovska organizacija. Proč z osebnimi antipatijami! Le, ako se združite vsi, boste zmagovali nalogo, ki vas čaka. Ako se boste cepili, vas nasprotniki premagajo. — Znajte, da so lepi mirni časi minoli tudi za Trst. Tudi mi moramo napeti sile. Sklicanje delegacij. Iz Budimpešte javljajo, da se bo otvoritev zasedanja delegacij po cesarju vršila dne 4. oktobra s prestolnim govorom v budimski kraljovi palači. šole nam priznane tako, kot se nastopa proti nam!* Eedaj se bode končal ta kulturni škandal ! Ravno tako, bi bilo dobro pri nas l Srbski minister o bosenskem vprašanju. Sotrudniku dunajske „Zeit" je srbski minister za unanje stvari dr. Milovanović glede „velikosrpske" propagande v Bosni in Hercegovini izjavil, da on ne jemlje te pro pagande tragično. Rekel je, da pozna narode, ki so še veči nego srbski, a tudi v teh narodih so stranke, ki gredo za istim ciljem, za katerim hodi tudi „veUkosrbska propaganda. Na zvršetku je rekel, da se agitacija nekih Srbov v Bosni ne more sklicevati na podporo iz Belegagrada. — A sovražniki Hrvatov in Srbov v Hrvatski neprestano lcriče o tem, da „velikosrbsko" propagando plačujejo iz Belegagrada. Socijalno-demokratičn! shod na Nemškem. Letošnji shod socijalne demokratične stranke na Nemškem se je v nedeljo otvoril v Norimbergu. Vdeležuie se shoda približno 15.000 oseb in 400 delegatov. Na programa sheda so običajni referati centralnega vodstva, precej važno vprašanja o organizacij socialističnega ženstva, (o katerim je bilo razsojeno, da ženske morajo pristopati v skupine, in nepo-sebne strokovne organizacije) in še druga manje važna vprašanja — razun onega o budgetnem sporu. Brez tega poslednjega bi bil shod precej šablonski; radi budgetnega vprašanja pa utegne ta 6hod delati konkurenco glaso-vitemu draždanskemu shodu, kjer so se tako hudo spoprijemali ortodoksni marxisti in revizij onisti. Budžetni spor je znan. Jugonemški socijalisti so namreč zato, da se v konkretnih slučajih more iz zdravega oportumizma glasovati za državni proračun — in to so v dotičnih jugonem&kih deželnih zborih že svojevoljno storili —; severonemški socijalisti (to je velika večina s centralnim vodstvom vred) pa smatrajo tako postopanje kakor pregrešek proti temeljnim načelom socijalistične ideje in taktike. Saj je, pravijo, današnja država le • vzdrževateljica krivičnega kapitalističnega si-Solska mizerija za SlO\ane. Utema; glasovanje za proračun, glavni čin Ne samo pri nas, ampak tudi drugje [zakonodaje, pa bi vsebovalo priznanje in pod-trpijo Slovani najgroznejšo, najnekulturnejšo ikreplienje tega sistema. Zato boi med in- in za našo državo in ošabno nemštvo najsra- i trasigentnimi (strogovernimi marxisti) in oporno tnejš o bolečino: Ne daje se jim šel za 1 stumsU (revizijomsb ah približno taki). Ti deco. Nemci tega nočejo, vlada pa tudi ne! poslednji opravičuje]o pa svoje postopanje U . , „ m „^itJ, » ® tem, da držan, iz katere su izsilili kake Hujše to ko na Turškem ! Jpoboljške za delavstvo, treba tudi dovoliti Tako čitamo v praškem listu „D e j £redstvs za iste, to je glasovati za preračun; interesantne shke o Šolski mizeriji v nekate- tako glasovanje utegne maraikedaj tudi dru-nh krajih, kjer vladajo sinovi nemške „kul- -e bjti korhtDQ za dela v st 7 o po vsakočašai ture«, Na Dunaju, v tej domeni „krščanskih , *arlamentarni 6ituaciji. Nemcev je videti po ulicah na stotine in sto-;r . ... ... , ___ . tine čeških roditeljev, ki hodijo s svojo deco < Predvčerajšnjem je pnslo to vprašanje na Pc Dunaju in ne najdejo svoje šole. Saj ona tapet. Vodja nemške socijalne demokracije privatna KomeoBkega šola zadostuje komaj za Be bel je priznal, da ni še nikoli nikako neizdaten odstotek vse šolske dece! ! vprašaje vzbudilo toliko razburjenja kakor TT „ ... , * ibudgetno vprašanje. Naš cilj, je rekel, je iz- V Ervemcich, epavskem predmestju, ve-; « ^ dana6nji državni ia družabni red dejo Cehi od zdavnaj heroičen boj za svoje £ 03t*viti na njegovo m88to boljše razmere, pravice. Sol tudi nimajo. Sedaji so starisi na Ako kljubu na§im prizadevanjem date zaupnem shodu dne 13. avgusta 1908 sfele- vl&di zaupnico potom glasovanja za proračun, nili proglasiti vesolni javnosti sledeče : nZa ,m nebam0 bid socijaini demokratje. — nobeno ceno ne pošlemo sv0;ih otrok v nem- Bebe, je tuđi kara, ker go ge bađenski soci-iške šole, kakor tudi ne na privatne češke, mar- vdeležiIi p0greba badenskega velikega vtode in je reke, Ako bodo južni Nemci vIada^ Samo ob Bebi 1 U javnega šol- ^^^^^^ ft oa= je tor^ ako vladar noče pritrditi skega poslopja na stroške Ustredm Matice torična ,traoka. _ Mi moramo svoja načela .Skolske v Pragi, marveč zahtevamo učitelje zastopati z vs0 0str0stj0 in brezobzirnostjo, in solo z javcega denarja. . ako si hočemo pridobiti še oddaljene delavce". Ustavljajmo zasebno domače poučevanje Govornik je 8lednji5 prosil) naj se V8prejme popolnoma! Vstrajamo pn stavki radi ne- dl 8trankinega vodstva, ki princi-marnosti šolskih uradov bod,si tudi celo pri- £ijefn0 obsoja glasovanje za hodnje leto, dokler ne dosežemo pravice. 'proračun V obče proglašamo po besedah Karla p ' ... ... Havlička Borovskega: i , PK° Bebelu je spregovonl bavarski de- Le grozite nam. le zaprisegajte se proti želnozborski poslanec T i m m da pobija od nam, ie zapirajte nas, izdajalci naše češke ?ebela Podpirani predlog. Rekel je, da se stvari, a mi se našega prava nt odrečemo ! " «Qe 8me spremeniti v terorističen ' & r shod. (Odpor se strani severonemških soci jalistov). Socijalisti niso imeli nikakega povoda Zlasti virtemberška vlada ni nikoli kratila političnih pravic delavcev. Ako se pritrdi Bebelovemu predlogu, ne bodo on, govornik, ni njegovi kolegi mogli več obdržati mandatov. Te besede so napravile jako globok vtis. — Razpravljanje je bilo potem odloženo na včerajšnji dan. — Priglašenih je še 80 govornikov. Radikalna strogom artistična skupina, ka-tčri je Eautsky na čelu, hoče ostati intran-singentna, naj makar pride do razpora. Hrvatska. Madjari proti freski irredenti. Buda pesti Hirlap" poživlja ogrsko vlado in reško državno pravdoištvo, naj stori konec reškemu irredentičnemu gibanju. Ogrska. Ogrsko-hrvatski državni zbor. Dne 23. t. n?. se bo vršila prva seja magnatske zbornice, na kateri se izvolijo členi delegacije. Prva seja ogrsko hrvatskega državnega zbora bo 22. t. m. Na tej seji se pa določi samo dnevni red prihodaje seie. Volitev členov delegacije se bo vršila dne 23. t. m. Ogrska banka. Iz Budimpešte poročajo: — Predsednik splošne ogrske kreditne banke, člen magnatske zbornice, Sigmund Kornfeld je objavil svoje mnenje. Kornfeld pravi, da proti ustanovitvi samostojne ogrske banke ne obstoje nikake nepremagljive ovire, če ravno bi banka v prvih letih vsled visoke obrestne mere zahtevala večih žrtev. Vendar smatra za bolje, da se vzdrži sedanje razmerje k avstroograki banki z novim podaljšanjem privilegijske dobe tudi preko leta 1917. (Verujemo, ko bi trebalo sez&ti globoko v žep, doprinašajo Madjari radi žrtve tudi na svojem velikem patri-jotizmu. V toliko, v kolikor naša polovica držare krvavi za madjarske šoviniste, so radi skupni z nami. Dalje pa ne. Dokler in kjer madjarska roka j emlje, se nič ne zgraža na državni skupnosti z nami. Sicer pa jim je vsaki stik z našo polovico v pravo grozo. Zato umejemo goriomenjenega modrega Sig-munda, da je idejelno za samnstojno ogrsko banko, v praksi pa za dosedanje razmerje, gaj mož ve, da ves državni kredit z Ogrsko sloni ravno na tem razmerju. Fuzija strank. Iz Budimpešte javljajo: — V političnih Vragih »o gu*wi, tla jc pudproJoodoilc po sl&nBke zbornice Štefan Rakovszky obiskal trgovinskega ministra Košuta ter mu izjavil, da bi vBled fuzije strank bila ljudska stranka iztisnjena, radi Česar mora stranka ostati pri tem, da se obdrži koalicija. Govori se tudi, da je krona proti nameravani tuzi j i. ker sluti, da je vse naperjeno proti prestolonasledniku. Ta sum vzbuja posebno okolnost, da ima odgovor za fuzijo veljati za 10 let. Ker imajo namreč sedanje koalirane stranse prestolonaslednika na sumu, da jim ni naklonjen; a ker z druge strani — z ozirom na visoko starost vladarjevo — računajo z eventualnostjo, da prestolonaslednik v doglednem času zasede prestol, si hočejo z fuzijo zagototiti gospodstvo vsaj za 10 let še in na ta način vezati za to dobo roke bodočemu vladarj'u. Ta pakt bi nosil torej očitno na čelu znak nezaupanja nasproti Dja. Tam izza venca tržfešk.h hribov jekon aj za zavrnitev bavarskega proračuna. Govornik žarela jutranja zora, ko so Že doneli topovi je cmenjal vspehe delavskega razreda na na kaštelu, in procesija se je pomikala iz Bavarskem, kjer je deželni zbor (na podlagi škofijske katedrale po bližnjih ulicah. Zbralo splošne volilne pravice) jako različen od se je precej ljudi, ponajveč radovednežev, pruskega (z njegovim krivičnim trorazrednim vendar je vse objemalo nenavadno veselja — sistemom). Na Bavarskem je delavski razred velikonočno veselje : Gospod je vstal, alle- politično enakopraven buržoaziji. Glasovanje luja! Te zavesti se v prebujeni naravi ne za proračun je bilo vprašanje taktike, in ne more tacaš ubraniti nikdo. Prihaja morda v vprašanje načela. Resolucije na shodih imajo srce v kakoršni koli drugačni obliki, a pri- edino ta vspeb, da ustvarjajo nove spore, haja le leto za ietem. dokler nam bije v Mi se nikdar ne podvržemo nasprotnemu ; prsih srce. sklepu, marveč ostanemo trdni, če tudi bi sej Na ladrenikih vseh v iuki zasidranih iz trmaste jeze hotelo izbaciti nas iz stranke.! Drobne politične vesti. Šah skliče parlament. Glasom vesti i i Teherana, razglasi šah v par dneh novi volilni red in skliče potem parlament. Dnevne vesti. Gg. odbornike političnega društva „Edinost" prosim uljudno, da se pol- V . ■■ ___I _ I Y _ ___v _ _ I ■ _ _ noštevilno vdeleže važne seje, ki se bo vršila danes v petek 18. t. m. ob 7. uri zvečer v pisarni gg. dr. Grego-rina in dr. Slavika. Predsednik. Stariši, ki so t pisali te dni svoje DEČKE za I. razred v mestu, naj jih pošljejo v šolo v ponedeljek dne 21. t. m. oh 8. uri zjutraj v ulico S. Francesco št. 2. Dekliški razredi se odpro nekaj dni kasneje, kiir se objavi v »Edinosti«. V o d s t v o. Torej tudi proti istrski družbi sv. Oirila Nedavno smo postavili našim ladij vihrajo pisane zastave: zastopane so (Velik krik in ropot na strani severonemških'in Meiodija 1 ! ! Nedavno smo postavili m malone vse evropake vlasti in še nekaj tujih, socijalistov. Klici: «To je nezaslišano!) Vi; klerikalcem, ki rušiio družbo sv. Cirila Morje je praznično mirno, kakor da sluti stavljate stranko v veliko nevarnost. (Demo-. Metodija, Hrvate v^eh strank v izgled, kako vzvišene trenotke, prevevajoče človeška srca. itrativen aplavz se strani jugonemških soci- se mora složno delati za proBveto v tiatih Sveže zelenilo vabi oko človeku z Grada jalistov in revizijonistov. v bližDjo okolico, kjer dičijo vrtove in vino-1 Velik vtis so napravile na severne socialiste grsde CFetoči mandeljni, breskve, marelice in besede govornika socialistične frakcije v ba-črešnje v vti pomladni krasoti. Vsa bližnja denskem deželnem zboru, državnozborskega in daljna okolica en sfim ogromen venec v poslanca dra. Franka. Rekel je, da nje-proslavo novodošle Velikonoči. Tudi spodaj gova frakcija je postopala tako, kakor je že, v mestu se oglašajo zvouovi znaueči praznik iz resnih in objektivnih razlogov. On in nje _____* ___T__:L * J.l Dn TillVciVl L-rulinia KAvi Irn'ani U-V A A .-J _ . J — * „ 1 Z I.« .. 4. izpostavljenih krajih domovine, kjer je pro-sveta nositeljica narodne zavesti in svobode. Ali, kakor čitamo v hrvatskih novinah, so tudi Hrvatje dobili propagatorjev klerikalne misije: ru&iteljev kompaktnosti narodnih vrst! Citamo namreč v novinah, da se je med zmage črez hrib in dol Po ulicah kraljuje gevi kolegi se bodo trdno držali, kakor se to: nekaterimi hrvatskimi duhovniki zapnčela prazničen mir - velik praznik — spomin spodobi pravim možem, svojih sklepov. akcija, da se ne pošilja več niti vinarja velikega dne, ko je bil človeški rod zopet Burni prizori so se potom vršili med! istrski „Dražbi", ker da je tudi ta postala sprejet med najvišjo stvari božje... govorom virtemberikega poslanca H i 1 d e-| preveč — „liberalna" ! Odslej bi morah hr- (Dalje) branda, kije rekel, da vlade južnih vatski duhovniki pošiljati svoj denar krškemu škofu, da razpolaga žajim za . . , . konfe sij on el ne šole v Istri. Ako niste vedeli doslej, vedite sedaj ! Istra je postala naenkrat nekaka — brezbožna" Francija ali kakor kaka terra m i s-si o ni s tam doli v deželah Patagonije l ! Istra potrebuje konfesionalnih šol, da %e narod „preporodi v Kristu". Ali, kakor je ta katolicizem, ki smo se ga držali doslej, ki je bil dober lednemu škofu Dobrili ali S t e r k u ? Ali kedaj in s čem smo se izneverili temu katolicizmu?' Kedaj smo postali brezverci, da nas morate še le osvobajati in privajati k Kristu ? ! Tako bodo vpraševali Istrani, kakor se vprašuje ves naš misleči narod slovenskega in hrvatskega imena, gledajoči to „apostolsko delovanjeu svojih mladih duhovnikov. Pazite, mlada gospoda, vi ljubljenci škofa Nagla, in vsi vi ostali, ki hočete služ ti B >gu, a služite v resnici le t u j i n s k e m u d u-naj sko-rimskemu političnemu k 1 e-r i k a 1 i z m u : pazite kaj delate, ker narod ni neumen, ker vidi vaša dela, vaša srca in vase — namene! Pazite, da ne napravite nepopravljive škode cerkvi in verskemu čuvstvovanju ! ! Pazite se pred sodbo naroda. Vljudna prošnja na vodstvo c. kr. priv. južne železnice. Prejeli smo : Surovosti, ki se dogajajo vsaki dan pri skladiščili južtic železnice v Trstu se strani nekaterih uslužbencev iste nasproti slovenskim strankam presegajo že vse meje. Tako je včeraj popoludne pripeljal vslužbenec neke tukajšnje tvrdke blago, da ga odda na skladišče C, II. vrata. Brez vsakega povoda je tu naenkrat nanj zakričal nek vslužbenec južne železnice: ,.Kaj pa ti, krumir 1" Izzivani in razžaljeni delavec mu je seveda pošteno odgovoril; zadnjo besedo pa bode imelo sodišče. Ker se taki in enaki slučaji dogajajo dan za dnevom, prosimo najuljudneje tukajšnje vodstvo c. kr. priv. južne železnice, da piuči svoje uslužbence v tem smislu, da so oni tam radi strank in ne narobe. Sivi jubilant iz Jasnaje Poljane je rekel nekoč: „Volapik se mi zdi zelo kompliciran, esperanto nasproti pa jako priprost. Tako lahko se je priučiti esperantu, da sem, dobivši slovnico, slovar in nekaj sestavkov, pisanih v tem jeziku, po komaj dveurnem pe-čanju znsl če že ne pisati, pa vsaj gladko citati". Na te besede sklicevaje se prosimo zopet novih naročil na slovensko esperant^ko slovnico, ki jih je pošiljati odalej na naslov : »Slovenski esperantski krožek, Maribor, Na parku i, pritličje desno". Krožek ima pripravljenih zopet dovolj letakov in brošuric (žal da le v nemškem jeziku), ki jih razpošilja zastonj. Morda se mu posreči, izdati slovenske letake. — Naročniki se ogl&&a:;o precej pridno. To navajamo radi tiatih skeptikov, ki bi se morda naročili, pa niso imeli pravega zaupanja do novega podjetja. C^na (2 K) ni nikakor pretirana, pomisliti je treba da bo knjiga obsegala okoli 220 strani. Z odličnim spoštovanjem udani Lj. Keser, dijak, za „S. c. k.". 25-letnica službovanja. Pišejo nam : Gospod Ivan T r i f i ć, pisarniški oficijant na tukajšnjem pristojbinskem uradu, je slavil te dni 25 letnico svojega službovanja. Ob tej priliki so — pod vodstvom ravnatelja pomožnik uradov, gospoda O karja Schrev-a — svojemu priljubljenemu kolegi čestitali pisarniški oficijanti goriomenjenega urada, kakor tudi oni fioančnega ravnateljstva, ter mu ob enem — kakor prijateljski spominski dar — izročili krasno, na pergamentu pisano čestitko in umetno izdelano mizico s popolno kadilno servico. Jubilantu, ki je naš pravoslaven srbski brat, kličemo : na mnoga ljeta. 0 zglaševalnl dolžnosti črnovojnih zava zancev. C. kr. namestništve je objavilo sledeči razglas : 1. Na podlagi zakona od 10. maja 1894. drž. /ak. štev, 83 s-3 morajo vsi črnovojni zavezanci oni, ki bo že pripadali vojstvu. vojnemu pomorstvu, deželni brambi (^števši tudi njih nadomestne reserve), ali orožništvu, kolikor oni, ki so za slučaj, da se črna vojska skliče, določeni za posebno službovanje, ia katerim so Be v ta namen podelile namem-baice, ako bivajo v tržaški občini, če so pristani ili ne, sledeče dni in po nastopnem redu OBebnj zglasiti pri mestnem magistratu in sicer pri občieski komisiji, ki bo poslovala v bivši policijski vojašnici u ulici Madonna del mare štev. 11 od 9. ure predpoludoe do 2. ure popoldne ter prinesti s seboj izkaznico t, j. črnovojniako predhodnico, namembuic i, ali potrdilo o izstopu (izpustu) iz vojake službe. I. Pristojni v tržaško občino : 1. oktobra tisti z začetnimi črkami A, B, C. 2. oktobra z D, E, F, G, H. 3. oktobra z If K, L. M. 5. oktobra z N, O, P, Q. R. 6. oktobra z S, T. 7. oktobra z U, V, W, X. V, Z. II. Pristojni v druge občin9 : 8. oktobra tisti z začetnimi črkami A, B, C. 9. oktobra z D, E, F, G, H. 10. oktobra z I, K, L, M 12. oktobra z N, O, P, Q, R. 13. oktobra z S, T. 14. oktobra z U, V, \Y, X, V, Z. Tisti črnovojni zaveznici, ki bi se radi važnih in vtemeijenik vzrokov ne mogli predstaviti v določenem roku, morali se bodo zglasiti v nastopnih dneh ; I. Pristojni v tržaško občino : 26. oktobra tisti z začetnimi črkami A, B, Cf D, E, F, V Trstu, dne 18. septembra 1908 »EDINOST« Stv. 25!) Stran I?J H, I. 27. oktobra z K, L, M, N, 0, P, Q. 28. oktobra z R. S, T, U, V, W, X, Y. Z. II. Pristojni v druge občine : 29. oktobra tisti z začetnimi črkami A, B, C, D, E, F. G, H, I. 30. oktobra z K, L, M, N, 0, P, Q. 31. oktobra z R, S, T, U, V, AV, X, Y, Z. 2. Zglašanju zavezani črnovo;niki, ki nimajo svoje črnovojniško knjižice, ali druge vojaške izkaznice, morali bodo drugače dokazati svojo istovetnost s temt da pokažejo krstni (rojstni) list, domovinski list, delavsko injižico. namembnico. itd. 3. Crnovojni zavezanci. ki se nahajajo v inozemstvu, izvršijo veljavno ali pismeno zglasitev v času od 1. io 31. oktobra brez posebnega poziva pri c. kr. reprezentativnem obla3tvu (poslaništvu, zastopstvu, konzulatu itd.), ki ima svoj sedež v kraju prebivanja ali temu najbliže. 4. Zavezanci zglašanju, ki mislijo, da so nesposobni za službo v orožju ali za katerokoli drugo službo v črni vojski bodo morali to r: tznaniti, kadar se zglasijo. 5. Zavezanci zglašanju, ki so preskrbljeni z dovolili za po morsko potovanje, kakor tudi bolniki, ki niso bposobni za prevažanje, mogli se bodo zgla-iti pri občinski komisiji v zgoraj navedenih dneh. po svojih pooblaščencih in sicer ustno ili pismeno izročivši izkaznico. 6., Pismena zglMsila, katerim je priložiti črnovojniško knjižico, ali pa izkaznico omenjeno pod tcčkc 2, zfršiti bo s črnovojniško zglasilnico, ki §e dobi brezplačno pri I. oddelku mestnega magistrata, via Muda Vecchia št. 1, III. nadstr., vrata št. 4. 7. Zgtašanju zavezani, katerim so se podelile namembnice, ali so oproščeni od službe v črni vojski, morajo to navesti v pismenem zglasilu. 8. Črnovojniški zavezanci, ki so državljani ogrske krone in bivajo v tej občini, se morajo istotako zglasiti v gori navedenih rokih. 9. Dolžnosti zglasiti se, prosti so samo tisti, kateri so spoznani nesposobnim z& orožje, in pri katerih je nesposobnost za službo v orožju v črni vojski potrjena v črnovojniški predhodnici, ali v kakem drugem po-kazilu, v kolikor nimajo namembnic. 10. Crni vojski zavezani, ki ee ne zglasijo_ po predpisu, zapadejo globi od 4 do 200 K. Železniški načrt Trst-Tržič. Precej obsežni protokol o reviziji črte železnice Trst-Tržič (načrt inženirjev dr. Dompieri in dr. Maglič) je izšel v tisku. Posebno važna je izjava tržaške tramvajske družbe, da se po kontraktu pristojajočemu jej privilegiju za porabo ceste odreka na korist projektirani železnici in ne prigovarja temu, da bo vpra-aavna železnica segala notri v mesto in da se eventuvalno v ta namen porabijo tiri tramvaja. Komisijsko umenje, podpisano od členov komisije, cd zastopnikov deželnih odborov Trstu in Gorici, pripoznava načrtu velik gospodarski pomen in jemlje iz izjav c. k. priv. južne železnice na znanje, ia ni proti uresničenju tega železniškega !na-orta nikake ovire, mnenja, da po tržaški fob« :ini označena črta cestne železnice Trst-Tržič nima nič odpraviti s tem uradnim č'nom, ker iosedaj ni šo predložen mkak načrt glede zadnje imenovane železnic®, ter priporoča projekt (Dompierija in Maglica), ki je v razpravi. 'ilede izvedenja te črte so bile določene po komisijskem mnenju nastopne spremembe n določila : 1) Prva bo enotirna in izvedena i potrebnimi izogiba'išči; toda z določilom, da se odkup zemljišč lokalne proge Trst-Prosek že sedaj izvrši za dvotirno napravo d se na tej lokalni progi oporna in podstavna zidovja izvedejo za dvotirno železnico; 2) gradbene spremembe, ki sta jih sestavitelja načrta predložila med konrsijo, se odobrujejo, in niso po njih na črti Prosek-Tržič dovoljene nikake kurve pod 200 in minimalnega radija in no strmci nad 35°/o„« 3) proga se v Tržiču podaljša za kakih 600 m in se končni kolodvor, centrala za izvajanje gonilne sile in remiza prelože v Tržič ; 4) v smislu privoljenja tržaške tramvajske družbe in obline tržaške se žrlezoiea eventuvelno izvede v mesto na tir b tramvaja. Varijanta predlo-iena od občine za uporabo od leta 1878 projektirane nove ceste na Greto, bi se even-•ielna mogla vpoštevati. če občina poprej izvede to cesto. Komisija je stavila zaključni predlog : C rto projekta, razpravljanesa od komisijo, je v smislu predloženih lomisij-kih predlogov :n z ozirom na tozadevne variiante, navedene v protokolu, določiti za sestavo podrobnega projekta, oziroma vsprejeti kakor podlago za joncesijeke razprave. Toliko o komisijskem ogledu za črto Trst-Tržič inženirjev dr. Dompieri in dr. Maglič. Ne moremo si pa kaj, da nc bi kon-iatovali, da se je tuji ob tej priliki naš ..Piccolo" pokazal — starega Picco'o z vso lastno nelojalnostjo: zasukaval je stvar in izvračal dejstva. Prikazoval je vso stvar tako, kakor da je v razpravi tudi projekt občine Ta cestno železnico Trst-Tržič, ki pa ima iti ob morju in ne čez Prošek. Nu, čitatelji bo razvideli že iz gornjega poročila, da načrt občine še ni predložen minister-b t v u io protokol a tem ogledu, naglafia iz-rečno, da nsčrt občine ni bil predmetom tega komisijskega ogleda. V vednost interesiranim okoličanom beležimo še, da sta se gradnji železnice Trst-Tržič najsrditeje upirala in da sta dala na protokol dolgovezne prigovore inženir Henrik Pantilli, posestnik vile na Greti in inženir Izidor Piani, kakor strokovnjak in kakor posestnik parcele tab. št. 550 na Greti. Prvi je zahteval, naj se ves operat spremeni v smislu njegovih izvajanj, drugi je zahteval spremembe v imenu — posestnikov na Greti Z^trja pa se nam, da njiju prigovori niso izvirali toliko iz stvarno opravičenih, mar reč iz — drugih razlogov. Zabavni večer s plesnim venčkom, ki ga priredi akad. fer. društvo „Balkan" v nedeljo 20. t. m. v „Narodnem domu" pri Sv. Ivanu, bo nudil najraznovrstnejši program. Mo.ški zbori in četvero3pevi priznanih pevcev-akademikov se bodo menjavali z nežnim in simpatičnim sopranom gospe Z. Štu'arjeve; razdelitvi nagrad najmarljivejšim čitateljem svetoivanske ljudske knjižnice bo sledila burka v enem dejanju ,.Ena za dva", ki bo gotovo izzivala salve smeka med občinstvom. Zadnja točka vsporeda pa bo tragikomična opera v enem dejanju „Samski klub, družba za politiko, literaturo in zabavo", ki jo je po narodnih motivih vglazbil dobroznani B. Krimski. Sledil bo plesni venček, ki bo trajal do polunoči. Kdor torej hoče sprovesti par uric v ne-prisiljenosti in zabavi, naj se potrudi v nedeljo v prijazni Sv. Ivan, kjer bo od naših akademikov vsprejet s hvaležnim in odprtim srcem. Voditeljski zbor „Tržaškega Sokola" naznanja, da se prične v kratkem z redno telovadbo. Vpisovanje za naraščaj kakor tudi za ženski oddelek in za dijake se vrši v soboto dne 19. t. m. v društveni telovadnici „Nar. Domu". Slovenski stariši ! upisu j te svoje otroke k „Sokolu" in pošiljajte jih pridao k telovadbi, kjer se bodo navžili narodnega duha in si pridobe istočasno potrebne moči in eneržije da, ko nekdaj dorastejo ostanejo zvesti svojemu narodu in ne postanejo poturice, kar se, žalibog, često dogajs. In Vi slovenska dekleta ! Zbirajte se mnogoštevilno pod okriljem „Sokola". Zahajajte pridno k telovadbi, kjer si okrepite telo in postanete kos svoji nalogi, katera Vas čaka. Na zdar ! Voditeljski zbor „Tržaškega Sokola". Errata corrige. V včerajšnjem poročilu o predavanju dr. Rybara „o pomenu trgovine za naš narod" je v Šestem odstavku, od konca gor, čitati: „Cicero se je m a 1 o laskavo izrazil o mali trgovini, ne pa velela-skavo, k&r 60 sicer čitatelji že razumeli iz konteksta. Težka nezgoda pri licneui plino-vem reservoarju y Hojami. Dva delavca težko ranjena. V Rojanu tik obokov gradijo novi plinov reservoar, namenjen za višji del mesta (predmestja). Gradnjo vodi podjetje »K<">lnische Maschinenbau-Actiengesellschaft«. Več delavcev je tam pri delu. Od teh je precejšnje Število prideljeno za gradnjo velikega kotla. Včeraj popoldne sta g'ala dva delavca na visoki lestvi in dvigala potom viaie nek debel in težak komad železa. Ne ve se kako, je vrv na enkrat počila in velika tež je teleb-nila nazdol ter vdariia enega obeh delavcev, Josipa Krajnca, 26-Ietnega mehanika, po glavi. Nesrečnež je omamljen io brez zavesti butnil z lestve navzdol na železno dno kotla in tam obležal. Pri.otni so zagnaii obupen krik. A v istem trenutku videli so, kako je tudi drugi delavec Krnest Ruger, 24leten kotlar iz Ber-bersdorfa v nemški Sleziji, razpenjal roke, se zvaiil vznak in padel potem tudi on na dno kotla. Lestva je dolga 20 metrov in delavca sta padla pribiižao z visočine 10 metrov. Takoj so z vseh strani pritekli ponesrečencema na pomoč. Riiger se je bil oprl na DOBIVA-SE V VSEH LEKARNAH. AVTORIZOVANA PRIPRAVLJALNICA ZA SKUŠNJO enoletnega dobrovoljstva ===== In zrelostnega izpita pod ravnateljstvom ===== Prof. FRANCESCO POSTET Trst - ulica Vincenzo Bellini št. 13 - TRST Pripravijo se tudi mladeniči za prejemne skušnje višjih razredov na realki. — Poučcvalni jezik Italijanski in neniki. — Vpiše se lahko ob delavnikih od 10. do 12. in 4. do 6. pop. UČENJE PRIČNE Z DNEM Kdor hoče potovati hitro in lepo v AMERIKO, naj se vozi s paraiki največje svetovne družbe Segerno-nemžM:::: Llogd u Bremenu. Informacije glede cen, črt itd. itd. se dobivajo vedno brezplačno. Potovanje iz Trsta skozi Bremen v New-York ■V* traja samo 7 dni. Odhodi v Severno Ameriko iz Trsta skozi Bremen trikrat v tednu. Potniki, ki potujejo na parnikih Severno-nemškega Lloyda so sprejeti povsodi od društvenih uradnikov. — Kdor hoče oditi v Ameriko, naj piše takoj, da se okoristi prilike potovati ceno in lepo. ===== CENE ZMERNE. Na ladiji dobra poskrba. Potne listke se zamore dobiti v Trstu pri F. Stumpe, Piazza Giuseppina I Pohištvo solidno in elegantno i po zmernih cenah Tfcsr | ~faele italia TR8T — Via Maloanton 7 VABILO k £t. 115,0». glavni skupščini ki se bo vršila dne 26. septembra 1908. ob 7. uri popolndne v prostorih ,,Kons. društva" pri Pobegih. DNEVNI RED: I. Poročilo načelstva. II- - blagajnika. HI. „ nadzornega odbora. IV. Letni račun. V. Nadomestna volitev tajnika načelstva ,, „ udov pregl. odb. VII. Odpretje kredita pri „Zvezi". VIII. Slučajnosti. KLETARSTVO PRI POBEGIH vpisana zadruga z omejenim jamstvom Pri Pobegih, dne 12. septembra 1908. ZA ODBOB: Ivan Bertok podpreds.. Rudolf Pefcarlč bla-ki množini Be proda. Naslov pove Inser odd. Edinostii 1415 Prodalo se eteljna pokrivala itd. n« mesečne ali tedenske obroke obleke, površniki, dežniki, po-Madnnnina 43, I. 1436 Marko, kje si? Jutri povem. 1434 Sodov za vino proda v nasproti novi tovarni od 330 do 340 litrov se takoj razprodaji vina pri sv. Ivami testenin Girardelli. 1421 Mladenič S Antona. Naslov pove sobico, ako mogoče a hrano ali brez nje v bližini starega sv. Ina. odd. Edinosti. 1437 Sodi od6do12 hektolitrov se prodajo v ulici della Valle 1. 1439 Vlflinim mladega psa, čuvaja, velike pasme W Kil pilil štoka, via Galatti 18. 1437 Wnp cnrDtnth polagalcev parketov — dobi WCU opICUlfll trajno delo. Ponudbe na naslov : JaDko Primožič. Reka (Cafle Fiume). 1407 UaJ Q|nvPflf'i bodo meščani ali zn- OlUf CULI nanji, naj pridejo v vsakem Času pokusiti vino po 56 stot. liter v gostilno pri „Stari Breskvi", ulica Belvedore št. 17. — K obilni udeležbi vabi udani Henrik K o s i č. J 3«7 Dijake sprejme na hrano in stanovanje M. Kovač, Gorica, Kornski trg 10, II. (1357 CaKa mebiirano išče mladenič v okrojih južne wUUU železnice, ali ulica Commerciale, pri slovenski družini za 1. oktobra. — Naslov: , Uradnik'* r Edinosti". W 1 Nnuo nnenrio za vino so na prodaj v ulici nove pusuae Paduina št. 21. 1366 Cnrli vsake vrste so na prodaj v Trstu, Via OUUI della Valle št. 1. 13(ib Na prodaj * vp_euan° gostuno odd. Edinosti. v Ajdovščini. Več pove Inser. 1287 :: Prodajalnica in pekarna : F. PETERNEL jo preložena iz ulice Gtulia 76 W v Vrdelo štev. 490 Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prejšnjega lastnika Wran, Joe.je zopet dovoljeiia ■edanjem u lastniku P. PETERNEL Na novo urejeno in bogato preskrbljeno z vso najlepšo epravo. Ima Krasne voze različnih baru in za vsake urste pogrebov. Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: vence, obleke, rak ve itd. Bogata izbera voščenih sveč. — PRODAJA NA DEBELO IX DROBNO. Sprejema in vrši naročilo na deželi. Preskrbuje se pogrebe v mestu, na de/.eli in inozemstvo PP" po zmernih cenah. r milo /. ni nlKaka milna pena. Že od ene generacije sem mu dajo avstrijske gospodinje prednost pred drugimi. Isto se prireja v vedno izvrstni kvaliteti — iz jako čistih in finih snovi. Zadostuje samo lahko pomazati, ker SCHItMl F-ovo MILO. očisti, zbok svoje čistilne moči, brez kuhanja, parenja in drugih naporov vsako nesnago. SCHICHT-ovo MILO prihranja čas, denar in delo .-.*.*. Čistost istega je garantirana s 2 5.0C0 K. Prilika! TjiM«i Ktetiivligiia ahlelc in fcraiatiHDl M. FAKCHI, Trst s I Ul. Giacinto Gallina Št. 8 (Prej ? ul. delle Legna prodaja oblek, površnikov, paletot in hlač Najflneje blagfo Cene čudovito nizke ! Pozor na nnsloc ISHK • t • • Dr. Fran Korsano specijalist z« sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolć štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od IS. de l. in au 5. !n poi do Id pol pop PISARNA avtor. civ. mženerja in zemljemerca se je preselila z 24. avg. v ul. S. Lazzaro 17 — — (PALAČA DIANA) ___ Giuseppe d' Andrea Teracerarski mojster Trst - Sen Giacomo In Nonte 6 prvo podjetje za navadna In fina teracerarska dela TO¥ABNA POHIŠTVA Aleksand. Levi Mi Crst — ulica deila Cesa 11 46. Zaloge: Trajna zaloga pohištva J „ , uiica rioMa Sanira šiev. 14 Piazza Rosario štc.v. t. (, Ulica L3Z2aretto vecchto žtsv. 36. || Pisarna i : ullra Lazzaretto vecchlo dtev. 36 Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo, Telefon - <5-70; 6-58. (Za iiiiormacije vprašati 6-7U). ■ obstoječe od leta 1852 Sprejme ae tudi popravljanja. štsjsMčfi t Miroiilnici Hizzaii(S-Oiacomo)S- Jatot- UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov izdiranje zobov brez vsake bolečine v zobozdravniSkem kabinetu dija je nabral gosp. Žah J- med zaatopmki \ J J ČCTPISk 1« ^ XllSChCf r Stiskalnice za srozdle in sadje ^ 99 66 P [ Stroji za trebljenje grozdja — iz cinaste žice -=— Rešetalnice za grozdje stroiem za tiebljenje aii brez is ega. n Utjo JC UBUi Ol ----- ------ Svetjakobske Čitalnice v evrho poinirienja razdorov in obrekovanj med tamo&njimi društvi z geslom: Združimo ae t korist droitrom in narodu. Denar brani g. Babič blagajnik Tržaftke posojil, in hran. TRST ■Hm Ma Inm itov. 13. H. nM DELNIŠKA DRUŽBA GR6INICZ Piazza Carlo Ooldoni št. 2