VdSbt jm pte&m* v »otovlnL bjbsjs vsa* torek, Catčt&ft tss mz>K*o. Caaa pszmaiftl Številki S 1-Stf. TRGOVSKI LIST '• A | 4 ' ffeMSto* Bsfstaltts » ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRUO IN U * UrifeHutf Or*401 flStt — faeriT I lftm K t*\ cs poi ut* K 95, n Četrt leta K tt. amin« K 90, m taoaematvp , rf\ \yt r*L -* Plata Ib toll ■*zf = i m —i V>1- U$0. — Storilka telefon« SSL se ▼ Ljubi)**!. tiirro iv. LJUBLJANA, dne 29. novembra 1921. ŠTEV. 129 Dolžnost vsakega naročnika je, da nam pridobi za 1.1922 vsaj enega novega naročnika. Razšlrlaite 'TRGOVSKI LISTI ter peiilJalte upravi rissEove novih naročnikov« Razorožitev. Francoski ministrski predsednik Briand je na vvashingtonski konferenci izpregovoril velik govor o razorožitvi na kopnem, ki je na vse prisotne napravil velik vtis in je našel splošno priznanje. Briand je z vso zgovornostjo in z njemu lastnim temperamentom razvil mogočno sliko povojne Evrope in je takoj uvodoma povdarjal, da je Francija prva, ki bi izvedla razorožitev in naj ji nihče ne očita imperialističnih teženj. Ali ta klic po večnem miru je utopija, ki se ji posebno Francija ne sme vdati, ker ima za soseda državo, kjer še niso zamrle tiste sile, ki so pahnile Evropo v vojno vihro, in kjer silna industrija brez kontrolne možnosti od strani zaveznikov ustvarja kljub vsem prepovedim bojna sredstva, kjer je sedem milijonov bivših vojakov pripravljenih, stopiti pod orožje. Spričo tega položaja mora Francija stati budna in ravna brezdvomno v interesu celokupnosti, ako razpolaga z gotovim efektivnim armadnim stanjem. Že itak se bo to stanje zmanjšalo, ker je Vlada znižala prezenčno službeno dobo. Ali preko teh mej ni mogoče stopiti, ker bi nastala nevarnost, da vse pridobitve zaveznikov postanejo ilu-zorične. 0 razorožitvi ne more biti govora, dokler se v Nemčiji ne vkorenini v vseh plasteh ljudstva pravi zapad-ni demokratični duh, ki je zaveznike privedel do zmage. Ta doba pa šele prihaja in do tedaj mora Francija čuvati evropski mir z oboroženo silo. Te odkritosrčne in prepričevalne besede so našle velik odmev med delegati. Po vrsti so Balfour, Pchan-zer in Kato za Anglijo, Italijo in Japonsko v polnem obsegu pritrdili francoskemu stališču in so obljubili svojo pomoč. S tem je Briand dobil svetovno polnomoč za nadaljevanje svoje politike in je nemške kroge spravil v mučen položaj. Duhovi v Nemčiji so spričo tega dogodka potrti ter vidijo, da so njihovi tajni naklepi in upi demaskirani pred celim svetom. Italijanski delegat Schanzer je v svojem odgovora istotako izrazil skepso glede razorožitvenega vprašanja in se je pri tem dotaknil odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Po francoskih časopisnih poročilih je izvajal, da je Italija po sklepu miru iskala neposrednega, odkritosrčnega sporazuma z Jugoslavijo, da pa smatra vsako razpoloženje za toliko časa za nemogoče, dokler se slednje ne izvede v državah, ki so nastale na razvalinah bivših centralnoevropskih držav. Efektivno stanje italijanske armade znaša trenotno 200.000 mož, ter ga bo vlada znižala na 175.000 mož, ali to je minimum, ki ga Italija ne sme prekoračiti, ako hoče vzdržati mir v osrednji Evropi. V tem govoru najdemo isto misel kot pri Briandu, nezaupanje napram sosedu, vendar moramo takoj ugotoviti, da je Briand govoril o imperialistični Nemčiji, do-čim je Schanzer skušal zagovarjati posestno stanje, ki je bilo ustvarjeno proti pravičnim narodnostnim načelom, in ga posebno mi ne moremo priznati. Iz izvajanj Schanzerja smo posneli močno ost proti nam, in morda ne pretiravamo, ako smo iz njegovih besed slišali celo rahel izraz strahu pred našo oboroženo silo. Francoski publicist Auguste Gau-vain je pred kratkim v kritiki Brian-, dovega govora polemiziral z Schan-zerjevimi izvajanji in je zavzel posredovalno stališče. Po njegovem mnenju je nezaupljivost Italije pretirana ter bi se morala umakniti politiki odkritosrčnosti in sporazuma, ki so ji po- Kronika razvoja hranilnic. Sestavil: I. Mohorič (Nadaljevanje.) Ker je pa pred vojno višina čistega dobička vsled rastočih upravnih stroškov, nepretrganih kriz, stalne konkurence in novih apelov na hranilnično organizacijo padla, so se hranilnice čutile vezane pomagati malemu kmetijskemu gospodarstvu in srednjemu stanu z osebnim kreditom in stanovanjsko - stavbeno akcijo in sicer s kreditom pod nižjimi pogoji, kot jih nudi splošni kreditni trg. Tudi del komunalnih akcij črpa sredstva na račun male varčne klijentele. Radi vedno manjših obrestnih dohodkov in rastoče režije, preostaja za vložnike vedno manje. Francija je radi tega precej energično nastopila in zakon iz 1. 1895 določa, da se vse podpore v dobrodelne namene sploh prepovedujejo in celo donosi rezervnega zaklada imajo porabiti, kakor hitro je dosegel 2% vlog, za zboljšanje obrestne mere interesentov, katerih vloge stoje pod 500 franki. Statistika izkazuje, da je bila pri nas za^ starejše zavode podobna reforma že davno potrebna. V novejšem času je v Avstriji provincialna samouprava dala novo ložili temelj Giolitti, Sforza in Ves-nič. To francosko stališče razumemo in moremo s svoje strani samo pristaviti, da smo z najboljšimi nameni šli isto pot, da pa smo doživeli toliko razočaranja, da naše razmerje napram Italiji more biti največ samo korektno, dokler naša iredenta'kliče po o-svobojenju. Nočemo si naprtiti pri Italijanih odij imperialistov, vsled česar nočemo podrobno razpravljati o Schanzerjevem govoru, ki je pa točno podal sliko položaja. Mi gremo dosledno tisto pot, ki nam jo narekujejo narodne dolžnosti, ter pripravljamo brez ozira na stališče zapadnih velesil ono dobo, ko bo naša vojska popravila^ zgodovinsko krivico rapalske pogodbe in bo prinesla zasužnjenemu jugoslovenskemu plemenu v Italiji osvobojenje. Vprašanje razorožitve je posebno za slovensko ljudstvo vse dotlej, dokler se ne rodijo drugačne oblike rešitve meddržavnih sporov, tesno zvezano z ušodo našega ljudstva onkraj mej. Ko bo popolno združenje jugoslovenskega plemena izvršeno, bomo prvi, ki bomo dvignili klic: Doli z orožjem! Naš promet s Trstom v prvi polovici 1921. Statistični pregled kaže, da se je naš promet s Trsiom v prvt polovici tekočega leta povečal zj 324 669 q napram prometu v prvi polovici leta 1920. Navesti hočemo nekaj številk, cmenitl pa moramo že kr»j v začetku, da vsebujejo te številke le naš premet s Trotom samim. Z železnico se je izvorilo iz Jugoslavije v Trst v prvem semestru t. 1. 603.911 q, dočiir. j<’ znašal naš izvoz v Trst v istem Času preteklega leta le 455.873 q. Uvoziio se je pa iz Trsta v Jugosiavijo tekom prvega polletja t. I. 401.873 q napram 287.367 q v prvi polovici preteklega leta. Splošni promet po železnici se je tedaj povečal za 272.934 q. Po morju ‘se je izvozilo iz Jugoslavije v Trst tekom prvega semestra t. I. 262.166 q, dočim je znaša! izvoz v isti dobi preteklega leta 246.090 q. Uvoz v Jugoslavijo po morju je znašal v prvem semestru t. 1. 187.290 q napram onemu v prvem semestru preteklega leta, kij« znašal 151.631 q. Promet po morju st je toraj zvišal za 51.735 q. O posameznih postavkah, koje zavzemajo v statističnem pregledu večje mesto, kakor tudi o italijanski uvozni carinski tarifi, katera bo zarr.ogia inte-resirati naše izvoznike, bodemo poročali prihodnjič. Danes hočemo v kratkem razjasnili sliko, katero nam nudijo gori navedene številke. Kakor je razvidno, je znašal naš promet s Trstom v prvem semestru t. 1. za 324.669 q več nego je znašal v istem času preteklega leta in o tem hočemo danes govoriti. Začetkom tekočega leta se je pri nas, in osobito v Ljubljani propagiralo bojkot Trsta. Razš irjalo se je letake, ter po plakatih >n listih pozivalo občinstvo, med tem v prvi vrsti naše trgovce, naj bi ne naročali blaga v Trstu, naj bi ne kupovali predmete italijanskega izvora. Človek je zadobil tedaj res vtis, da bo Imela ta propaganda nekaj učinka, da bo naš promet s Trstom pojemal. Toda kakor nam kažejo Številke, so se od t»daj naše zveze s Trstom še bolj ojačile! Ali je temu kriva narodna indiferentnost in brezbrižnost naših trgovcev? Slišali smo že take opazke, toda to je popolnoma neutemeljene, ker našim trgovcem vsaj legitimnim trgovcem, se ne sme delati v tem cziru niti najmanjšega očitka. Pomisliti moramo, da se trgovino ne da kar čez noč orijentirati v drugo smer in naši trgovci, ki so imeli stalne iniciativo in smer, s tem da je za Nižjo Avstrijo in za Štajersko bil sprejet ubožni zakon z dne 13. oktobra 1893 štev. 53, oziroma 4. septembra 1896 štev. 68, ki določa vsem hranilnicam oddajo 10% čistega dobička v deželni ubožni zaklad. S tem je bil dan nov povod k raznim sporom glede poslanja in namena občinskih hranilnic. V naših pokrajinah dosedaj taka naredba še ne obstoja. Tehnično pridejo glavno trije momenti pri upravi hranilnice v poštev, namreč dalekosežna varnost pred izgubami, doseči čim največji možni dobiček in disponirati z zadostno likvidnostjo vlog. Razmerje posameznih investičnih panog je odvisno precej^ od krajevnih razmer, ker čim gostejša postaja hranilnična mreža, tembolj se zožujejo okoliši posameznih zavodov. Nazori o upravi hranilnic so se izpreminjali s splošnim pokretom in eden novih tokov zahteva načelno od hranilnic, da se naj lokalno nabran in prihranjen denar porabi za krajevne denarne potrebe in naj se v najbližjem okolišu plodonosno investira. Taka zahteva ni v zakonu nikjer predvidena, ker je delokrog hranilnice krajevno na razliko od zadrug neomejen in se da le iz prakse faktičnega priliva vlog utemeljiti. Druga smer zasleduje socijalne reforme in stavi temeljno načelo hranilnicam, da se vrne denar v investicijah onim slojem in plastem, iz katerih je nabran, da omogoči problem socialnega stopnjevanja družbe. V Italiji je bila kombinirana hranilnica z zastavljalnico, dasi je posojanje na zastavo več ali manj ri-skirano in vsled tega za hranilnice neprikladno. Interesi obeh dveh zavodov so si v dobi krize ravno nasprotni. Stanje vlog hranilnice se reducira na minimum, medtem ko postaja naval na zastavnice vedno intenzivnejši. Prvi, ki je jasno uvideval ta kontrast, Mr. Senar, je že 1. 1835 svaril pred to kombinacijo. Poznejši uspeh njegovega delovanja je bil, da so Francija in po nji druge države prepovedale to zvezo, odnosno jo zelo omejile kot na primer avstrijski pravilnik. Tudi kombinacija hranilnic z zavarovalnicami ni postala do danes nikjer še popularna. V službi javnega kredita so prišle hranilnice na mrtvo točko. V tej smeri so se najjasneje pojavile posledice vojnih posojil in devalvacija starih državnih papirjev. Glavno in najobsežnejše polje hranilničnih aktiv so bila normalno vedno hipotek, posojila, ki so imela sicer splošno ugodnejšo obrestno mero, pa imajo zopet neprijetnost velike nelikvidnosti. Ker ako si hranilnice tudi pridržijo odpovedno pravico, ni- so mogle s tem poljubno razpolagati in jo samovoljno izrabljati, ne da bi riskirale, da si pokvarijo celo hipotečno panogo. Vendar predvojna oblika hipotekarnega zadolževanja malo odgovarja točasnim agrarnim problemom. Razvoj hipotekarnih posojil je šel stopnjevito od visokoobrestne-ga, odpovednega in naenkrat vračljivega kredita, ki so ga dajali privatniki preko hranilnic k javnim hipotekarnim zavodom, k poceni neodpoved-ljivemu, v določenih letnih obrokih splačljivemu kreditu. Naše pokrajine je v tem razvoju prekinila svetovna vojna, ki je celo hranilnično gospodarstvo in razvoj hipotekarnega kredita postavila na glavo. Regulativ in vzorna pravila določata glede hipotek le pupilarno varnost, polletno obojestransko odpoved celega dolga, določitev fiksnih vračil-nih obrokov in pri poslopjih zavarovanje. Izposojevalec nosi vse stroške odpovedi, cesije, kvitiranja in eksekucije in pri šesttedenskih zamudnih obrestih dobi zavod pravo, zahtevati celo posojeno svoto nazaj. Do katere meje sme zavod razviti svoje hipotekarne investicije regulativ in pravila ne določajo in po zadnji statistiki za 1. 1910 znašajo hipoteke kljub močnemu padanju še 57.66 odstotkov vseh aktiv. (Dalje prih.) Stare zveze s trgovskimi podjetji v Trstu so po končani vojni te zveze zopet ob novili. Težkoče, koje so ovirale preje železnični promet, so v zadnjem času odpadle, zveze so se uprav tekom tega leta ugladile in to je v naj večji meri pripomoglo k povečanju prometa s Trstom. Koncem preteklega leta in začetkom tekočega je izšlo nebroj raredb glede izvozne in »vozne carine, ki so olajšale in razbremenile izvoz naših produktov v inozemstvo in mnoge zapreke, ki so ovirale našo izvozno trgovino so odpadle. Vlada sama je z namenom, da bi z visokim izvozom poboljšala tečaj naše valute delala na to, da se je izvoz vse-, stransko olajšal in izvažalo se je vse kar in kolikor je bilo mogoče. Tudi so se vsled poboljšamh gospodarskih razmer povečale potrebe konsumentov in trgovci so bili prisiljeni uvažati blano iz inozemstva. To so v glavnem vzroki, zakaj se je naš promet s Trstom v zadnjem času povečal. Da bo v prihodnjem času postai še večji, k temu bodo pripomogli ukrepi portoroške konference. Saj obstoj'ravno namen portoroške konference v tem, da se vzpostavi železniški in poštno-telegrafni piomet, da se odpravijo oziroma olajšajo različne carinske na-redbe, ki danes še ovirajo svobodno zamenjavanje dobrin med posameznimi državami in da bodo ti ukrepi v prvi vrsti vplivali na naš promet s Trstom, je brezdvomno. Dokler ne bodemo imeli drugega lastnega pristanišča iz katerega bodemo dobivali potrebne kolonijalne produkte, bo vsaka agitacija proti Trstu brezuspešna. Z zgoij političnimi argumenti se v trgovini ne da doseči ničesar. Zato zastavimo vse svoje sile na to, da dobimo čimprej Baroš in ko se bo to zgodilo, tedaj bodemo lahko začeli z bojkotom Trsta, kajti luka Baroš, nam bo v polni meri uadomestovjrla Trst. Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji. (Nadaljevani«.) Prometu v Jadranskem morju in evezi med Benetkami, Ancono in Reko služi »Ugarsko-hrvatsko dionič-ko pomorsko parobrodarsko društvo« z leta 1891 in delniško glavnico 2 milijonov kron. S svojim voznim parkom 40 parnikov s 13.500 tonami je plula na jadranski obali po pogodbi z dne 27. januarja 1901 oziroma 23. februarja na dobo do 1. 1910 proti odškodnini 430.000 kron za Jadransko morje in 160.000 kron za Benetke in Ancono posebej. Med mlajšimi parobrodarskimi podjetji je bila subvencionirana Ogrska levantna-paro-brodna družba (Magyar Keleti Ten-gerhžjozžsi r6szv6nytšrsas6g) konce-sijonirana na dobo od leta 1897 do 1987 in »Atlantika« z leta 1907 in kapitalom 6 milijonov kron. Subvencija proste plovbe je bila urejena z zakonom XXII. z 1.1893. Na reškem bančnem trgu so zastopane ogrske banke s podružnico »Ogrske pplosne kreditne banke«, ki je v tesni zvezi z cesarsko kraljevim pri-viligiranim zavodom za obrt in trgovino na Dunaju in je s svojimi finan-cijacijami obvladala cel denaren trg. Dalje je omeniti podružnico v industriji enako vplivne Ogrske bančne in trgovske delniške družbe (Magyar bank 6s kereskedelmi rčszv6ny-tšrsa-sfig). Razen teh budimpeštskih centralnih bank so bile pred vojno na Reki reška trgovska banka (centrala) iz 1.1898, banca fiumana z 1. 1870, Cassa di risparmio popolare z leta 1873, cassa comunale di risparmio z I. 1859 s skoro bančnim značajem, banka i štediona za Primorje na Su-šaku z 1. 1895 ter filijalke prve hrvat-ske štedionice in hrvatske poljedelske banke ter trije menjalni zavodi. Izmed avstrijskih bank ni imela nobena podružnice na Reki. Pregled paroplovbe. Leto po pr, vih praktičnih poiskusih s parnikom na vijak 1835. v Londonu, je bil ustanovljen c. kr. priv. avstr. Lloyd v Trstu. Ozadje Trsta, neproduktiven Kras in ogromna razdalja do notranjosti države, na Nižje Acstrijsko ali y tovarne na Češko, niso bila ravno ugodna tla za razvoj tržaške morske trgovine in parobrodarstva. Llyod je imel prvotno skoro monopol paroplovbe v avstroogrskih pristaniščih, pozneje pa je postal od države subvencionirana družba, ki je dobivala za gotove plovne zveze določeno odškodnino, od časa do časa tudi državna posojila in druge trgovske privilegije. Ko se je bližala dovrsitvi zgradba južne železnice, je sklenila vlada večjo poštno pogodbo z Llyodom 1851 in 1855 je začela dovoljevati družbi tudi podpore. Pogodbe glede državnih subvencij datirajo iz leta 1858, 1864, 1871, 1878 in 1888 z vedno bolj pogostimi modifikacijami glede vzajemnih obveznosti. Pogodbeno določene stalne plovne zveze so se vedno razširjale, leta 1872 so se raztegnile na zvezo z Indijo in 1. 1888. z Brazilijo. Po političnih izpremem-bah leta 1867 je spadal Llyod k skupnim zadevam monarhije in se imenoval »Avstroogrski Llyod«. Podjetje je s tem padlo v zelo kritičen položaj, konkurenca je rastla na vseh straneh, trgovska konjunktura se je vedno slabšala in pritožbe trgovskih krogov so se množile dan na dan. Končno je prišlo 1. 1891 do temeljite reforme. Skupnost z Ogrsko se je prekinila in družba je dobila prejšnji naslov »avstrijski Llyod«. Nova pogodba z dp žavo je bila sklenjena na dobo 15 let in je obsegala mnogo izprememb glede paroplovnih zvez in državnih subvencij. Pa vse te podpore niso mogle trajno izboljšati položaja največjega avstrijskega paroplovnega podjetja, ki je trpelo ravno med stavbo druge zveze s Trstom največ radi pomanjkanja finančnih sredstev, da bi se razvilo v širšem obsegu. Začela so se večletna pogajanja in ankete, iz katerih je končno izšla nova paro-plovna in poštna pogodba z dne 16. februarja 1907 in z veljavnostjo do konca 1921 1. Llyod je obdržal samo še provizomo za dobo enega leta dalmatinski promet in braziljsko zvezo, dokler bi fie o tem definitivno ne določilo na podlagi parlamentarne razprave. Definitivno določen promet je obsegal linije srednjemorskih zvez, dalje v Indijo, Japonsko in Kitajsko v sledečem sosledju: 1. Trst — Carigrad, 2. Trst — Solun — Carigrad, 3. Trst — Smyr-na — Carigrad, 4. Trst — Beyrut — Messina, 5. Trst — Alexandria, 8. Carigrad — Brajla, 7. Carigrad — Odesa, 8. Carigrad — Batum, 9. Trat Bombay, 10. Trst — Kalkuta, 11. Trst Kobe. #Dalj« prihodnjič.) Fr. Zelenik. Kava. Kava je jako važen predmet mednarodne trgovine, saj se je pridela na leto nad 22 milijonov bal (bala po 60 kg). Jugoslavija porabi na leto okoli 200.000 bal. Kava je sad coffea arabica L. V novejših časih sadijo odpornejšo coffea liberica B. Ta rastlina raste v vročih deželah Azije, Afrike, Južne in Srednje Amerike ter je navadno grm, redkokedaj 4 do 12 m visoko drevo. Da ne zraste tako visoko, od-rezujejo vršiče in ga pustijo zrasti 1® do 2 in pol metra visoko. Listje je podobno Iovorjevemu in je vedno zeleno. V četrtem ali petem letu začne roditi. Cvetje je belo in razširja zelo fin, jasminu podoben duh. Nek Dalmatinec, ki je delal na plantaži, ml je pravil, da je krasota gledati kavi-no plantažo v cvetju. V vlažnih pokrajinah cvete kavina rastlina večkrat na leto in tedaj tudi večkrat zori, ali taka plantaža manj nese, kot plantaže v suhih krajih, kjer cvete rastlina le enkrat. Sad je v početku zelen, potem škrlatastordeč in konečno temnordeč, kakor črešnje velik, jajčasto okrogel in ima dve koščičašti zrni. Ti dve zrni obdaja lupina (mesokarp), ki je za trgovino brez pomena in se porablja žgana za gnoj. Vsako zrno posebej obdaja pergamentu podobna kožica (hoomschil) in pod to je fina, sre-bmojbarvasta kožica. Zrno je na eni strani okroglo obočeno, na drugi strani pa ploščato in ima čez ploščato stran zarezo. Ako se razvije samo eno zrno, tedaj postane okroglo. Taka zrna sd, posebej zbirajo in prodajajo za »Perl« (rotondo), ki se je čislala kot nekaj posebnega, pa v resnici ni nič boljše kakovosti od zrna navadne oblike. Navadno pobirajo sad z roko. 10 kilogramov svežega sadu da okoli 2 kilograma kavinih zrn. Rastline dosežejo starost 20 do 50 let. Donos rastline je jako različen, je odvisen od zemlje in podnebja. Na Ceylonu da rastlina do 375 g, na Javi 500 g, v Braziliji na dobro pognojeni zemlji do 900 g in na Cam-pinas (San Paolo) pa celo 2 in pol kilograma. Ako kavino zrno razgrizeš, dobiš tis'ti okus, kakor pri razgrizenju surovega fižola. Posamezno zrno nima duha, pač pa ima večja množina poseben kavin duh. Kadi popolnosti članka navajam še kemično sestavino kavinega zrna. Navedene številke so povprečne in označujejo sestavino zrna v odstotkih. (Številke v oklepajih veljajo za žgano kavo). Kava ima v %:. vode 11.35 (1.73), beljakovin 11.89 (13.77), kofeina 1.29 (1.27), masti in olja (eteričnega izvlečka) 12.34 (13.92), sladkorja 8.29 (11.23), čreslene kisline 6.42 (4.68), dušika prostih snovij 18.11 (32.40), vlakovine 26.16 (26.31) in pepela 4.05 (4.69). Prvotna domačija kave je bila južna Abesinija, kjer še dandanes raste divja. Od tod so jo zanesli v Arabijo (Yemen), Vzhodno Indijo, na zapadne indijske otoke in konečno v Brazilijo. Brazilija proizvaja danes % pridelka celega sveta. Glavno proizvaja-lišče je obrežje Rio de Janeiro z ozadjem Minas-Geraes, Bahia in San Paolo. V Braziliji je bila zasajena prva rastlina leta 1741 in se je jako naglo razširila. Glavno izvozno pristanišče Brazilije je Santos. izvoz in uvoz. OlajSave pri uvozu ambalaže ca Izvoz sljlv In pekmeza. Generalna direkcija caiin je izdala pod odlokom št. 63603 vsem carinarnicam obširen razpis o olajšavah v prometu s sljivami In pekmezom. Naredba, katere radi obšir-nosti ne moremo v celoti priobčiti, je interesentom v zbornični pisarni na razpolago. Prepovedan Izvoz In prosti promet z melaso. Oospodarsko-f nančni komite je odredil sledeče: Izvoz in prosta prodaja melase od strani sladkornih tovarn sta prepovedana. Kontrolo prometa z melaso vodi finančno ministrstvo, Generalna direkcija posrednih davkov, ki razdeljuje in odreja uporabo melase. Melasa se ima pred vsem dodeljevati tovarnam špirita in kvasa, dalje onim kmetovalcem, ki se bavijo s produkcijo sladkorne pese (pod pogojem, da se sme uporabiti samo v one svrhe, ki so označene v pogodbi z sladkornimi tovarnami), končno prebivalcem onih delov našega ozemlja, kjer vlada veliko pomanjkanje na živinski krmi. V tem zadnjem slučaju se morajo prošnje nasloviti na poljedelsko ministrstvo, v vseh ostalih slučajih pa na finančno ministrstvo. — Generalna direkcija posrednih davkov. Nabavna cene melase je 100 dinarjev za 100 kg. Kmetijskim privatnim žganjarnam (tovarnam špirita), se melasa ne bo dodeljevala, ker smejo one predelovati v špirituoze samo prodLkte svojih lastnih zemljišč. narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Trgovine v Ljubljani odprte v nedeljo pred sv. Miklavžem In pred Bož čem. V zmislu deželnega zakona za vojvodino Kranjsko z dne 9. junija 1914 smejo biti trgovine v L)ub!iani v nedeljo pred sv. Miklavžem in v nedeljo pred Božičem odprte cd 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 3. do 6. ure popoldne. — Načelnik. Anketa za revizijo uredbe o pobijanju draginje In brezvestne Spekulaciji,1. Zveza gremijev in zadrug poroča, da se je vršila pri ministrstvu zs soci-jalnu politiko anketa za revizijo uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Anketa je sprejela bistvene spremembe predvsem, da se preneha z maksimiranjem cen in da se delovanje občinskih sodišč prenese na upravne oblasti h katerim bodo prideijeni sosveti ‘strokovnjakov. Zveza je intervenirala potom ministrstva trg. in ind., da se tako upremenjena n3redba čimpreje uradno objavi, ker poteka dne 27. novembra termin za revizijo naredb. Začasno se svetuje vsem trgovcem, od katerih zahtevajo občinska sodišča, odnosno njih člani pojasnil glede kalkulacije, da zahtevajo pismene naloge, ter naj nanje pismeno odgovarjajo. Pripominja se pri tem, d* po naredbi občinska sodišča nimajo pravice vpogleda v trgovske knjige in v korespondenco. Zveza poživlja vss interesente, da tozadevne prestopke članov občinskih sodišč javijo direktno na5i pisarni. Državni praznik. Dne ■*. decembra praz uijemo državni praznik uitdmjenjs troimenskega nsroda Srbov, Hrvatov in blovenccv v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. Gremij tr-, govcev odreja, da naj imajo člani gremija ta dan predpoldan trgovine zaprte. — Načelnik. Cene vinu. Cene vinu so v Banatu poskočile in je gotovo, da se bodo popravile tudi cene vinu v Sloveniji. Sladkorni kartel v Madžarski. Iz Budimpešte poročajo, da so se pogajanja glede osnovanja kartela sladkornih tvor-nic poiitivr.o zaključila. Industrija. Tvornica keksov in prepečencev V. Bizjak d drug v Rogaški Slatini je odlikovana z nazivom: Kraljevi dvorni dobavitelji. V kolikor nam je znano, je prva slovenska tvornica, ki je prejela ta odličen naslov. Nova tvornica aodov v Našlčah. »NaŠička industrija i trgovina drva d. d.« je sklenila osnovati v Našičah veliko moderno urejeno tvornico sodov. Obrt. O obrtni razstavi v Celja je razpravljalo na svoji zadnji seji »Slovensko obrtno društvo v Celju«. Obrtna razstava obeta biti zelo obširna. Danarstvo. VpoStevanje mišljenja zborujočih gospodarskih korporacij pri ukrepanju o merah za IzboljSanje naše valute Zveza trg. gremijev in zadrug za Slovenijo, Ljubljana poroča: Generalni inšpektorat finančnega ministrstva je z odlokom k dne 11. novembra t. I. J. br. 12.517 sporočil delegaciji financ v Ljubljani, poslar.o ministrstvu financ povodom skupnega zborovanja gospodarskih korporacij v Ljubljani dne 8. t. m., da bode gospod finančni mini.ter pri ukrepanju o merah, ki jih je treba podvzeti za izboljšanje naše valute, vpo-števal mišljenje zborujočih gospodarskih korporacij, odločil bo pa, razume se, tako, kakor spozna za najboljše. Razglas moratorija za plačila v inozemstvu sploh ne prihaja v poštev in je le neutemeljena novinarska vest. Najugodnejša ponudba za naSe zunanje posojilo. Naša vlada smatra, da je najugodnejša ponudba posojila naši državi ona tvrdke Bjlton & Armstrong v Londonu, zato se pogaja naša vlada z Anglijo, da se Izvrše potrebne formalnosti. Druge ponudbe, kakor Rot-schildova in ponudbe belgijskih tvrdk niso ugodne in se niso upoštevale. »Devizni odsek Narodne banke S. H. S.« Tako se bo imenovala nova devizna centrala Narodne banke, ki prevzame vso trgovino z devizami v vsej državi. Dohodek na uiitnini za mesec oktober znaša v celi državi 1 milijon, 638 tisoč, 990 dinarjev in 42 par. Obrtna baaka v Ljubljani naznanja, da so originalni komadi 1% državnega investicijskega posojila 1921 vsem sub- Ozirajte se pri naročilih na tvrdke, ki oglašajo v »Trgovskem Listu". rite y v s k i l -s t 3 .Trgovski Ust* Vas s topnimi informacijami varuje pred Škodami, ki bi bile večje kot ie malenkostna naročnina! skribentom pri blagajni med uradnimi urami na razpolago, proti predložitvi in vrnitvi začasnega potrdila. Zunanji podpisovala dobijo te originalne komade lahko tudi po pošti, če upošljejo dotično začasno potrdilo. Pošiljke, ki se nanašajo na te originalne komade, so po ministrski naredbi poštnine proste. Nova borza v Benetkah. V Benetkah se je vršil ustanovni občni zbor »Družbe za ustanovitev in obratovanje borze za blago in za efekte v Benetkah«. Ta družba bo ustanovila novo borzo, katere glavni namen bo pospeševanje trgovine z Balkanom. Ccrlna. Imenovanje carinskega posrednika. Oeneralna direkcija carin objavlja, da je Rajko Ranzinger postavljen za carinskega posrednika pri carinarnici v Ljubljani. Davki. Prometni davek in finančna kon -trola. Finančna uprava je te dni poslala k raznim davkoplačevalcem svoje organe, da izvrše kontrolo, afi vodijo ti knjigo opravljenega prometa. Kakor je pa obče znano, usoda tega davka ni ravno preveč sigurna. V sedanji obliki je našel novi prometni davek silen odpor. Gotovo je, da se bode novi prometni davek bistveno reformiral. To je splošna želja vseh davkoplačevalcev in ob enem minimum njihovih zahtev. Zato bi bilo umestno, da se z ozirom na opisani položaj opusti nadaljna formalna kontrola po finančnih organih. Saj je le zadnja kontrola pro-vzročila veliko razburjenje med davkoplačevalci. Nagrade davčnih uradnikov — ukinjene. Na seji zakonodajnega odbora dne 26. t. m. se je razpravljalo o nagradah davčnih uradnikov. Sprejet je bil predlog, da se te nagrade s 1. decembrom ukinejo. Ker smo o slabi strani teh nagrad že opetovano pisali, izostane vsak nadaljn) komentar. Promet. Jugoslovansko - avstrijska železniška konferenca. V Brežah na gornjem Koroškem se sestane jugoslovansko-avstrijsk« železniška konferenca, ki bo razpravljala o uvedbi direktnih železniških tarifov med obema državama. Kot delegata našega prometnega ministrstva sta odšla v Breže dr. Borko in Cugmus. Prometne omejitve. Sprejemanje 1n odpošiljanje pošiljk v vozovnih na-kladih in kosovne robe za postaje ravnateljstev Napoii, Bari, Reggio Calabria, In Palermo je do nadaljnega ukinjene. Izvzeto je: žito, žitni izdelki, pokvarljiva živila, sladkor, papir za časopise, bencin in petrolej. Prometne omejitve. II. Inozemstvo. 1. V Italijo: a) Uvoz živadi in krompirja je popolnoma ustavljen; izvzeti so konji in perutnina, ki se lahko sprejemajo in odpošiljajo in sicer: Dovoljen kontingent preko Rakeka 300 konj. b) Sprejemanje in odpošiljanje robe za Cantiere S. Marco z namembno postajo Trieste S. Sabba je do nadaljnega ustavljeno. 2. V Avstrijo: a) Sprejemanje in odpošiljanje tovora vsake vrste za postajo Radkersburg je ustavljeno. b) Reekspedicije so prepovedane v postajah Spielfeld-Strass, Ehrenhau-sen, Lebring do vključno Punbg3.n, Salzburg, Kufstein in Rosenbach. sprejemanje pošiljk za postaje Spielfeld Strass, Ehrenhausen, Lebring do vključno Puntigam je le tedaj dovoljeno, ako prejemnik pošiljke v imenovanih postajah iztovari. c) Sprejemanje kosovne robe in robe v vozovnih nakladih za postaio Matzleinsdorf loko je ukinjeno. Izvzeto je kot kosovna roba blzgo v teži do 200 kg za vsako pošiljko v vozovnih nakladih blago, ki je navedeno v seznamu blagovnih potrebščin točka 1, iz točke 3 premog, 4a, 5, 6, I7a w 34. Transportna dovoljenja izdaja obratno ravnateljstvo južne železnice na Dunaju v onih slučajih, v katerih se nujnost dokaže, d) Celokupni promet preko postaje Ebenfu-th na Madžarsko je do nadaljnega ukinjen. Izdana transportna dovoljenja so neveljavna. *) Sprejemanje komadne robe za pos- tajo Michelbeuern je prepovedano, f) Sprejemanje pošiljk za postajo Wien Westbhf. je prepovedano; pošiljke za to postajo se smejo le tedaj prevzeti, ako se predpiše ocarinjenje v kakšni vmesni postaji, g) Za pošiljke vsakovrstnega lesa-izvzemši drv-kakor tudi blaga točke 23 seznama biagovnih potrebščin za postajo Penzing se zahteva transportno dovoljenje ravnateljstva zveznih železnic Wien West in ravnateljstva južne železnice na Dunaju, ako teče pošiijka po njenih progah. To transportno dovoljenje mora biti razvidno natisnjeno s Štampiltjo na tovornem listu, h) Za pošiljke, ki obsegajo več kot 3 voze namenjene čez Passau-Sim bach in Salzburg se zahteva prevozno dovoljenje s strani Bundesverkehrsmi-nisterium Vse pošiljke iž Jugoslavije za Nemčijo v Passau, za katere ne pridejo v poštev direktni tovorni listi v končno namembno postajo črez Passau, so proste, i) Za pošiljke rezanega in gradbenega lesa v Wien Ostbhf. se zahteva prevozno dovoljenje Obratnega ravnateljstva južne železnice na Dunaju in ravnateljstva zveznih železnic W;en Nordost. J) Sprejemanje in odpošiljanje vsakovrstnega lesa za tvrdko Herz v postajo lnzersdorf Sildbahn je do nadaljnega ukinjeno. Transportna dovoljenja izdaja ravnateljstvo južne železnice na Dunaju 3. V Nemčijo: Tovorni promet v Nemčijo in v tranzitu čez Nemčijo je od strani nemških železnic prost. Pošiljke se pa ne smejo odpravljati v Nemčijo direktno, ampak le do avstrijskih oz. čehoslovaških obmejnih postaj. Izjema: Sprejemanje pošiljk v vozovnih nakladih za postajo Milnchen Ort in tranzit je ukinjeno, dovoljeno je sprejemati in odpošiljati: živad, gnojila, premog. 4. Na Madžarsko: Tran-zitiranje robe iz naše kraljevine preko Madžarske v kakšno sosednjo ali daljnjo državo je prepovedano. 5. Na Poljsko: Neposreden promet med Jugoslavijo in Poljsko še ne obstoja. Za Poljsko namenjene pošiljke smejo biti odpravljene le do češko-poljskih mejnih prehodnih postaj. Za robo v vozovnih nakladih se zahteva vsakokrat transportno dovoljenje ravnateljstva Wien-Nordost in ravnateljstva južne železnice na Dunaju ako teče pošiljka po njenih progah. Ta transportna dovoljenja veljajo samo 8 dni. Komadna roba na Poljsko je še izključena. Reekspedicija komadne robe na Poljsko je pa dovoljena v postaji BPeclava, ako se tam pošiljko po predpisih ocarini in v teku 24 ur po prihodu v postajo Bfedava ponovno preda. Tovorni listi morajo imeli nad naslovom razvidno opazko: »Pošiljka določena za Poljsko«. 6. Rumunlja in Bolgarija. Neposredni promet z Romunijo in Bolgarijo še ni vzpostavljen ; pošiljke se smejo predati samo do obmejne postaje Žombolja oziroma Caribrod. 7. Reka preko Italije. Sprejemanje in odpošiljanje pošiljk v Reko z direktnimi tovornimi listi je do nadaljnega prepovedano. Pošiljke za Reko se sme sprejemati le v lomljenem prometu. Odpo-ši jatelj preda pošiljko z direktnim tovornim listom do pohubne vmesne italijanske postaje in od te vmesne postaje se mora pošiljko predati zopet z novim tovornim listom za Reko. 8. Vse druge države (Češkoslovaško, Francosko) je promet prost. Podonavska konferenca v Vrati-■lavi. Ker je madžarsko-habsburško vprašanje definitivno rešeno, se bo nadaljevala konferenca o plovitbi po Donavi. Konferenca se prične 1. januarja 1922 in se bo vršila v Vratislavi. Nove poštne znamke. Iz Beograda javljajo, da je ministrstvo pošte in br-zojava določilo in izgotovilo nove poštne znamke z novo kraljevo sliko. It nalili organizacij. Preosnovanje »Trgovskega bolniškega in podpornega, društva v Ljubljani. Zveza trgovskih gremijev in zadrug opozarja vse pripadnike trgovskega stanu, kakor tudi vse komerci-jalno uradništvo industr jskih podjetij in denarnih zavodov, da se je trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljub- ljani preosnovalo v zmislu uredbe za zavarovanje nastavljencev zoper bolezni in nezgode, ki jo je izdalo ministrstvo za socijalno politiko in je bila objavljena v Uradnem listu št. 183 dne 17. novembra 1921. Z to izpremembo pravil sprejema sedaj trgovsko bolniško dru štvo moške in ženske trgovske nastav ljence, uradnike in uradnice, brez ozira na starost in na zdravstveno stanje Pogoji zavarovanja pri omenjenemu društvu so mnogo ugodnejši in ugodnosti, ki jih nudi društvo za slučaj bolezni in nezgode svojim zavarovancem, kakor tudi njih rodbinskim Članom so mnogo večje kakor pri okrajnih bolniških blagajnah. Normalni prispevek se je za rednega člana določil na 18 dinarjev mesečno, od katerega prispevka plača delodajalec 1/3 in delojemalec 2/3. Za učence in praktikante znaša mesečni prispevek 2 dinarje in celotni prispevek za podporni fond 10 dinarjev. Vsled tega vabi Zveza gremijev vse pripadnike trgovskega stanu, posebno pa uradništvo denarnih zavodov in trgovskih družb, da pristopa v čim večji meri h trgovskemu bolniškemu društvu v Ljubljani, katerega območje obsega celo Slovenijo. Poraba električnega toka. Giemij trgovcev opozarja svoje člane na razglas mestnega magistrata, ki prepoveduje v trgovinah razun onih z živili porabo električnega toka po pol 5 uri zvečer. Ker so zapretene kazni zelo stroge, priporočamo, da se člani strogo dtže tega razglasa ter si za čas od 1 decembra t. I. do 28. februarja 1922 nabavijo druga svetila. Od dne 1. marca 1922 dalje je dovoljena zopet normalna poraba elektrike. Načelnik. Trgovski gremlj v Ribnici. V prostorih deške ljudske šole v Ribnici se je dne 1. t. m. 1921 pričelo z rednim poukom trgovsko in obrtno nadaljevalne šole, katero obiskuje 28 vajencev. Poučuje se 8 ur na teden in sicer: vsak torek in petek od 5 do 8 ure zvečer in vsako nedeljo od 8 do 10 ure dopoldne. Kot zastopnike je imenoval gremij gosp. trgovce Ivana Kluna in Filip Peterlina. Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Muzej vzorcev snuje naša trgovska agencija v Mančestru. Tvrdkam, ki se zanimajo za izvoz v Anglijo bi svetovali, da pošljejo vzorce predmetov namenjenih za izvoz v Anglijo z analizami in brez-obveznimi cenami čimprej naši trgovski agenciji v Mančestru. Potrebno je tudi, da se poleg cen navede tudi kapaciteta posameznih podjetij. Vzorce in ponudbe je poslati na naslov: Royal Privileged Commercial Agency of the Kingdom of the Serbes, Croates and Slovenes, Manchester, 211 Deansgate. Dobava mesa za garnizijo Ljubljana. Komanda Dravskedivizijskeoblastl v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo sklenila 5. decembra t, I., dopoldne pri IV. armijski mtendanturi v Zagrebu (Jezuitski trg 4, soba št. 128) pogodba za dobavo mesa za potrebe garniziie Ljubljana za čas od 1. januarja do 30. junija 1922. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski intendanturi v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava, prodaja. Nabava inventarja. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani bo oddalo v izdelavo naslednje predmete: 179 miz, 152 omar, 5 polie, 190 stolov, 17 foteljev, 34 zrcal, 70 umivalnikov, 55 zabojev za premog, 56 obešalnikov, 7 klopi, 36 stenskih ur, 17 risalnih miz. Natančna pojasnila glede izdelave dobe reflektantje pri odd. III/4 gorenjega ravnateljstva. Delo mora biti izvršeno najkasneje do 15. januarja. Dražbena prodaja kompostiranega tobačnega prahu. Dne 2. decembra 1921 ob 9. se vrši v Tobačni tovarni v Ljubljani dražbena prodaja ca 4000 kg kompostiranega tobačnega prahu. Interesentje dobe dražbene pogoje v ekonomiji tobačne tovarne. Razno. Popis dršavnih goidov. V ministrstvu šum in rud bodo sestavljene ožjo komisije, ki bodo izvršile popis državnih gozdov. Komisije bodo začele poslovati poleti 1. 1922. Pritožba prebivalcev ohridskega obrežja. 22. t. m. je prosila deputacija iz Ohrida in okolice ministra za poljedelstvo, da bi se dovolil ribolov v Ohridskem jezeru prebivalcem obrežja, ker društvo, ki je vzelo koncesijo za ribolov v najem, ne izpolnjuje točk pogodbe. filoUe vse vrste razglednice, papir, šolske in uradne potrebščine najceneje (o. Bahovec, mmm Sv. Jakoba trg štv. 7. Nov priročen pristojbenik izide tekom decembra in bo obsegal na preko 200 straneh v sistematični, abecedno urejeni razpredelnici vse pristojbine v smislu novega, sedaj od zakonodajnega odbora narodne skupščine odobrenega začasnega pristojbinskega zakona, kakor tudi vse sodne in poštne pristojbine. Upoštevane so pa tudi še prejšnje, vsled posebnih zakonov in odredb veljavne pristojbine in olajšave. Knjiga stane broširana Din. 10.— kot priporočena tiskovina Din. 11.50, ter je jako praktična in neobhodno potrebna za vse pisarne, urade, trgovce in za privatnike, ki imajo posla z oblastmi. Radi omejene naklade je takoj naročiti pri izdajatelju: dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana. Pri naročilih nad 100 izvodov 10%ni, nad 500 izvodov 20% ni popust, denar je vposlati ob naročilu ali pa nakazati na čekovni račun štev. 10.368. Tržna poročila. Živinski sejem v Maribora. Zadnji živinski sejem 22. t? m. je bil prav dobro obiskan. Prignalo se je: 9 bikov, 223 volov, 403 krave, 9 telet, 9 konj, skupaj 656 komadov. Cene: debeli voli kg žive teže 14—19—22 K, poldebeli voli kg žive teže 12—19 K, plemenski voli kg žive teže 9—11 K, biki za klanje kg žive teže 10—12 K, klavne krave kg žive teže 12—15 K, plemenske krave kg žive teže 8—12 K, molzne krave kg žive teže 10—16 K, breje krave kg žive teže 10—16 K. klobasarice kg žive teže 7—8 K. mlada živina kg žive teže 10—14 K, teleta kg žive teže 12—14 K- Poljski pridelki. *T Poljski pridelki. Sombor: Pšenica se prodaja po K 1320 do 1350, stara koruza pa K 1080 do 1100, nova koruza po K 920 do 950. Dovozi so mali, tendenca prijazna. Mlini kupujejo malo pšenice, ker cena pšenice in moke ni v nobenem razmerju. Olavni vzrok temu je, da je ugodneje izvažati v Italijo pšenico kot moko, ker dovoljuje Italija uvoz pšenice carine prosto, dočim se plačuje za moko 60 centimov. Kolonijalno blago. Kakao: Marsilja po 50 kg v frankih: Bahia fermente fair 128—130, good fair 137—140, superieur 150—155. Trl-nite 150—155, Venezuela courant 147— 152, moyen 187—190, fin 270—275, Sain-te-Lucie, Grenade naturels 122—126, fermentes 140—152, Arriba Epoca 152 do 157, superieurs d’ete 162—167, Ha, iti ordinaire 91—95, superieurs 110— 115, dito superieurs publique domini-caine et Cuba ordinaires 112—115, dito ^uperieurs 118—123, Para ordinaire et Manaos 127—130, dito Sertao et superieurs 137—140, San Thome ordinaire 105—107, dito superieurs 147—150, Acra et similaires de la cote occidentale d’Afrique 125-128, Martinique 170-172, Guadeloupe 171—173. VELETRGOVINA Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. Konkurenčni cene - lofna postrežba! Brzojavi: CiRELtČ. Telefon interurb. štev. 246. ar Zahtevajte cenike I « Priporoča s® Svrdka Josip Peteline Uufcljana, !». Petra nasip 3 tovarniška zaloga šivainiN strojev igel in posameznih delov za vse si- tme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, Šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo. Cene nizke! Postrežba točna zn uUeluse Tovarne lesenih le&Uev Ivan Ms ml. UuDUan Šmarno goro priTscen sod!. II £11 - M DIIH tl, Ljubljana, Sv. Petra c, 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim psrilom in kravatami na debelo In drobno. VeHka izbira potrebščin za krojače in šivilje. Erjavec & Turk PRI »ZLATI LOPATi“ trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valv zorjev trg 7 preje Hammerschmidt (MOhieisen) nasproti Križanske cerkve. Trgovci! Jugoslovanski Matici napravite s tem, da kupujete edinole Adria pecivni prašek In vanilin sladkor v katere korist 3e prodaja. Adria izdelki, Ljubljana. Na debela: Kata. ia). tatao. lardine, olje, vinski lis. Majski In trapistov-iki sit. salami, šunka in sla- BRAKO MIRNA nalmoderneje urjena tovarna za izdelovanje = naj razno vrstne jši h = množini. Prevzemajo se IjsfomersKo siBkle-lično vino letnik 1917. tudi iz prvovrstnega materljala in v vsaki stare piie v novo nasekani Brata Kolenc, Mirna, Dolenjsko Cene zmerne. Pazite na znamko: Brako, Mirna. Izvršitev točna. V94f»l|KV$«*4tV 3 /Tl. V - v V**UUMHM>atM.ll.nUMir «•••* > > * / \ / \ / \ \ \AA/VWV .—nrni—trn^ v Ljubljen! priporoča Špecerijsko blago N raznovrstno žganje ^ moko in deželne pridelke raznovrstno rudninsko 22, vodo, Lastna praiarna sa kavo In mlin za dliave x električnim obratov Ceniki na razpolago. ( »m. \ o. / I. C. MAYER LJUBLJANA Ustanovi]. 1834. mm MANUFAKTURA EN GROS EN DETAJL Sled-žet Sz IKIoritnilr — 'u.lica, 4= ■"ola^oTmica zrna, d»e“belo Lastnik: Konzorcij za izoaianje »Trgovskega Lista«. — Olavnl urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo ZebaL — Tiska tiskarna Makae Hrovatin v Ljubljani.