Listek.
S°5
LISTEK.
Stritarjevi zbrani spisi lepo napredujejo. Doslej je izšlo 6 suopičev, ki obse-zajo pesmi, kolikor jih je Stritar zložil približno do leta 1878. Pesnik je pesmi svoje zlasti iz mlajše dobe nekoliko prenaredil ter jim dal tako v vsakem oziru lepšo in dovršenejšo obliko. Dozdanji snopiči pa jasno kažejo po svoji vsebini, kakor po lepi zunanji obliki, da bodo Stritarjevi zbrani spisi knjiga, s katero se bode narod slovenski smel ponašati. Vse prijatelje leposlovja slovenskega pozivljemo znova na obilo naročbo Stritarjevih zbranih spisov.
Viktor Dolenc f. Primorske Slovence in ž njimi vred ves narod slovenski je zadela huda nesreča. Umrl je po kratki, a težki bolezni za osepnicami šele v 45. letu dobe svoje v Trstu dne" 20. julija 1887. ob ij.i2. uri zjutraj vrli domoljub in pisatelj, gospod Viktor Dolenc, urednik »Edinosti«, lastnik tiskarne, predsednik delavskega podpornega društva, starosta »Sokola«, prvomestnik načelništva tržaške poddružnice Sv. Cirila in Metoda, podpredsednik političnega društva  »Edinost«  itd. itd.
Porojen na Razdrtem leta i84i. iz znane Dolenčeve rodbine, dovršil je pokojni Dolenec nižjo realko v Gorici ter se pozneje odločil za trgovski stan. A dr. Karol Lavrič, ki je v Gorici spoznal izredno nadarjenost mladega moža, vplival je toliko nanj, da je najprej v Gorici, kjer je več let uredoval »Sočo«, in pozneje v Trstu, kamor se je preselil pred desetimi leti, vse svoje moči posvetil političnemu delovanju, kateremu se je udal z dušo in srcem. Živahen in odločen, priden in nadarjen je mladi publicist najprej s temeljitimi študijami v naVodno-gospodarskih in političnih strokah pridobil si prilično mnogo znanja ter je tako s čudovito vstrajnostjo nadomestil, česar mu ni dala nedostatna šolska omika; potem se je s svetim domovinskim ognjem lotil javnega delovanja, pri katerem si je v vsakem oziru zaslužil imd prvobori-telja slovenskega. Bil je zadnja leta v Trstu duša vsega narodnega življenja in ž njim, katerega je smrt pobrala v najboljših moških letih, izgubili so tržaški Slovenci glavo in voditelja svojega, kateremu ne vemo namestnika; kajti kje bi našli moža, ki bi bil tako delaven, tako zgovoren, tako vstrajen, tako požrtvovalen, tako spreten, tako odločen, živahen iu nadarjen, kakor je bil pokojni Dolenc ! In z vsemi temi lepimi svojstvi je združeval jako plemenito srce" in politikom nenavadno dobrodušnost. Blagi Viktor, slava tvojemu spominu! Z Bogom, zlata duša!
Matej Brence f. Dne 18. t. m. je pri Sv. Gregorji nad Sodražico umrl v 31. letu dobe svoje mladi slovenski pisatelj gospod M. Brence. — Pokojni je bil dne 19. septembra 1. 1856. porojen v Hrašah pri Lescah, zvršil je gimnazijo 1. 1878. v Ljubljani in pozneje pravo-slovje na Dunaji. Bil je nadarjen mož in spisal je več krajših novel v Stritarjevem sZvonu« in »Kresu« ; bil je tudi sotrudnik našemu listu, ,,Slovenskemu Narodu", ,,Slovencu" in nekoliko časa urednik ,,Ljubljanskemu Listu". Zlasti v ,,Narodu" je prejšnja leta priobčil več krajših spisov pod imenom ,,Nivalis". Zadnje čase je bil uradnik pri trgovinski zbornici ljubljanski, a bolezen ga je prisilila, da je odšel k bratu svojemu, župniku svetogregor-skemu, kjer mu je sušica končala mlado življenje. Bodi mu lahka zemlja in blag spomin v Slovencih.
Dva narodna praznika bode v spomin dveh velezaslužnih mož slavil narod slovenski meseca avgusta. Dne" 14. t. m. odkrije se namreč v Idriji na župni cerkvi Sv. Barbare plošča v spomin pokojnemu knezoškofu ljubljanskemu Antonu Alojziju Wolfu, ki je mladini naši ustanovil »Collegium Alovsianum«, izdal novi prevod svetega pisma ter založil zaklad   za   veliki  slovar   slovenski;   a   dne" 21. avgusta bode gospod profesor