PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE fITATEI JE PROLETAREC Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne M^tiee OFFICIAL ORGAN OF h S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU &T.—NO. 1929. C UM Mltoi, UM «. IM9, •( Hu pM Um Act ml Lm*..- jniki, ki ropajo in pobijajo verne rojake. Italijani so zako- deloma pod firmo zveze slovenskih župnij, deloma kot Sansova katoliško narodna struja, je udarjala proti. Ostra nasprotstva so se v Sansu zelo očitno pojavila ob priliki neke njegove deputacije k zastopnikom vlade v Wash-ington. Eden njenih članov je želel, da naj se pred njimi pohvalijo, kako naši ljudje tam pobijajo "komuniste". Nikar pa naj ne povedo, da z italijanskim orožjem. Louis Adamič se je protivil. Stvar so nekako zamašili med sabo, a razlika je tlela dalje. Kar iznenada so vrgli pod znamko zveze slovenskih župnij izjavo, da Adamič v tisti de-pu taci j i ni govoril v imenu ameriških Slovencev, kajti le te zastopajo župniki, združeni v svoji organizaciji. Adamiča so denuncirali pri zveznih oblastih in v časopisju. Vendar pa do razkola v Sansu ni prišlo. Skupina, ki je vanj verjela, je bila napram tako-zvani ZS2 slino strpna. Želel* je, da se sloga, demonstrirana na vseslovenskem kongresu v Clevelandu, nadaljuje, zamišljena v delu, kakršnega določajo sprejete resolucije. Gospodom pa ni bilo za delo, kakor ga označuje Sansov program. Zahtevali so, da se prekolne partizane in vse osvobodilno gibanje na Slovenskem. ZS2 je izdala brošuro proti Adamiču. On je v obrambo svoje politike napisal knjigo in veliko člankov. Delal je on in nje- (Nadaljevanje na ft. strani.) ie Madžarski nemogoče pričakovati kaj drugega kakor poraz — in preobrat. Ogrsko ljudstvo zahteva zemljo, ki jo ob-deljuje, in kruha. Čudež bo, ako Madžarska še ostane posest aristokracije. Ako bodo zavezniki njenemu ljudstvu pustili, da si res samo odloči, kakšno Obliko vlade hoče po tej vojni, tedaj bo v Evropi ena socialistična država več. (Nadaljevanje na 5. strani.) privilegije predno bo ljudstvo * ' nezvestih n poli- dobilo priložnost glasovati o bo-1 ter druge oblasti imajo z doči obliki vlade v svoji deželi. nJlfm <>Pravk*' da n __ja med vojaki sum v zvestobo vseh. A na drugi strani tudi vojaki ne mislijo zmerom le na svoje žene — saj ne vsi, in tako so sumnje lahko obojestranske. N|j bo že tako ali tako, dr. Raul Popenoe, ki je direktor ameriškega ' instituta za raziskovanje in študiranje družinskih odnošajev, meni, da po tej vojni ne bo samo Reno tisto mesto, ki bo slovelo zaradi razporok. Farmarji dobili od vlode veliko |wdpore V zadnjem fiskalnem letu, ki je bilo končano 30. junija, so dobili ameriški farmarji od zvezne vlade raznih podpor v vsoti $801,377,000, ali drugi največji znesek, od kar je new deal uvedel taka izplačila, oziroma subvencije farmarjem. srrsi Obetan ja služb vojakom na stroške drugih Septembra se bo vršilo mnogo konvencij Ameriških delavskih unij. In na vseh bo glavno vprašanje, kaj potem, ko vojnih naročil nič več ne bo? Pač pa milijone odpuščenih vojakov, ki bodo vpraševali za uposlitev v svojih prejšnjih in v drugih šlužbah. Rdeča armada bi bržkone la- , ^ ^ v hko okupirata Rumunijo brez k» »»o.avlja večjih težav tudi ako ne bi od- * povedala zavezništva s Hitlerjem. Toda s tem, da je Moskva Rumunijo Hitlerju tako senzacionalno odtegnila, je to zanj večji poraz, kot pa če bi mu jo vzela s silo. Kajti Rumunija je s tem dobila zaveznikom prijateljsko V. Reuther, član odbora unije avtnih delavcev (CIO) se je da odlok voja-od- mer tudi take, ki so že 10 let v isti službi pri istem delodajalcu. Kdor je bil pri njemu upo-. slen, nato pa pozvan v armado, pa magari če je delal le nekaj mesecev, ima vzlic temu prednost ta ponovno uposlitev. Reuther se boji, da te vrste navzkrižja v tekmi za službe ne bodo prinesle nič dobrega. V CIO, v AFL in v drugih unijah razmotrivajo, kako se o-tetl razprtij med delavci in biv- koval. , ... . , . šlmi vojaki, kadar bo služb ve- fllovljenim vojakom prvenstvo ^ mjmj kmkof deUvcev> v zaposlitvi, ne bo dobro učin-1 Vojak| §| J|h ^ ||-t||| § ^ ščaš da imajo oni do njih prvo Na podlagi tolmačenja vojne- pravfco. K temu jih prigovarja um odbora, ki ima v področju tudi protiunijski tisk, toda ne It ljubezni do njih, pač pa da unije ugonobi. novačenje, bodo mnogi, ki so bili v armadi, lahko itpodrinill it služb stare delavce, na pri- jalcev ne bo koristila, kajti ako se unije res razbije, bt>do bivši vojaki prav tako izročeni v svobodno itkoriščanje, kakor vsi ostali delavci. Zato se voditelji unije CIO in AFL sedaj veliko ukvarjajo t vprašanjem, kako zajeziti to protidelavsko, protiunijsko propagando, ki ima samo en namen: uničiti delavsko organizacijo. Za ta svoj cilj pa so si isbrali vojake za sredstvo. Ceš, vi ste se borili neglede na ure, vsak zato bodo nastala navskrižja in morda celo hudi spori. Unije, v katerih je sed*j nad 15 milijonov delavcev, bi se lahko potrudile za sprejem zakonov, ki jih bi ščitili, namesto da si v tekmi izpodkopavajo tla druga drugi. Ce bodo dopustile, da bo spet 10 ali še več milijonov brezposelnih, tedaj kajpada bo nastala laka tekma za službe, da bo šlo vse delavstvo v ponižanje. Moledovali bodo za delo kot berač za vinarje in plutokracija pa se bo utrdila in postala bo še jač- dan toliko časa. kot ste zmogli, ja tudi v politiki. Za nadure niste imeli plače »n Delavci, vštevši vojaki, bodo pol. Boj, to je bilo glavno, kar močni le v organizaciji. Ce jo. imajo vojaki sedaj pred očmi, zanemarijo, se bodo delodajal- potem pa bodo zahtevali delo ci, t vlado vred tanje prav ma Veteranom ta poteta deloda Tega pa ne bo zadosti ta vse, lo brigali. Sklad 200-terih dosegel že nad polovico poti Nad sto prijateljev Proletarca se je že oglasilo na Ovnov klic, kot dokazuje izkaz nadaljnih imen, objavljen v tej številki.. Pa tudi izkaz prispevkov listu v podporo dober. In enako rubrika "Agitatorji na delu". Klic za pristop v skupino dvestoterih ni imel nobenega drugega oglašanja kot v Proletarcu. Še nobenih pisem ni bilo poslanih. A vendar se je Y razmeroma kratkem času odzvalo že nad sto ljudi s petoki, marsikdo pa tudi z večjo vsoto. To je Proletarcu jamstvo, da bo še izhajal. Ne le, da ima podpornike, ki mu krijejo stroške v tiskarni, ampak ob enem tudi skrbe, da se oglašajo v njemu. V$i so mu v ponos. V tej številki n. pr. je zastopanih prilično sotrudnikov, ki izražajo svoje misli čisto po svoje. Pa ne le v tej, pač pa v vsaki številki. Čitateljem je to všeč. In Proletarec — čeprav ni razširjen med maso — pa prihaja vsaj med misleče bralce. V prejšnji številki smo skončali povest "Jent-peter", ki jo je spisal Juš Kozak. V prihodnji se prične povest "Beg pred senco", ki fo je spisal France Bevk., "Proletarec mi ugaja," piše naročnik, ki ga čita šele nekaj mesecev. Skupina dvestoterih pa priča, da je to list, ki svoje poslanstvo zvesto vrši od kar izhaja. In teja je že blizu 40 let. "Proletarca spoštujem, ker ima mladosten ogenj," je rekel vpliven rojak, ko si ga je znova naročil. "Nisem socialist, a je to vendarle najboljši list, kar jih imamo ..." PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. lodaja J»go*lovao«ka Delavska Tlako wmm Drošba, C ki«« g o, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavan sa celo leto 93.00; sa pol leta $1.7»; sa ietrt leu $1.00. Inozemstvo: sa celo leto $3.$0; sa po!4eta $2.00. Val rokopisi in oglasi morajo biti v na&em uradu najposneja do pondeljka popoldne sa priobčitev v storilki tekočega tedna. PROLETAREC Publiahed every Wednesday bj tka Jugoslav Workmen's Publishing Co. Inc. Eatabliahed 190«. > Editor—------------------Frank Za its Business Man afer-------------Cbarlea Pogorele« SUBSCRIPTION RATES: Jnited SUtes: Ono Year $3.00; Si* Montha $1.7»; Three Months $1.00. Foreign Countries, Ono Year $3.60; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 r=r=r S• /1. K. zboruje v znamenju uspehov Od decembra 1942 do 2. septembra 1944 ni dolga doba. A vendar se je v nji odločila usoda ne samo enega, pač pa mnogih narodov. Slo se jim je biti ali ne biti narod,__-_ Svojo zgodovinsko odločitev so si nekateri pisali s svojo krvjo, drugi pa se zanesli na Odrešenika. Slovenski narod — majhen kot je, se je odločil, da si sam pomaga. Zmerom naučen verjeti v Odrešenika, se je v svoji naj-tragičnejši uri oprijel naukov uporništva rajše kot vere v slepo pokorščino. Narod se je uprl. In narod je zmagal. Ako se mu zopet /.godi krivica, mu je ne moreta storiti več Hitler in Mussolini, temveč samo še tisti, ki pravijo, da rešujejo svet. Ko se je decembra ljfc42 vršil v Clevelandu prvi slovenski narodni zbor, je na njemu — vzlic sprejetim radikalnim resolucijam — preveval duh ljubljanske škofijske pisarne. In govorniki so z odra poudarjali, da govori z njega slovenski narod tu zato, ker mu je tam beseda odvzeta. Narod tam pa je tedaj že sam govoril. Vzelo je dolgo, da so njegov glas začuli izven njegovih mej. Nemci in Italijani pa so ga takoj začutili. Ko je prodrl njegov glas do nas, je nastalo med narodom tu vprašanje: "S kom?" Sloga, demonstrirana na prvem in poslednjem vseslovenskem kongresu v Clevelandu, se je razbila. SANS je ostal. Odločil se je iti z narodom, ki je tam sam zase govoril. Pomagal mu je in ob enem se otresel tistih, ki so se predstavljali, da delujejo v imenu in v obrambo naroda. Narod tam, zbit do krvi, se v mukah raduje svojih uspehov. Konvencija SANSa se raduje z njim. Ni pa se zbrala zato, da se le veseli vstajenja na smrt obsojenega naroda, ampak, da mu pomaga še boljše kakor doslej. Kajti SANS si zaveda, da svojega poslanstva ni še dovršil. Pred njim je še veliko dela. JOSKO OVEN: RAZGOVORI AMER1&&A ARMADA V NORMANDIJI J« prodirala s toliko naglico, da sc ji Je celo Hitler, ki "iznašel" svoj "blitskrkg", jako čudil. Gornje je prlsor is ameriške ofensive proti Parisu. KATKA ZUPANČIČ: IVERI Stranpota pravico in red širnem svetu. —. -____• Saj so se takrat zgrnili v Ver- Nadela som s. resen dbrar in in prvdstavniki vprašala uredn.ka dal. ne b, b.- J narodov in naro. la ze upravičena do poe.tmc « neznana plemena Pogledal me je kaj okroglo in1* ' 1 vprašujoče. "Zeee ...?" In je Zdi se mi, da je tista kaplja z njegovega čela padla tudi na mojo vest. Kruli *'Kaj bi se brigali za staro domovino. ki nam ni dala kruha . . .r Take nepremišljene besede nam niso v čast. Želodec je res važen del našega telesa, vendar ta njegov 'že' preletel kar pol skale visokih not. iz Afrike in Azije so bila zasto- se človek zaveda, da ga je še pana. Toda le štirje so prevzeli nekaj več, nego pa tista vreča, velikansko odgovornost za uso- ki ne mara biti prazna. Kruh do vsega sveta. In se je Clemen- nam je lahko prvo, ne sme nam pa biti tudi zadnje, ako hočemo biti ljudje. Ce bi vsakteri Američan ljubil svojo novo domovino zgolj radi kruha, ki mu ga daje, bi bi- Vzklikanje otrok, brnenje av- eeau res ^rigal za svet — ko-tomobilov, škrtanje poulične,! hkor ga je bUo francoskega in puhanje in drdranje oddaljene- kolikor bi ^ ga dalo še pofran-ga vlaka, vse tg se je mešalo,! coziti..Takisto se je Lloyd Geor-zgubljalo in prihajalo, kakor je ge M svct britskega_____ pač veter nosil šum m glasove. | imperija in Orlandu je bil svet ia Amerika res to, kar tuli nemška propaganda, namreč, da je Amerika dežela samih koristo-lovcev, ki ne poznajo drugega cilja, kot biti sit, imeti polno mošnjo, pa udobno hišo in avto ter veliko porcijo cenene zabave, da lahko ob nji prebavljajo in zabavljajo zoper ostali svet. Ne, naša stara domovina nam je bila vendarle nekoliko bolj pri srcu, kot pa da bi vso naSo ljubezen do nje mogel odtehtati kruh, ki ga nam ni mogla dati. Kruh in cirkus! To je bil klic starorimskega ljudstva. Ni čuda. da je stari Rim propadel. Tu notri pa le pošumevanje pa- jtanja pirja in tip-tipkanje pisalnega . Wil stroja v prvi sobi. Pa kratka tAilni WllMm pavza — nekdo si mora otirati pot s čela. Zakaj dan je bil peklensko vroč. O Orlandu vemo še toliko, da Socialisti v koalicijskih vladah Po prejšnji vojni so bili v mnogih deželah tudi socialisti pozvani v vlado. N. pr. v Nemčiji, v Italiji, v Belgiji itd. Na Angleškem so nekaj časa prevzeli celo vso vlado, ne da bi imeli večino v parlamentu. Večine socialisti takrat niso nikjer imeli, zato so morali svoje delovanje oslanjati na kompromise, ki so se za socialno demokracijo slabo za vršili. Posebno v Nemčiji. Socialisti v vsaki deželi so v onih letih vzeli mandate v vladi v namenu, da bodo koristili množicam. A marsikje se je pripetilo, da čim se je reakcija utrdila, so bili odrinjeni in masi pa so bile preklicane vse tiste ugoditve, ki so jih ji v času svojega kratkega kompromisarstva socialisti izvojevali. V Jugoslaviji n. pr. so posebno slovenski socialisti potisnili skozi ustavodajno skupščino precej socialnih zakonov, ki bi veliko pomenili, če se jih bi mbglo ohraniti v uveljavljenju. Nekate-in so se, ker koncem konca tudi reakcija ve, da je nji v korist, če ne zahteva vse samo zase. Ampak princip demokracije, za katerega so socialisti po prejšnji vojni toliko delovali, je bil pogažen. Nastal je fašizem, ker se je kapitalizem in klerikalizem odločil zanj v strahu pred socializmom. Fašizem sedaj propada. Nastajajo nove vlade, toda kapitalizem še vedno dominira v njih, ne samo zaradi tega ker je izven Rusije kapitalizem še vedno uveljavljen gospodarski sistem, ampak ker ga protežirati dve najmogočnejši vladi na svetu: ameri-, ška in angleška. Sovjetska vlada, ki je bila ob svojem postanku proti vsakemu kompromisu s kapitalizmom, je na konferenci z zavezniki v Moskvi in potem v Teheranu pristala v načelo Mne-umešavanja" in s tem v kompromis, ki je zaobrnil tudi vse komunistične stranke po svetu. Ko so nastale, so bile skrajno levičarske in desperatno revolucionarne. Sedaj so za sodelovanje z obstoječimi vladami in še veliko bolj pri volji sklepati kompromise kot pa so jih bili socialdemokrati po prejšnji vojni. Značilno je, da so v današnjih koalicijskih vladah socialisti veliko manj dostopni sodelovanju z buržvazijo, kakor pa komunisti. Prav tako značilno je, da čim je kaka dežela v E.ropi osvobojena, je v nji nemogoče sestaviti demokratično vlado brez socialistov in komunistov. V Italiji se socialistična stranka nagloma jača. V Franciji izgleda, da bo postala po tej vojni večinska stranka. Enako v BcUiJi. Kako bo v Nemčiji, je odvisno, kakšen bo mir. Vendar pa je jasno, da marksizem v Nemčiji ie dolgo ne btf več to kar Je bil v nji nekoč. Kajti Hitler je z marksisti obeh skupin jako dobro počistil. Uničil jih je in zdrobil njthno gibanje Današnji nemSki je imel poleg Amerike tudi ostale štiri dele sveta pred očmi. Zato ga je cinični Clemenceau primerjal Jezusu Kristusu in se radi štiri-Ozrla sem se naokrog po ura- naistih iočk njegovega progra- du, po urednikovi delavnici. ma ponorčeval. čel, da je 'hujši' 2goča sapa je neprestano segala Mm ^ ki je dai Mmo skozi odprta okna, pa se zaga- desct spovedi, on, Wilson pa njala v kupce napisanih in na- prediaga štirinajit... 1 tipkanih pol, ki so po vrstah urejeni in obteženi s knjigami nemilostno sprejet, z ravnili, ali kar z navadnimi £ prinescl u V«fS£ v svojem žepu Reke, in pa morda, ker ni bilo Wilsonovega 'podpisa na paktu, po katerem je Anglija z našo lepo Primorsko nagradila italijanski oportunizem. Hotelo se mi je jxxirobnosti o Orlandovi politični karieri in sem jih iskala po knjigah... A kje sem se ustavila? Pri Goetheju in njegovi Lili, ki je bila baje ena od njegovih dvanajstih ljubic. Tako namreč trdijo vsi—razen Goetheja, ki Je zmerom in povsod poudarjal, da je bila Lili njegova edina prava ljubezen. Ti zadnji stavki sc slišijo kaj vsakdanji in banalni. Toda če bi čitali znanstveno razpravo, ki jo je Goethe napisal na podlagi te svoje ljubezenske zgodbe, bi se tudi vi z mano vred rajši pogrezali v skrivnostno globino človeškega notranjega življenja, nego pa stikali za ovinki Orlandove politike. Na srečo mi je bil Švicar še prav svež v spominu, pa sem ga hitela polagati na papir. Glede notranjih sporov njegove stare domovine bi bila prav rada dodala nekaj zgodovinsko točnih in seveda z letnicami podprtih podatkov. Toda letnice bi bilo treba poiskati. Iskati se pa bojim, nemara bi me zopet speljalo, in bi urednik zaman čakal mojega prispevka. lesa ležali povsod, kjer je bilo količkaj prostora. "Se danes mora vse to v tiskarno. Pa ml še manjka .. Za tega si jc sapa le našla listič in ga igravo dvignila, pa spustila na tla. Z eno roko si brisal, obraz, z drugo pa lovil list, ali preden ga je položil nazaj na svoje mesto, je še z njega moral obrisati debelo potno kapljo ... Ne, zlepa ne bom več omenila počitnic, niti v šali ne. o # Saj ni posebno delo tedensko napolniti takle stolpec. Dovolj bi bilo gradiva in volje, tudi časa bi se toliko nastreglo. Križ je le ta, da so stranpota premi-kavna zame. Zadnjič recimo sem imela namen napisati o versaljskih strahovih, ki se vračajo ... V lase mi je namreč zašUf slabo obetajoča novica, da se je skoro do kraja pozabljeni Or-lando zopet pojavil na svetovnem pozorišču, da je zopet ob krmilu italijanske vladne barke. Kakor vemo, je Orlando bil četrta glava Velike četvorice, ki se je proslavila v Versalju s svojo mirovno pogodbo. Ta če-tvorica državnikov je imela nalogo, da za vse čase zbriše z obličja zemlje vsakršne večje vzroke za vojno, pa da upostavi Ljudje se iznebljojo vojnih bondov Zvezno zakladništvo poroča, da so ljudje v prvih 12 dneh avgusta prodali skoro toliko bondov, kakor so jih kupili. Kupili sq jih za $121,416,110, prodali pa v isti dobi v skupni vsoti $119,224,341. proletariat je nacijsko vzgojen. Boj za iztrebljenje marksizma se je Hitlerju posrečil veliko bolj kakor Mussoliniju. Ampak ko se Netnčija poda, kakšno vlado bo dobila?' Ali bodo socialisti spet prevzeli v nji breme poloma, kakor so ga v prejšnji vojni in sedaj še komunisti po vrhu? Najbrž ne. te zato ne, ker v Nemčiji ni sedaj niti podtalnega socialističnega in komunističnega gibanja. Hitler je s svojimi agenti provokatorji in špijoni obojega uničil. Ce bo v Nemčiji nastala kaka demokratična vlada, jo bodo sestavljali le posamezniki brez strank. Stranke pa so še zmerom veljavne recimo na Finskem, kjer se je minule mesece posebno na socialistično pritiskalo, da bi šla v koalicijsko vlado in prevzela v nji breme odgovornosti za zvezo 7 Nemčijo in za poraz v tej vojni. Ponudbo je odklonila. A dobili to se posamezniki, ki so ostali v režimu. • Socialisti vsepovsod se bi morali učiti iz izkušenj po prejšnji vojni. Ako in kjerkpli gredo v vlado, naj vstopijo vanjo zato, da bodo uveljavili svoj program, ne pa reševali pod znnmko demokracije tiste, ki so glavni krivci vsega socialnega zla. TISKOVNI SKLAD PROLETARCA XIII. Chicago, III. Frank Smith $1.00. (Izročil Frank Zaitz.) Bridgeport, O. - Joseph Subic (Martins Ferry) $2; Florian Pishek (Neffs) $1, skupaj $3. (Poslal Joseph Snoy.) Hibbing, Minn. Jacob Podlipnik $1.00. Florence, Colo. Frank Luk man $1.00. Fontana, Calif. Anton Blasich Ko to pišem, se je v Dumbar-ton Ottksu začela konferenca, katera bo položila pogoje ne samo za bodoči mir, temveč tudi temelj, da se ga ohrani. Na tej konferenci so zaenkrat zastopane tri velesile: Zed. države, Rusija in Anglija. Na otvoritvi, h kateri so imeli dostop časnikarski poročevalci, je bilo izgovorjenih precej navdušenih govorov, kateri so po svoji vsebini zelo harmonirali. Nato so se začela zasedanja pri zaprtih vratih. Upajmo, da bodo imela boljši uspeh kot so ga njih predniki pred petindvajsetimi leti. Čas keii Hitlerjev zaveznik je čas. Ve-doč, da z vsakim dnevom, ki zatone, je bližje pogubi, katera mu je neizogibna — se vendar kot utopljenec drži vsake minute, vsake ure, katera mu podaljša njegov čas na zemlji. Sedaj ni več vprašanje, koliko Nemcev, Rusov in Angležev pogine. Zanj je samo eno, vsemogočno vprašanje: Koliko časa še? Ni lahko za človeka, kateri je imel take napoleonske sanje — sanje, katere so zasenčile sanje Aleksandra in Nabuhodonozor-ja. Človeka, kateri si je podložil pod svoj prestol ne samo Evropo — ampak ves svet... Skoro do cilja, z vso Evropo pod nogami leta 1941 — in danes pišejo epilog na krvavih poljanah pred Parizom, pred Varšavo in ob pruski meji. Epilog, katerega "finis" so — vislice ... Izmed vseh Tolstojevih povesti se najbolj živo spominjam njegovih kratkih črtic, med temi črtice pod imenom "Koliko zemlje potrebuje človek?" To je zgodba človeka, kateremu so kirgiški nomadi obljubili toliko zemlje, kolikor je more v krogu obhoditi med sončnim vzhodom in zahodom. Z vrčem vode in z južino pod pazduho se je ta človek napotil takoj ko je zasvetilo sonce. Cel dan je hodil v večjem in večjem krogu; tu je bil hribček, katerega je hotel uključiti v svojo posest, in tam je bila rav- wholesome entertainment nina. katero je hotel za pašnik, ali pa za žito. Se malo in še malo, še to moram uključiti — in krog je bil večji in večji. Ni pa opazil, da je sonce drsalo proti nahodu -- Ozrl se je proti nebu — sonce se je že dotikalo gora ... Tam v daljavi — komaj jih je opazil, so sedeli na konjih Kir-gizi. Spustil se je v tek. Hitrejše in hitrejše. Samo polovica sonca je še gledalo izza gora. Ali pot je bila še dolga. Se hitreje je tekel. In ravno ko je zadnji žarek umrl za gorami, je prispel do začrtane meje in se zgrudil mrtev- na tla. Modri Kirgizi so skopali jamo šest čevljev dolgo in štiri in pol globoko... Toliko zemlje potrebuješ. gromne kupe čevljev, opank in raznih drugih -obuval—moških, ženskih in otroških, kateri nosijo vse evropske znamke. Kre-matorij je delal noč in dan. Njegovi dirmniki niso nikdar ugasnili. tyt{WiciU»ta petih oddelkov je bila 1,400 žrtev na dan . .. Ko ic prišla rdeča arma-da, so Nelhci ravno dozidavali nov oddelek.* (Ta članek je bil priobčen v zadnji številki ma-gazina "Times". Naši letalci v Rusiji Pred par tedni je priobčila čikaška Tribuna skupno z new-yorškimi listi izvirno poročilo iz Rusije, kako so v nji ponujali našim letalcem v zabavo prostitutke. Američani so bili vsled te ponudbe silno iznenadeni. Stvar je bila priobčena 19. julija po poročevalcu Howardu Whitm.<-nu. Dne 29. julija je ameriški vojni department poslal vsem časopisom sledečo izjavo: "Memorandum for the Press:— ln a recent aews story in a New Ver k daily paper. allegation* were made that V8 flyers arriving in Russia on shuttte bombni* mivtions were approached by Russians with offers to provide uomen for their entertainment The story also des eribed brothels in thc U. S. S. R. ... The War Department investigat-ed this storv and has been tnformed bv thc head of the US Army Mistika* in Moscour as follous: 1) There has been no instance where a responsible officer at any ol our base* has been approached J>y a Soviet official relatlve to anv arranfement for providing uomen for entertainment. As a matter of fact. the situation is to thc con* trary. A sincerc effort to ban im-morality is made by Soviet offieials and in particular wherever our persoaeJ are eoacerued. 1) No evidence Is avallable of Re^ Armv brothels in esistence in Russia. On the other or positive side, the Misstan reports that our officers and men have been received wMh the utnsost kospitality and courtcsy by thc Russia n people and by the personnel of the Red Armv. Both the people and offieials have cone to freat length to Vernichtiingslagcr Ruski časopisi so nedavno priobčili opis Hitlerjeve tovarne za ubijanje na debelo, katera se je nahajala v Maidenu blizu Lublina. V tej nacijski klavnici je bilo pobitih več kot pol milijona ljudi: 2idov, Poljakov, ruskih ujetnikov, Jugoslovanov itd. Opis, kateri je potrjen od očividcev, je tako grozen, da bi bil neverjeten, če bi ne bili dokazi na licu mesta. Vsak dan so provide As an instance, an o^k air theater has been provided uherein perfor-mances are staged by leading Rus sian artists." Tega Vladnega pojasnila v Tribuni še nismo opazili. Dvestoteri Čeprav sem optimist, nisem pričakoval takega odziva. Penn-sy Ivani jo omenjam v zadnji številki. nevedoč, da so se že oglasili — in evo — cela dolga lista naših prijateljev in sodrugov iz iStrabana in drugih krajev. Vsa 1 njihova imena so mi znana že več kot dvajset let. Hvala vam, sodrugi! Iz Detroita so se oglasili Joe in Anna Koss ter naš zvesti prijatelj Andrew Grum, kateri spada k mladi generaciji, ki čita in podpira Proletarca. Cleveland je tudi dobro zastopan, isto tako Clarendon Hills. Kot mi je omenil Čarli, je polovica že nabrana. Nadaljujte, sodrugi! Ruski relif Za enkrat nimam zabeležiti nobenih prispevkov. $1; John Pefnik 44c; Podrus. štev.:—Mesto in drsava: 1 Detroit, Mich. 2 Chicago, 1U. 3 Pittsburgh, Pa. 4 J ob ust o w n, Pa. 5 Kock Springs, Wyo. 6 K Iv, Mina. 7 Little Falls, N. Y. 8 West Neuton, Pa. 9 Uillock, Pa. 10 Canton, Ohio U Ambridge, Pa. 12 W. Aliquippa, Pa. 13 Niles. Ohio 15 Springfield. Kil. 16 Aurora. Minn. l'niontown, Pa. iT Shebovgan. Wia. 19 San Franeiseo, Calif. 2* West Park. Ohio 22 Midway, Pa. 23 St. Louis, Mo. 24 Virden, III. 25 Chicago, III. 26 Salem, Ohio 28 Conemaugh, Pa. 29 Frederic k st o w n, Pa. 3t Sharon, Pa. 31 Pueblo, Colo. 32 Cleveland, Ohio 33 Rridgeport, Ohio 34 Presto, Pa. 36 Waukegan, III. 37 Joliet, 111. 38 Acmetonia, Pa. 39 Cleveland, Ohio 40 Kemmerer, Wyo. 41 Fontana, CaMf. 43 Pueblo, Colo. 44 Traunik, Mich. 45 Shebojrgan, Wis. 46 Brookljrn. N. T. 47 Pueblo, Celo. 48 Cleveland, Ohio 49 La Salle, III. 50 Denver, Colo. 51 Barberton, Ohio 52 Chicago. III. 53 Johnstourn, Pa. 54 So. Chicago. III. 55 Strabane. Pa. 56 Milwaukee. Wto. 58 Center, Pa. 59 Brooklyn, N. T. 60 Chicago, III. 61 Indianapolls. Ind. 62 Crivits, Wis. 63 Brooklyn. N. Y. 64 Eveleth, Mian. 65 Worcester, N.'Y. 66 Library, Pa. 67 Los Angeles, Calif. 69 New York, N. T. 73 Herminie, Pa. 74 Sheboygan, Wis. 75 Pueblo. Colo. 78 Bridgeville, Pa. 79 Girard, Ohio 80 White Valley. Pa. 81 Sheboygan, Wis. 83 Walsenburg, Colo. 84 Brooklyn, N. T. 87 Brooklyn, N. T. 90 Klrkland Lake, Ont. 91 Chlnholm. Minn. 92 St. Michael. Pa. 94 tiostetter. Pa. 96 Auburn, III. 97 Newark, N. J. 98 Export, Pa. >00 Wilkeji Barre, Pa. 101 Greensburg. Pa. 102 Forest CUy, Pa.' Prispevajoče •rganhueije: Delegat: Frank Hreščak lo ie Menton Lia Menton Mary Knes Marv Arneš John Tarl Frank OMak Mary Vidmar Frank Gosar Louis Champa Frank Tomsich Ir. Frank Masti Frank Gregorin X (1) X (I) Josephine Odar X (1) Theresa Gerafl X (I) X <1> X (!) X ti) , Leo Milostnih X (1) X <11 X (1) Theresa S per k X (1) Frank Bhrjak Franees Mihevc X (1) X ti) Frank Cimperman X tl) John Kapelj John Vites X (1) Dr. Andrew Furlan Louis Z uprt Simon ftetina John Pollock Frank tesen Krist Stokel Antolnette Simeie X (I) X (1) X (1) Frank Prasni k Anton Debevc Ludvik Muts John M. Stonich Louis Kaferle Andrew Božič Anton Jankevič John Zaje X (3) A nt bon y Jersfci Louis Arko Michael Verhovnik Frank Chnchek Jacob Brljavec X (t) \ Mar.v Musich Anton Denukar Anna Puneer Vineent Pugelj X (I) Ivan Ruclgay Anton Krapenc John Gottlteb Louis CTrbančič X Marcus Peshel X (1) Ne pošlje delegata George Lipovftek X (2) Joseph Zavertnik Anton Zornik Marv Fale X (1) Louis Glaaer Anthony Selak X (1) X (1) X (1) Rado Varpotlch Thomas Bertak Ne poilje delegata Frank Klune X (1) X (1) X (1) Andrew Sprogar Leopold Prtstau X (1> X <1> Mathias Kamin Valentin Stroj JPO-SS 26 Indianapolls, JPO-SS 32 So. Chicaco, 111.Frank Ranic JPO-SS 33 Braddock, Pa. Anton Rednak JPO-SS 39 Caverdale. Pa. Frank Ralt E. S. F. SNPJ Lodgm W. Pa.Franees Dermoia Zdrui. drui. Bessemer, Pa. John Snefttč' Poverjenittvo J. R. Z. Progresivne Slovenk* Slov. Dom, Pltaburgh. Pa. Slov. Dobrodelna Zveva Slo vena ka Narodna Podporna Jedaoia Zapadna Slovanska Zv< Slovenska ženska Zvesa Westmoreland Co. SNPI F.Marv Fradel SNPJ Fed. sa sap. Prano John Kvartieh Namestnik: Charles Gaber Kathrrine Junko Anton Jurca Mary Kant Ludvik Rats Frank Teropsic Gen Wiikovich Anna Klnn Louis Stefanic Frank Golob John Mehle John Gerdin Frank Grrgorka X X Franees Guna X Frank Strubel X X X X Anton Debevc X X X Anton Peicovich X Anton Trojar X X Joe Steklaeic X Michael Lah Irana Rebol X Louis Košmerl Anion Savorn John Tavčar Mary Kriimančič X Jos. Zavertnik X Joe Rnaus Jennie Padar AntonU Klun Mary Durn Anton Skapin Stare Mauser Vineent B. Lauter John Jereb John Zupan John Kosich X Mary V asi I Mary Schuler Joe Radelj Josephine Slapnik A* Charles Pogorelec Coetlla ftubelj George Wltkorick Joseph Ponikva* F. A. Vider Joltanna V. Mervar Albina Novak Michael PTrnat Minka Alash John Ročerar Mary Stroj X Michael Pirnat Fella Jurjevec X Franees Milostnlk X Julius Lesjak Matt Rogovšek X X X Frank (Jrbančič X X X Leo Rlsjak Jakob Bele X X Loulse Ing Mar y Kuhel Matt Junko Paul Rollch Mrs. John Rnežlč Franees Gnrshe Frank Oblak Frank M. Surts Mike Verhovnik Ales Skerly Anton IX pomeni, da upravni urad SANSa do 24. avgusta ni prejel j^vcatila o izvolitvi delegata. Številka v oklepaju znači število 4;;lega Lov, do katerih je podružnica ali organizacija upravičena.) Poleg delegatov ali namestnikov imajo na konvencijo pravico zastopstva tudi vsi SANSovi glavni odborniki in sicer: Člani eksekutive: Predsednik Etbin Kristan, I. podpredsednica Mane Prisland, II. podpredsednik Janko N. Rogelj, izvršni tajnik in zapisnikar Mirko G. Kuhel, blagajnik Vineent Cainkar, odborniki Leo Jurjovec, dr. F. J. Kern, John E. Lokar in Frank Zaitz t?r odbornica Katka Zupančič. Člani širšega odbora: Frank Alesh. Chicago, I1L, Uršula Ambrožič, Eveleth, Minn., dr. F. J. Arch, Pittsburgh, Pa., Mary G. Balint, yEnumclaw, Wash., Charles Benevol, Cleveland, O., Geo. J. Brince, Eveleth, Minn., rev. Matija Butala. Joliet, 111., Jos. F. Dum, Cleveland, O., Josephine Erjavec, Joliet, 111., John Ermenc, Milwaukee, Wis., John Germ, Pueblo, Colo., John Gornik, fcleve-land. O., Mary Jurca, Detroit, Mich., rev. Matija Kebe, Pittsburgh, Pa., Ka t her i ne Krainz, Detroit, Mich., Anna P. Krasna. New York. N Y., Frank J. Lokar, Pittsburgh, Pa., Anton Meljnč, Cleveland, O., Johanna Mervar, Cleveland, O,, Frank Okoren, Denver. Colo., Matt Petrovich, Cleveland, O., Frank Puncer. Milwaukee, Wis., Kose Radovich, Pueblo, Colo., Mary E. Polut-nik, Lorain, O., Joseph Ponikvar, Cleveland, O., Mary Predovich But te. Mont., Anton Shular, Arma, Kans., John Terčelj,, Strabane, Pa., Andrew Vidricfl, Johnstown, Pa., rev. Vital Vodušek. San Franeiseo, Calif., Frank Wedic, Joliet, 111, Josephine Za-krajšek, Cleveland, O., Agnes Zalokar, Cleveland, O., Anton Zbašnik, Ely, Minn., Joseph Zore, Waukegan, 111., Ivan Zorman; Cleveland, O., Louis 2?lcznikar, Joliet, 111., John Kumše, Lorain, O., Helena Kušar, Berwyn, 111., in Ema Planinšek, Joliet, 111. • • •. • Vsi izvoljeni delegati, ki se bodo udeležili konvencije, ali njihovi namestniki, kakor tudi vsi SANSovi odborniki, se naj registrirajo pri povcrilnem odboru v Slovenskem narodnem domu med 8. in 9. uro zjutraj. Delegati naj uročijo tudi svoje poveril-nice. Mirko G. Kuhel, izvršni tajnik. Jugoslovani v Londonu na delu za OF V Angliji, oslroma v Londonu, ima osvobodilna frenta Jugoslavije veliko pristašev. Ilaien onih, ki so sa okorelo čaršijo, in pa nekaterih klerikalnih Slovencev, ki še sanjajo o povratku v stare razmere, so se vsi drugi Jugoslovani »r gani sir ali sa bej v prid osvobodilne fronte. Eden glavnifi ismed Slovencev je profesor Boris Furlan, ki je v Londonu odkar je odšel is New Yorka. Nekaj pa jih je prišlo tja šele letos. To je slika Tiiave misije, ki je prišla pred tedni r London po uradnih aprarkih. Oficirja v tredi sta major Dolfe Vogelnik, Slove nac la Ljubljane, in general-major Vladimir Velebit, Srb is Zagreba. IZ KANSASA I Kot pravijo, da ima vsak. pes svoj dan, tako je tudi naš, v vseh ozirih suhi Kansas dočakal svoj dan, oziroma prijetno ▼.c leno poletje. Vsako poletje mo jamrali nad suho, požgano I prerijo, ko je bila ploha dežja v mesecih juliju in avgustu že j pravo čudo. Letos je pa izjema. ; Sicer nimamo nič preveč dežja temveč le za večjo potrebo, toda že to je nekaj posebnega. Vremenski urad pravi, da že 20 let nismo imeli toliko moče ta čas. Se pa tudi pozna. Farmarji so komaj spravili letošnji pridelek pšenice in zdaj pa še koruza obeta bogat pridelek. Tudi pašniki so lepo zeleni, kjer se pase dobro rejena živina. Tako bi človek sodil, da je naš farmer letos najzadovolj-nejše bitje pod soncem; pa ni tako. Jamra nad nizko ceno živine in drugih farmskih pridelkov, da se bogu smili. Menda vse preveč posluša tisto hvali-sanje delavcev, ki se bahajo, da zaslužijo po 15 do 20 dolarjev na dan. Ampak tudi tisto ni vse zlato, kar je zasluženega. Na drugi strani se pa delavci pritožujejo nad visokimi cenami, češ, da visoke plače pri tej draginji ne štejejo nič več kot nižje plače v normalnih časih. Da tudi letos ni brez vseh uim, je resnica. Prijatelj farmar mi je potožil, da je imel 50 akrov krasne pšenice, ki je obetala 20 bušljev na aker. Pa se je med dežjem usulo izpod neba ledeno zrnje na pol zrelo pšenico in bogato obetajoč pridelek je bil v nekaj minutah zbit v zemljo. Namesto po 50 bušljev na aker, je dobil le po dva buš-lja. e Imel sem par ur časa za "potepanje" po Chicagu, pa sem stopil v Grant Park.' Začudil sem se nad sušo, katero nisem bil vajen videti tamkaj. Rumeno listje odpada z dreves kot v jeseni, trava in grmičevje pa na pol suho. Saj v taki vročini in suši tudi umetno zalivanje zelo malo pomaga. Torej pri nas, kjer je suša "doma", Je letos vse lepo zeleno, tamkaj ob mičiganskem jezeru pa suho in požgano. Svet se je torej le enkrat obrnil. Sicer pa, Če dežuje po mičiganskem jezeru, je le potrata moče, ki bi drugje veliko več zalegla in koristila. Tudi naši "vrtovi zmage" so letos doprinesli svoj del za zmago nad pomankanjem. Gospodinje ponujajo čez ograjo dolge in debele kumare druga drugi, da se jih že vsakdo brani. "Ko smo za silo, naravnim in umetnim potom, s tem da sem jih nekaj zmetal za plot, uničili domač pridelek kumar in sem s« oddahnil, da je teh božjih dobrot vendarle enkrat zmanjkalo, jih je pa prinesla soseda spet pol bušlja." se mi je pritoževal prijatelj. "In pri tem že navadna uljudnost zahteva, da se ji zahvališ, četudi jih potem streseš za plot. Ko se ji pa zahvališ, misli kakšno dobroto ti je storila in nastane nevarnost, da ti jih čez par dni prinese spet en bu-šelj." Naši stari naseljenci gredo drug za drugim. Pred kratkim sta umrla dva rojaka, ki sta bila dobra podpornika naših naprednih publikacij V Cherokee, Kans., je umrl Martin Simon-šek. star 70 let. Doma je bil iz Gorjan pri Kozjem na Štajerskem. Zapušča ženo in več odraslih otrok. "Seveda bomo vzeli koledar, da ne boš zastonj hodil okrog." mi je vselej rekel, ko sem prišel s to robo k njemu. V nekdanji zelo živahni in napredni naselbini Stone City (par milj severno od Minerala) kjer je danes le še pol ducata farmarjev, je pa umrl Ignac Cerne, star 65 let. Doma je bil iz vasi Dragovšek, fara S tanga na Dolenjskem. Tudi on zapušča ženo in več odraslih otrok, kakor tudi dva brata v Kansasu in enega v Detroitu. Ignac je bil znan kot napreden delavec in dober naročnik Proletarca. Oba pogreba je imel v oskrbi slovenski zadružni pogrebni zavod v Frontenacu. Časten jima spomin in družinam naše sožalje. A. Shular. »ene j šega nasprotnika svobodne misli in duševnega napredka ameriških Slovencev na najodgovornejše SANSovo mesto. Znal je spretno prikazati zboru vse ono strahovito divjaštvo, ki ga je počenjalo nemško vojaštvo nad našim nesrečnim ljudstvom. Lahe je hvalil, t Menda zato, ker so dobri katoličani mučili in ubijali le navdane Zemljane, duhovnikov in nun pa niso nadlegovali.) Takoj po izvolitvi se je pokazal, da se nI nič izpremenil. Ostal je stari privrženec nasilnega klerikalnega režima v Sloveniji. Delal je na to, da SANS postane ameriška agencija tega režima. Udeleževal se je sestankov če-stitih kolegov Baragove družbe, kjer se je sklepalo, kako diskre-ditirati najvplivnejša člana SANSa L. Adamiča in E. Kristana med Slovenci in v ameriški javnosti. Niso pa računali; da jim bo SANSov pomožni tajnik Mirko Kuhel zrastel čez glavo. n V Detroitu smo tak%j po kongresu pričeli z načrti, kako bomo lepo združeni delovali v pomoč in rešitev svojega naroda v stari domovini. Na ustanovni seji naše podružnice SANSa smo izvolili katoliškega moža za predsednika. Zaključili smo, da bomo imeli seje v vseh slovenskih dvoranah, tudi v cerkveni, da bo vsakemu dana prilika udeležbe in ne bo nobenih izgovorov. Vabljena so bila vsa slovenska društva in posamezniki v Detroitu in okolici, pismeno in potom vse^a našega novinstva. Katoliška in cerkvena društva se niso odzvala. Predsednik, tajnica in eden od nadzornikov naše podružnice so se osebno trudili pridobiti cerkvene pristaše za sodelovanje. Z živo besedo so slikali vse ono neznosno gorje in strahoto, Druga slika spet poslednji trije: I ki vlada v Sloveniji. Odziva ni Petrovič tajnik, dr. Boris bn Je štiri častne izjemet ki so predsednik, in Rudolf Bi |skuprio p^^vale $12, drugi so ostali zakrknjeni. Naš predsednik je pri svojem društvu KSKJ i z posloval, da je izvolilo za- Civilistl na sliki so dr. Boris Furlan, Rudolf Bičanič in Mika Petrovič, člani prezidija Združenega odbora v Londonu. Mika Furlan čanič, podpredsednik. ščevalce. Namreč, ako ce delavci boje takih rogačev, kakršnih ni nikjer razen na slikah in v pravljicah. A pozabljajo pa na tiste, ki jim delajo pekel "v tej solini dolini". Da, "odreienik pride," ampak ne tak. kakor ga slikajo ra-ketirski pridigarji in drugi, ki zavajajo mase z verstvom in ob enem kolektajo sebi v korist, da se "izveličajo" že na tem svetu, za denar, ki ga vlečejo iz ljudskih žepov z obljubami, kako jim bodo preskrbeli večni raj na onem svetu. — Anton Zugel. VERSKI FANATIZEM IMA PROTIODMEVE Butte, Mont. — Dne 3. avgusta sem prejel anonimno pismo rojaka, ki mi preti s pogubljenjem. Kaj sem grešil? A, razumel sem! Majski glas sem raz-pečaval. Dotični revež je o tem zvedel in me svari, naj teh "črnih bukel" nikar več ne prodajam. * Na to sem se spomnil, ko sem na delo v majno oparil ob cesti misijonski napis "Jezus Will Come Soon." In ker pride, nas bo grešnike vse dobro preudaril in nas pozval h pokori. Ce bomo zdelali skušnjo, nam vrata v nebesa ostanejo priprta. Ce se potrudimo, se nam odpro na stežaj. Ako ne, pd v pogubljenje. Človeku se čudno adi, kako lahko razni verski pridigarji mešajo maso. Napravijo napis, razdele nabožne letake s primernimi slikami in ti obljubljajo večni raj, ako hočeš z njimi it) prispevati, ali pa pogubljenje, če jim odkloniš vabilo. Cemu n. pr. pretiti s pokoro rudarjem v bakrenih rudnikih* sli pa delavcem kjerkoli, ko pa vendar pošteno služijo svoj kruh in še gospodarjem po vrhu0 Seveda, čimbolj se delavci boje vraga, boljše je za izkori- 5 PRIVRŽENCI VATIKANA BI SANS SVOJE NALOGE NE MOGEL NADALJEVATI > Detroit, Mich. — Na slovenskem narodnem kongresu 5.-6. decembra 1942 v Clevelandu so imeli mnogi napredni rojaki in rojakinje za sabo dolgoletno izkustvo. da se svobodna misel in vatikanska pravila ne da spojiti v eno. Vendar so upali, da bo sedaj, ko je slovenski narod v najstrašnejši krizi v svoji zgodovini in se nečloveško bori A svoj obstanek, možno skupno delovati tudi s privrženci Vatikana. Pristalo se jc na vse vrste kompromisov samo, da se koga ne užali. Izvolili smo najzagri- stopnika in da bo prispevalo $2 mesečno SANSu. Na drugi seji so zaključek podrli in predsednika nazvali komunistom, ker je imel srce za svoj narod, in dela ter žrtvuje l^ar more, ker je poleg katolika Slovenec, ki je kot Primorec sam okusil laško fašistično civilizacijo. Detroitska slovenska naselbina se je pričela ob času kot avtomobilska industrija, nekako pred 40 leti. Naši ljudje so prihajali iz drugih naselbin, po večini rokodelci, ki so se hoteli iz-nebiti premogarskih in težaških del, kamor so jih naši šifkartaši poslali. Svežih naseljencev iz stare domovine s početka ni bilo. Nekateri so se udejstvovali pri ustanovljen ju društva 121 SNPJ, drugi pa v socialističnem gibanju, ki je bilo takrat v Detroitu precej razvito. Izven malih debat o politiki smo bili složni in prijateljski med seboj. Šele ko so se pričeli med prvo svetovno vojno naseljevati Ca-lumetčani, se je marsikaj spremenilo. Na žalost oni večinoma niso pokazali narodne zavednosti. Lepa stara harmonija je izginila iz naše naselbine. Društvo 144 ABZ (preje JKJ) se na opetovana vabila ni odzvalo in ni prispevalo niti enega dolarja SANSu. Uradniki in člani tega društva so večinoma bivši Calumetčani. Ne razumejo ali nočejo razumeti, da je treba pomagati svojim bratom in sestram, ki so vedno v objemu smrti, iz suženjstva. Le društvi 121 in 51« SNPJ, oba slovenska doma in ženska odseka, klub 114 JSZ, zbor Svoboda, člani in simpatičarji soc. kluba, ter posamezniki dražili, poštnina je višja, In cene papirja in pisarniških potrebščin naraščajo, dočim je naročnina na Proletarca ista ka- kor je bila. V nadomestitev teli višjih izdatkov in za kritje rednega primanjkljaja je bil na predlog Joškota Ovna ustanovljen poseben SKLAD DVESTOTERIH PROLETARCU V PODPORO. Vsak izmed njih se obveže prispevati najmanj $5 v ta namen. Ako se še niste, odiovitc se tudi vi za pristop med DVESTOTKRK. OD VSESLOVENSKEGA DO I. SANSOVEGA ZBORA (Nadaljevanje s 1. strani.) govi. Na nasprotni strani so bili prav tako budni. Boj je bil zares in trajal je dolgo. Medtem so lam zmagovali partizani in tukaj pa tisti, ki so vzeli SANS za resno stvar. Ljudje, ki so ruvarili pod za-vajairto znamko ZS2 so vojno izgubili. Tam so jo izgubili njihovi somišljeniki. Angleška in ameriška vlada sta se skupno s sovjetsko odločile za osvobodilno fronto pod vodstvom Tita. Večina Sansovega odbora — oziroma sedaj je ves večina, ker drugi niso več zraven — ima zavest, da je delovala pravilno in edino koristno za svobodo naroda. SANS je v svoji kratki dobi moral po vijugastih potih, toda tisti, ki so bili iskreno zanj, so imeli jasen pogled v jasen cilj.. V največje zadoščenje jim je, da ko so mnogi omahovali, so oni vedeli, da se bore pod geslom, ki pravi, "Smrt fašizmu! Svoboda narodu!" BEG SATELITOV IZ NACIJSKE LADJE, KI SE POTAPLJA (Nadaljevanje s 1. strani.) Slovaški kvizling se trese v Kakor v Budapešti, tako so v skrbeh tudi v Bratislavi. O Rumuniji pravijo, da je že lansko jesen ponudila zaveznikom mir, pod pogojem, da jo zasedejo angleške in ameriške čete in da rdeče armade ne bi pustile v Rumunijo. VVashington in London te zahteve nista mogla odobriti in sporočila, da če Rumu-nija želi mir, naj se poda v pomenek z Moskvo. ' Kakor Rumunija, tako je neuradno tudi Slovaška ponudila mir, pogojno, da se ji jamči neodvisnost in da jo zasede ameriška armada. Tudi Madžarska bi rada, da se v njo ne naselijo sovjetske pač pa ameriške divizije. Ker se tem Hitlerjevim satelitom ni moglo ugoditi, so v Sofiji, v Bukarešti, v Helsinkih, Budapešti in v Bratislavi vztrajali v vojni, oziroma eni še vztrajajo. V Rumuniji so se umaknili, Sofija skuša isto, Finska se pogaja. a slovaški kvizling pa bo moral čakati konca, ki ga bo vrgel v pogubo. Zanj, kot za ostale kvizlinge, ni drugega izhoda. Ameriške izgube v Italiji Od prvega dne ameriške invazije v Italijo pa do 12. junija so znašale ameriške izgube v Italiji 73,166 mož, kot je poročal 20. julija izvršni tajnik vojnega departmenta Patterson. BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tal 20-Ml 424 Brond Street JOHNSTOWN, PA. ItMIIMIMIHtnillllllM A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers e OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAI EDUCATION 1 i / /i ORGANIZATION / H 1 CO-OPERATIVE VLv/ COMMONWEALTH Pukli.k.d W~kly at 2301 S«. Law«d*W A*s. CllICAGO 23, ILL. August 30, 1944. VOL. XXXIX. The Sonctity of Profits VVhen our boys and girls come back from the hell that ia in Europe and the South Pacific and China, it ia to be aincerely hoped their human nature will return to normal. For many montha, since America entered the war, in fact. the I tope had been nourishod in this country that the meanest type of aelfishness—war profiteering—would disappear or be suppressed by lavv and public opinion, or both. As the third anniversary of our entry in the war approaches. the hope of profitless war goods manufacture has vanished into thin air. Greed for the almighty dollar on the part of those participating in our war material manufacture has supplanted the graciousness of helping rid the vvorld of Hitler and Tojo and Mussolini. It takes mpre than back slapping and huge advertisements in the C.aily press and in magazines, ali paid for by the United States government as a part of "cost plus" manufacturing agreements, to take the curse off this type of pernicious profiteering at the expense of the blood of our American service men and service women. The miracle of war produetion, worked out mainly b* the 13,000,-000 men and women vvho are proud of their organized labor affiliations. has somevvhat eclipsed the true story of profits and profiteering. But it is the fervent prayer of the honest American, and they are in the great majority, that our returning veterans will remember these profiteers and mete out to them their just dues for the purchase of their lortunes vvith the blood of Gl Joes and Gl Janes. — The Progressive s Miner. How the War Benefits the "Idle Rich" lN THE W1ND From THE NATION • Tqx Lowyer Estimotes Averoge Inerease in Value of Their Securities Is More Than Twice • Their Total Taxes Here is an unusual letter^-ao unusual that we huve given it first plače in our editorial column: . • To the Editor of LABOR: I have been reading LABOR for almost revolution m the lberian pen-10 vears lt has given me more wurth vvhile mformatmn than ali the m n|a Rtvnlll(inn.rv nr-nar.-cthers nevvspapers and magazines that reach my dea|L ••j am what some people irreverently taM^^4jkJawyer ; that is, I advise my clienU how they may reduce the tfifeunt they pay Uncle Sam from time to time. It s not an inspiring business. but perfectl) legal and therefore. legitimate I am not writmg th.s lelter to defend my calling, but to throw a little light on the problem of WI»o is profit- ms from war and vvho is pa .v ing for itr • ...... » • • • We are told every day that the rich have made great sacrifices in the way of taxation; that no one is getting rich out of the war aiui that the poor man should not complain if his taxes are drustically inereased Well the other day I was asked to look over the investments of one of my clients. He has approximately $500,000 invested in stocks and bonds, about 40 per cent in government bonds and the remainder pread over about 60 utility, industrial, insurance and other securities His income from these investments is a handsome one In addition,. he has a salary from his business, although it does not take much of his time. _ • • • t days, engage in a "spontaneous "Novv, this gentleman pays a very large aum each year to the | campaign, urging the more con- Public Treasury in the form of incoine tax, and lie doesn t like it a little servativo empolyees bit. But, as tl»e result of prosperity which haa come to this country because of the war, his investments have increaaed in value "As a consequence, since Pearl Itarbor. kis inerease in prinripal has been twiee the amount be has paid to Uncla Sam in taxes durinc that period—and a little more. "Obviously this war hasn t cost my client a penny. On the contrary, it has added to his wealth. Now the vvorkers, organized and unorganized. and the other lovv Jaques Barthaut, nevvs commen-tator on the Nazi-control led Pariš ladio, in u recent broadcast had this to say about Spain: "The Jew Alvurez del Vayo is in Algiers as sembling troops for resumption of ion in the Ib« insuia ... Revolutionary prepara tions are being completed in terri-tury control led by the Anglo-Sax-ons vvith the consent of Washing-ton and London. While in Madrid they reiterate assurances guarant-eeing Spain against the return of armed Uolshevism, Roosevelt and Churchill assist the plots of Bogo mr»lov and Del Vayo. It is now felt in Madrid that the only safeguard for Spain is the collapse of Bol slievism and the Allies. The Falan gists are ready." We learn that tvvo large compa nies doing vvar vvork are encour aging their sales and promotion staffs, vvho have little to do these Congress Should Turn On The Light After discussion vvhich dragged along for weeks—most of the important talk being behind closed doors—the International Monetary Conference at Bretton Woods, N. H., has adjourned after formuiating plans for a WiriH Bank and » globa! Stabilization Fund. Uncle Sam is involved to the tune of six or seven billion in gold. Lord Keynes dominated the gathering. He's undoubtedly an able gentleman. He has always been on the side of the ruling classes in Kngland. They put him in the House of Lords so as to add to his P^stige ^ ^ ^ Uxed as they have never t*.^ and make him more influential. For some reason. vvhich is difficult ^^ ^ no ilftVMimenU, except their vvar bonds and. there- to explain, many Americans are more impressed by a statement made | ^ ^ iBf Bo incTtM ln prineipal out of this vvar. by Lord-So-and-So than they are by something Mr. So-and-So may say | «My c|i#nt doeg not present an exceptional čase Ali the 'idle rich' It is not unreasonable to suggest that Lord Keynes has worked out ^ » ^ depend on ineome from investments-have had the same experience. The rich have grovvn richer; the poor have grown poorer, despite ali the fine promises made by those in high plače«. • • * In other words, the ordinary American is the "goat" in taxation, as vvell as in some other phases of our economic setup LABOR has been i endeavoring for a long time to clarify this complicated matter of Federal taxation. We thank our friend for his contribution — LABOR. servative and vote. to register plans vvhich vvill aid the classes he represents. Unfortunatelly, what benefits those classes may not benefit American and British workers. At the moment vve are not prepared to enter into a detailed discussion of the vvork accomplished at Bretton Woods. The official documents are long and dreadfully complicated. This much may be said now, ho vve ver: Congress will make a mi sta k e il it swal!ows the World Bank aad (he Stabilisation Food vrithont the most careful study. Hearings should be arranged so that ali sides may be heard, and, of course, they shoujd be in the open. The plans formulated at Bretton Woods vvill affect every American for good or for 111. Therefore, before they are adopted, every American should have a chance to learn something about them.— Labor. ------------- The "Conversion Problem" : » By RAYMOND HOFSES, Editor, Reading Labor Advocate Like aH other people, Socialists privately controlled competitive have been thinking and talking j economy and to reduce working about vvhat is commonly called the "conversion problem." It's admitted by everybody that the closing of vvar industries and the return of approximately 10 millions of young men vvho are now in the armed forces. aH of vvhom vvill be looking for jobs, vvill be the basis of this problem. What means can be devis-ed for "taking care" of so great an inf!ux in humalt beings vvho are able, ready and vvilling to work? Study the question vvhich is both-ering our "best minds" and you Will erash head-on into the weak point of this private profit system that both old parties are determined to preserve for as long as they can. Vievved by itself the addition of a vast army of vvorkers to a nation as spacious and as richly endovved vvith ravv materiala as America un questionably is should not create a problem.. On the contrary, the return of the national economy to a peace basis, the end of the vvaste of vvar, tlje releasing of many millions of people from the useless and destruetive activities in vvhich th^ are novv engaged should solve many problems. Especially it should solve the problem of hovv to provide everybody vvith a secure life vvith more comforts and more leisure than the people of any age or coun try have ever knovvn. hours and inerease leisure for everybody vvithout sacrificing living standard s vvhen men and ma-chines had produced surpluses. JUG0SLAV1A'S BIG PART IN THE FINAL BL0W TO THE NAZiS The meeting of Prime Minister Churchill, Marshal Tito, and Pre mier Subasich in lUly had a direct bearlng on coming military develop-ments in the Balkans In Churchilli mind Tito's National Liberation Army is clearly the bridge betvveen the Western Allies and Russia. Although Allied successes in France and Poland have diminished Regmald E. Gillmore, president of Sperry Gyroscope, reports that his company's experience vvith Negro vvorkers in skilled jobs has been excellent. A consitlerable number of them are leaders. Ali of them get along vvell vvith vvhite vvorkers. And Negro vvorkers in general. says Mr Gillmor, "are neither so prone to absenteeism as other vvorkers nor do they change or lose their jobs quently." An eight page reprint from Comic Cavalcade is being distrib-uted bv the National Maritime Union, CIO. It is entitled "Hereos in Dungarees." and pietures the role of merchant seamen in deliv- The Cause of this War "This vvar, vvith Its terrific cost, vvas fought *olely for the benefit of thfc munitlon makers and not for the preservation of democracy." We plače quotatlon marks around the above paragraph because it is a statement by Henry Ford, aged pioneer of the automobile iKdua try and foremost a post le of free enterprise. * Had vve said the sume thing on our ovvn we'd probably have been condemned and possibly arrested. But vve re glad that Ford said it, be cause vve believe that, in a broad and general way, he is right. We vvouldnt point only to the munition makers, hovvever. Wars are natural consequence of the private-profit systeni. Possibly munition makers may vvant vvar to Inerease their business. On the other hand, vve don't believe many profiteers vvant war. But vvant it or not, the rivalries and clushes of interest that are inherent in the private-profit economy caused vvars in the past, caused this vvar and vvill cause future vvars. The fact is that the capitalist »ystem can't live unleas it expands And the yystem itself has developed to a point vvhere the economy of one nation can no longer expand vvithout encroaching upon the in-terests. if not the rights, of another nation. That's competition. Thafs the way capitalism funetions. There is one possible way in vvhich fhe game of labor exploitation inight be continued vvithout future vvars. Ani vvhen vve say "possible" vve are earefully rejeeting the more hopei*u! vvord, "probable." The way to exploit vvorkers for private profit and not vvlnd up in vvar is for ali the exploiters of the vvorld to enter into and keep an agreement under vvhich the spheres of activity for each vvill be de-signated and respeeted. Hovvever, to do anything like that and make sueh a set-up stick, it vvould be necessary for the exploiters of each nation to first sub jugate the vvorkers vvithin their ovvn countries—to deprive them of the right to strike and agitate and vote to change the system. Capitalism permits of only one alternative to vvar. It is human slavery on a world-wide basis. Workers vvho vote to continue sueh an economy are making a aorry choice.—Reading Labor Advocate. Planning Or Chaos? the importance of the Balkan front, it is sUH an eaaential part of the loop gQ cvcn j,jgher and thus broaden vvhich is closing around Hitler. An Allied landing aomevvhere in north-em or central Dalmatia may be expected at any moment. IU aim vvill 1* to eut off from Germanv the dispersed German divisions in the Balkans and to separate them from the forces of the satelite nations. Turkcy> position and the imminent vvithdravval of Bulgaria from the vvar vvill ease the path for the Allied armies and the Yugoslav Partisans. Tito's recent understandings vvith leftist and asrarian elements And vvith human vvelfare as the i jn Bulgaria, Greece, and Albania make him the logica end sought, it vvould bc the rrujst natural thing in the vvorld to ex-tend democracy to our industrial processes so that ali of us vvould have at least as much to say about the running of corporate business as vve novv have to say about the running of our political government. agrarian e! * center of A momentous decision confronts your Confiressman in the very near future. He must decide vvhether American industry is to be reconvertel quite so fre- [ ;n a p|annecj an(j orderly fashion to peacetime produetion, as and vvhen vvar contracts end; or vvhether plants are to be closed dovvn right and left at the vvhim of their ovvners vvithout any program for continuing I roduction and employment. He must decide vvhether vvorkers and ex-servicemen, as vvell as business interests, are to be protected by adquate emergency unemploy-ment benefits against sueh dislocations as are inevitable; or vvhether only profits are to be guaranteed, vvithout any similar proteetion for ering the goods to the fighting j!;uman heings. fronts lt presenU arguments, on I He murt declde ^hether vve are to start planning novv for jobs for level in favor of'a" and cspanded produetion after the viar; or vvhether vve are to plunge blindly ahead into post vvar depression and mass unemplo.vment. For orderly reconversion, proteetion of human interests and plan ning for jobs for aH, only one effective measure has been presented to Congress. It is the Kilgore-Murray bili, rejeeted in the Senate by a combina-tion of reactionary Ropublicans and polltax Democrats, but stili in the running if the House vvill adopt its counterpart, the Celler bili (HR 5126). The George bili adopted by the Senate is no more than a feeble Kttempt to gloss over the beak prospects of industrial chaos, mass misery and postvvar depression, vvhich it does little or nothing to avert. — The CIO Nevvs. the comic-book level, in unionism and against racial and religious diserimination. Walter F. Crovvder, chief of the distnbutioh division of the Bureau of Foreign and Domestic Commerce, vvriting in Printers Ink, says distribution eoats should But the purpose of reconversion, so far as our capitalistc profit takers and tneir Democratic and Republican lackeys are concemed, is to produce vvealth, not for use, but for sale. And there's the problem. Every ruling, every adjustment, every governmental ediet that comes to America must be shaped to fit the unalterable determina-tlon of the ovvners to preserve their profit-taking privileges. The door& of industries vvill have to remain closed until they can be opened vvithout injuring the private-profit systcm. Dismissed vvar vvorkers and returned soldiers vvill have to rot in iuieness, as they did in the decade beginning* in 1029. VVorkers vvill have to trade liberty for bread, men and chines alike vvill have to vvait until Reconversion from War to peace | the reconversion problem is solved Balkan resistance. They vvill facilitftte Russla s descent through Rumania and Bulgaria and insure aetive support for Allied landings in the Adriatic at med at the Austrian frontiers. The main blovv against the Nazis vvill probably be concentrated in the seetor betvveen Trieste, Ljubljana, and Zagreb. Hungary. sandvviched betvveen the Russians artd Tito. can offer only vve^k and inefficient resisUnce. The Salonika front, vvhich had »uch enormcus importance during the last vvar, vvill not be reestablished this time. The conflict vvill be centered farther to the north because if Russia s advance into the Carpathians and the control by the Par-tisan forces of northern Yugoslavia. The Yugoslav Partisans. united vvith the Partisans in northern Italy and vvith the forces of the Maquis in southern France, from a real chain of peoples armies holding open the door through vvhich the Allied forces vvill drive to deliver the final blovv to the Nazis.—The Nation. market . facilities, vvhich vvould mean more produetion and more job§ " A recent "March of Time" film presented an unsubtlo defense of Irelands neutrality. Wc novv have] at kand some advance publicity for a fortheoming film by the same outfit, atacking the British Empire Festung Kuropa: Mrs. Vidkurn« Quisling is in a hospital. Melan cholia Her doetur has a police eseort. ................... 1 1 - IT'S A GREAT SYSTEM presents a troublesome problem only because the people vvho are mapping the postvvar program aren't really concemed vvith bene-fitting the American people as sueh. What does coneern them prlmar-||y ii that the reconversion shall be accomplished in sueh a manner that the fevv people vvho ovvn the natural resources and industries of America shall be enabled to continue to ovvn them—and to manage them under sueh rules as vvill ensble ovvners to rule and esplolt the many vvho do the nation'8 useful vvork. If human vvelfare vvere the only end sought by our national policy-makers, it vvould be easy to go from the relative scarcity of vvar to the absolute abundance of peace. If America had a Socialist econ-omy of produetion-for-use instead of for private profit it vvould be logical to teli everybody to gb to vvork and produce everything that they needed. It likevviae vvould be logical to eliminate the many useless jobs that ara nacasaary to a from the capitalist angle— The problem of hovv to make a profit by permitting / American vvorkers to use the nation they w6rked to build and lought to save. # Can the problem of reconversion be solved by an ovvning, ex-ploiting class? Yes, It ia possible. Workers can bm used for the profit of a super class— By imposing the control of a super state upon industry and hu-manity. If the sale-and-profit econ-omy is to be extended far beyond the end of tfle vvar that is the way that is the way the problem of conversion must be solved. "Free" enterprise can't do it. Only an American brand of fascism can. There is no escaping the choice. We are either going to serap the private-profit economy or surrender our liberty as vve change from the ways of vvar to the ways of paac«. ' *ln čase Dewey keeps his pledge to finish out his term as governor of Nevv York, vvill F. D. R. finish out the century in the White House. A young army captain vvho vvas aent to Alaska in mid-vvinter asked on his arrival there: "Hovv eold does it really get?M "When your shaving lotion freezes, then it's 30 belovv," he vvas told. "When the antiseptic ma"1 solution freezes, it's 50 belovv When Scotch freezes it's 65 belovv. And vvhen the anti-freeze mixture for trucks and bulldozers freezes, then you'll knovv it's 70 belovv." "At vvhat point does gasoline freeze?" demanded the captain. "At 91," he vvas informed. "But don't worry about fhat. Because you freeze at 71.*' LABOR 0N "FREE ENTERPRISE" Liquor dealers are vvondering if —instead of the customary The End sign—the new 20th Century-Fox pieture •^ilaon" vvill close vvith Thafs Ali. s With the Red Army getting closer and cloaer to Berlin, Adolf Hitler vvill probably begin isaulng Dis-Orders of the Day. / s Maybe the enemy could understand the handvvriting on the vvall better if they learned hovv to read English and Russian. QrrrK so The man in the moon isn't half ao intsrasting as thc lady in the sun. Philip Murray declared: "...Labor vvill not tolarate an economy of scarcity in the name of "free enterpriae/ If capitalists fail to deliver the goods. others must be given a chance to do so. The goal must be full employment, full produetion and full consumption, on a rising standard of living ..." The Hat Worker editorlalizes: "Who is it that speaks for "free enterprise" and makes sueh pious protestations in its behalf? Who but the very people vvho have al-ways sought to stifle free enterprise! The monopolies vvhich throt-tled competition, the trusts vvhich forced countless free enterprises to the vvall, are those vvhich pre-tend to act as saviors of free enterprise. They vvho brought ruin and desolation in our economic life promise prosperity ..." " 'Free enterprise' is the Jatest smokeacreen of big business... vultures of society vvho vvant to go back to the good old daysf of the svveatshop," commenU the Knoxville Labor Nevvs. " 'Free enterprise' is a dead battlecry." UE Nevvs of the CIO Electrical VVorkers Local 601 publishes a pledge by the W#stinghouse mana-gement not to take advantage of their employees' no-strike pledge. to meet contractual obligations, and to settle ali grievances vvithout subterfuge or evasion ... Harry Bridges proclaimed: ' We reject any hostility of labor to capital as sueh."—From Tha Ntw Lsadsr. MEMBERS OF CONGRESS LEARN SEAMAN'S JOB THE HARD WAY Tvvo members of Congreas novv knovv more about the gruelling vvork performed by seamen and the risk they run in taking wartime cargocs to Europe than they could learn by reading ali the books in the library. They are Congressman Gordon Canfield (Rep., N. J ) and Congressman Hugh D. Scott (Rep. Pa ), members of the House Merchant Marine Committce. To ob tain Information for the committee they signed on, under assumed names, as members of the erevv of a tanker and vvorked their way to London as utility hands. Their idcntity vvas unknown to the members of th« erevv until they reached po rt. "Wc vvorked like hell," Canfield told London nevvspaper men. "We got up each day before 6 and make tip 20 bunks, then svvabbed the gal-leys and rooms vvith slop buckets, cleaned privies and polishod brass until evening." "They vvorked the panU off u»," Scott testified. "It vvas no junket. Wc got seaman's pay and will do-nate the money to aeamen's fundi." The solons disclosed that the tanker vvas under Nazi attack part of the way and escaped ftubmarlne raiders by elever navigation. v SOLDIERS MARRYING AUSTRALIAN GIRLS This may be a mechanized vvar, but Cupld stili finds his bovv and arrovv a most effective vveapon. A dispateh from Sydney, Auatralia, discloses that nearly 10,000 Aus-tralian girls have married American soldiers since 1942. Already 1,000 of these vvar brides and about 200 babies have come to the United States. Recently another large con-tingent arrivad at San francisco Looking Ahead By LEN DE CAUX What ha p pen s to a person vvho can be out of a job vvithout starv-ing to death? According to opponents of the Kilgore-Murray-Truman bili, he vvill become a lazy bum. They express great moral indig-nation at the idea that a jobless vvar vvorker or ex-serviceman, vvith a vvife and three children to support. migh#get as much as $25 o vveek under this bili. This. they say, vvould "encour age idleness." remove "incentive," demoralize the vvorkers. etc., etc. An Interesting feature of this line of argument is that if you follovv it through, the folks vvho advance it must be the biggest and lasiest bums in the country. For there isn't a rich coupon-:lipper. a millionaire pubhsher, a vigh paid columnist or radio com-mentator, nor even a $10.000 Sen-, a te opponent of the Kilgore-Mur-ray-Truman bili, vvho would starve if he quit vvorking. Their investments, savings, etc., guarantee them. vvithout vvorking, far more than this bili provides. This argument is as old as it is phoney. It has been used against cvery attempt to provide the slightest measure of security for vvorking people — against higher vvages, against unemployment relief, against WfA, against old age pensions, and against aH forms of social aecurity. It ls particularly phoney as used against the Kilgor-Murray-Tru-mat« bili. For the chief purpose »t this-bili is to prevent Idleness by provlding jobs for ali. Furthermore, the blH'a opponents, vvho express sueh horror at the idea of "encouraging idleness," favor full compensation for the ovvners of plants vvho may close them dovvn at the concluslon of vvar contracts; they object only to similar compensation for the vvork- ers vvho may thus be throvvn out oii the street. The George bili, adopted by the j Senate in plače of the Kilgore Murray-Tuman bili, adds nothing i to the present state unemployment j benefits. vvhich averagf only $13.-i!4 a vveek. Hovvever, the unemplo.vment ccnpensation against vvhich most of the propaganda has been di-rocteJ is only one small part of the Kilgore-Murray-Truman bili. The bili as a vvhole Is designed to plan recouversion from vvar to peacKime produetion in sueh a way as to make it unnecessary to pay unemployment compensation to large nunibers of people. For this purpose, it provides for cooperation of industry, labor, agriculture and the public vvith government, through a National Produetion - Employmcnt Board, vvorking vvith the Director of War Mobilization and Postvvar Adjustment. The bili also provides for a Bureau of Prograrns to revievv ali re conversion plans, and for advisorv councils for each industry and area, repreaenting industry, labor and agriculture. Ali these fcaturos are omitted from the George bili, vvhich vvould in effect leave reconversion to plan less busirtesa-as-usual. AND ROMAN IA QUITS ! Roman ia s exit from the vvar as Hitler's ally speaks eloquently for thc victory of Ruasian arms and for vvhat the Allied blitz in France means to the Balkans. Wlth the liberation of Pariš, the fall of Mar selila and the sensational advance* of the Allies on other fronts, the defeetion of Bucharest adds heav-ily.to German knovvledge of doom for the Axis cause. Bulgaria is straining to follovv Romania out. We have not yet come to the end of the course — but in Europe vve appear to bo entering the home streteh.—The Chicago Sun. Lady—I vvant to see some gloves Clerk—What kind? Kid? I.ady—Young man, I am not ac-customed to being addressed in that mannarl