Dopisi. Od Pesnice. (Zaple njenj e ,,Slov. Gosp.") Kdor bi izmed naših bralcev še ne vedel, kaj je Pesuica, njemu povemo, da je to potok, mala reka, ki se vije po pesku, kar ga je od Kozjaka, gorovja nad Mariborom, skozi Slov. gorice doli do sv. Marjete pri Ptuju, in to navadno prav leuo. Kedar pa kopni sneg ali se vlije ploba. naraste ona čez silo in takrat je lehko nevaina za travnike in njive, ki ležč ob njej. Gotovo pa bi ne bil niliče ugenil, da bi ona postala kedaj nevarna za ,,Slov. Gospodarja". Ali kaj se če, za to, 22. številko njegovo je kriva prav Pesniea, da ne pride bralcem o pravem oasu v roke. Mož, ki biva ali čegar domačija je ob Pesnici, tedaj tak, ki je pravcati nPesničaru, poslal je uredništvu nSlov. Gosp." nekaj besedi ,,izPtujskega okraja". V njih je govoril o popustljivih Slovencih ter jim polagal na srce, da ni dobro, če nosijo svoj denar Ijudem — prusakom, tedaj tacim moževom, ki živč v našem avstrijskem cesarstvu, pa imajo oči le v ,,rajhuu gori v Prusiji. Po vrhu pa še, misli Pesničar, za slov. Ijudstvo nimajo ti ljudje kar nobene lepe besede. To je gola resnica in za to ve tudi gospoda pri c. kr. oglavarstvu v Mariboru. Ta misel ,,Pesničarja" tedaj gotovo ni bila kriva, da je c. kr. glavarstvo dčlo ves prvi natis nSlov. Gosp." pod ključ, zinil pa je še tedaj že kako drugo vmes, ki tej gospodi ni bila dovolj nedolžna. Naj že bo pa to, kakor koli, toliko je gotovo. da dobodo bralci denešnjo številko za celi den pozneje, kakor druge krati v roke. Gotova pa je tudi za založništvo precejšnja izguba v denarju. Ali izguba sem in tje, uredništvo in tudi založništvo ,,Slov. Gosp." seže bralcem na ljnbo po kislo Jabelko. ter priredi drugi natis te številke. Castiti bralci pa izvedo lehko iz tega, kak križ da ima uredništvo ,,Slov. Gospodarja". Ne bode jim tedaj težko, dati mu odpuščenja za to zapoznjenje. Nič ga ni si samo krivo. Čudno je to, da teče v tem naša Pesnica še slej kakor prej čisto mirna proti Dravi. Od sv. Jakoba v slov. gor. (Pozor in zalivala!) ČezKušernik, občino s svetim Jakobom v slov. gor. združeno, ni vselej ia vsak čas varno posameznim osebam potovati. To kaže izgled.Mlajša hči gospoda Pavaleca pri sy. Jurju v Slov. Gor se je bila dne 12. maja t. 1. napotila v Maribor. Ko pride v St. Jakobski dol, zapazi ondi dva rokodelska pomagača, ki sta svojo pot veduo nekoliko korakov pred njo nadaljeva'a Dospevši na vrli imenovanega hriba postoji deklica pri nekem njej znanem viničarju Zorjanu, misleč, da prideta una dva v tem nekoliko naprej. To se je na videz tudi zgodilo, vendar pa se fantalina tam, kjer cesta skozi gozd proti Vukovskemu dolu sukati začenja, v gošči skrijeta in jo mimogrede napadeta. Ko med napadom in gozenjem od nje denarjev zahtevata, priliiti na krič silno oplašene deklice nek mož nasproti, ki je imel seboj nekaj sodarskega orodja V tem hipu pobrišeta una dva svoje pete zopet nazaj in sta zginila izpred njih oči. Ker so za tem človekom, ki je bil rešitelj napadene. prišli nek duhovni gospod, bi ta ategnil biti brž ko ue kak sodar. ki je šel z duhovnim gospodom na vinski posel. Duhovni gospod so deklici, ko se je nekoliko oddalmila. svetovali, da naj le gre svojo pot naprej, ona to tudi stori, pa ne da bi bila njih in njiliovega spremljevalca spoznala in se jima za veliko dobroto dostojno zahvalila Pisatelj teh vrstic dozvoljuje si tedaj v njenem kakor, tudi v imenu njenih starišev izreči očitno, dobrotnikoma najiskrenejšo zahvalo. Zraven pa bi bilo želeti, da bi se onima tihotapcema dalo na sled priti. To bi se sicer celo laliko zgodilo, ako so ju ljudje, kjer sta prenočevala. poznali, Prenočevati sta morala gotovo v tamošnji bližnji okolici, kjer se je ta prigodek vršil že v jutro okoli šeste ure. Iz Vranskega. (Ži vinoreja.) Dne 23. t. m. se je v Kapli blizu Vranskega vršilo licenciranje in ob etiem tudi premijiranje domačib plemenskih bikov. 1'rignanih je bilo 23 bikov, večinoma prav lepe rasti in kreposti. Polovica jib je spadala v muricodolsko, polovica pa v marijindvorsko pleme. Oba plemena pa v teh krajib ugajata domači živinoreji. Dovoljenje ali licenco so prijeli razven dveh premladili vsi biki, vrb tega pa se je deseterim gospodarjem za posebne lepe bike izročila premija iz državnih, deželnih ali okrajnib darov. Po premijiranji se je vršil razgovor o sedanjem stanju govedoreje. Sklenilo se je poprositi na dotičnem mestu, da se iz javnih doneskov nastavita dva plemenska bika marijindvorske vrste, jeden na Vranskem, drugi v Letuši. Objavilo se je gospodarjem, da se biki, ki niso licencirani, ne smejo spuščati pri ogibu kazni. Na to je okrajni živinozdravnik g. Jelovšek v obširnem predavanju razložilv slovenščini, kako treba ravnati z brejimi kobilami in kravami, kako jim treba pokladati gledč na to, da so se doslej v tem oziru godile tako mnogovrstne napake. G. Jelovšek govori jasno, jedrnato in temeljito. Jako nam je vstreženo, da so namestili tega gospoda kot živinozdravnika v našib krajib, ker je zmožen slovenskega jezika in je splob naš rojak, česar o prejšnjem ne moremo reči, ker je imel dve veliki napaki, prvo to, da ni znal niti besedice slovenske, drugo pa tako, ki je sicer jako razširjena po svetu, pa je nočemo očitno povedati. Veselilo nas je pa tudi, da so naši gospodarji vso razpravo prav pazljivo in radi zasledovali in poslušali. Iz Ptujskega okraja. (Pogreb.) Dne 18. aprila smo tukaj Antona Struceljna, apoštovanega posestnika v Dražencab bladni zemIji izročili. Ranjci je bil spoštovan slovenski uarodnjak, skrben in po vsaki strani priljubljen gospodar. Kako ga je vsa okolica Ijubila, to se je pokazalo pri njegovem pogrebu. Domači sosedje so se v lepem številu zbrali ter ga spremljali k večnemu počitku. Bog mu daj večni mir! \7. Trnoveljske vasi. (Še nekaj o naših velikih Nemcih) Kje je neki vas Trnovlje in zakaj se imenuje Trnovlje? To vam naj povem v kratkem. Mi imamo v naši vasi slavne može, ki so že visoko starost dosegli, namreS 90 let. Ti nam marsikaj pravijo o svojih prededib. V vrsti, kjer zdaj stoj-š krasne hiše slovenskih kmetov, tu je rastlo nekdaj trnje in ravno za to se pravi naša vas Trnovlje. Da so pa tukaj slavni slovenski kmetje doma. to dobro veste. Akoravno je tukaj nekdaj trnje rastlo, tega so izruvali naši predstariši ter slovensko zemljo spremenili v rodovitno polje Tedaj si je začelo pa tudi nemčurstvo to opazovati. češ, ali bi se dalo nas kje kako poruvati, toda zastonj; kajti mi nismo trnje, akoravno pikne v časib nemčurja naša beseda. To si pa vsak lehko misli, da se, kdor na trnje stopi, zbode in ga še potem rana dalje časa boli. Zato se pa navadno zmerom to trnje odbira od drugib. dreves. Ravno to so hoteli naši žlahtni ,,hrastiei" glede nas in to je tudi naša misel in želja. Če bo božja volja bo tudi gotova resnica, da se mi trnje odberemo od velikih nemčurskih hrastičev. Zakaj oni visoko rastejo, mi smo pa nizka trnina, ki obrodi v časi kislo grozdje, da ga v jeseni pastirci zobljejo. Nas vendar še nemškutarji niso mogli pozobati, ali morebiti bi še vse eno radi segli kedaj po tem grozdju. toda prepozno bo. Kaj pa da to pomeni. to vam bomo prihodnjič še poročali. Iz Samošan pri Ptuju. (Siva ajdina.) Velikokrat se kaka reč po časnikib bvali iu priporočuje črez mero, posebno po nemškili. Ali da bi bila v resnici katera reč takega priporočila vredna, kakpr siva ajdina (poligonium argenteum), tega se še nisem prepričal. Ko sem pred nekaterimi leti neko priporočilo bral o tej ajdini, kupil sem si je pol vagana, posejal na strnišče in dala rui je šestnajstero seme. Tako sem se še naslednja leta prepričal, kakor tudi več drugib posestaikov, da ta ajdina vrne vselej desetero do petnajstero seme. Priporočujem vam toraj, dragi kmetovalci! sejanje te ajdine, ne na mojo korist, nego na korist in blagor kmetijstva. — Poskusite in hvaležni bote Bogu, kedar bote se resnice prepričali. Ta ajdina je namreč veliko lepša in težja, da več lepše in boljše moke, kakor pa navadna. Ima tudi to prednOst, da raste bolj naglo, da več slame, katero živina rada j6. — Nekaterim bi še zamogel jaz s semenom ustreči, ako se v kratkem oglasijo. Stari vagan ali 60 litrov prodavam po 4 goldinarje. Lovrenc Bratuša.