PREVODI
France Kidrič
NOTRANJA QENEZA CERKOVNE ORDNINQE
[87] Okrog leta 1550 bi se bil Trubar najverjet neje nagibal k temu, da bi kot zgled za slovenski cerkveni red sprejel brandenburško-nurn-berški cerkveni red in Dietrichov mali obrednik. Toda tri leta pozneje [1553] izdani vviirttemberški novi cerkveni red izpod Brenzevega1 peresa je bil prav takšen, daje lahko ugajal organizatorju Cerkve. Ce bi se dalo dokazati, daje s Trubarjem res prišel v Kempten wurttem-berški cerkveni red,2 bi bilo s tem tudi potrjeno, da je Trubar že na začetku dela za slovenski cerkveni red mislil predvsem na vvurttem-berški zgled. Drugo oporo ima taka domneva v dejstvu, daje Trubar oblastnikom v Kranjski že [88] 17. junija 1562 priporočil uvedbo vvurttemberškega cerkvenega reda: »[Vaše milosti in gospostva naj tudi razmislijo in se posvetujejo, kakšen cerkveni red naj bi uvedli tukaj in na podeželju.] Najbolj mi še ugaja vviirttemberški. In naj bi zaradi šolarjev včasih ob nemških in slovenskih psalmih peli tudi latinske (.,.).«3 Kaže, da v kranjskem deželnem zboru temu nihče ni ugovarjal.
V resnici je tmrUemberški cerkveni red iz leta 1559 postal temelj Trubarjevega dela: navodila za krst (86a 95b [ZD III 401 426]), hišna tabla (95b TOOb [417-426]), [kratki] katekizem (lOOb 106a [426 436]), pravila o spovedi in odvezi (106a lila [437 447]), večina molitev za nedeljsko in praznično božjo službo (114a 119a, 119a 119b, 120b, 121a-123a, 123a-123b, 123b-127a [457-484]), določila o petju, cerkvenih oblačilih in praznikih (128b 130b [484 488]), prvi vzorec obiska in tolažbe bolnikov (136b 138a [500 503]) in red o pokopu
* Gl. pojasnila na str. 416-417. - Ured.
403
PREVODI
(163a-163b [555-556]) so neposredno prevedeni iz wiirttemberškega cerkvenega reda, določbe o izpraševanju in postavljanju pridigarjev (71a 78a [368 374]), o večernici in jutranji božji službi (lllb 112b [448-450]), nadalje red o Gospodovi večerji (112b-113b [450-452]) in poroki (130b 134a [488 497]) pa sledijo württemberskemu zgledu vsaj vsebinsko, če ne dobesedno.
Vendar pa ukvarjanje z različnimi cerkvenimi redi pri takem ek-lektičnem duhu, kakršen je bil Trubar, ni moglo ostati brez sledov: iz brandenburško-niirnberškega cerkvenega reda je prevzel »drugo molit ov« [kolekta, skupna molitev; Trubar: »collecta«, »gmain molytov«, »prošna«] za deželno gospoščino (120a 120b [465 466]), drugo molitev ob binkoštih (123b [472]) in eno izmed molitev po litanijah (127b [482]); volilnobrandenburški cerkveni red iz leta 1540 je prispeval zgled za »drugo molytov« po poroki (134a [495]), toda tu je Trubar marsikaj spremenil: Rahelo [je naredil] za zastopnico modrosti, Re-beko zvestobe in Saro pokornosti, medtem ko je v predlogi prva zgled [89] zakonske ljubezni, druga modrosti in tretja zvestobe; iz Dietri-chovega malega obrednika je prevedel Trubar polemiko zoper rimsko mašo (81a 86a [387 397]), drugo skupno molitev ob veliki noči (123a 1471]), »drugi navuk, koku se imaio bolniki podvučiti inu troštati« in tretji nauk o tem (138a 147b [503 522]), pridigo za potolažitev obupanih bolnikov (147b 153a [522 535]), predpise za ravnanje pri posebnih primerih podelitve Gospodove večerje (153a-155a [535539]), zgled tolaženja zapornikov in zločincev (155a 162b [541 554); iz cerkvenega reda za Schwäbisch Hall izvirajo ena od kolekt za deželno gospoščino (120a [465]), molitve za čas kuge, ob draginji in zoper Turke (127b 128b [482 484]), druga pridigajo zakonski zvezi (134b 136b [496-500]) in tri pridige pri mrtvih (164a 171a [557-570]), pa tudi druga in tretja »pridiga oli predguvor« [Vermahnung, »opomi-nane«; kratka pridiga pred podelitvijo Kristusove večerje], ki sta lahko bili natisnjeni šele [v agendi] leta 1575 (434 447 [ZD II 343 352]); na latinsko liturgijo frankfurtske reformirane cerkvene občine spominja »četerta kratka pridiga oli predguvor« pred Gospodovo večerjo v obredniku iz leta 1575 (447-452 [ZD II 352-355]); iz meck-lenburškega cerkvenega reda sije Trubar neposredno izposodil examen ordinandorum (la 66a [ZD III 232 357, Od tiga navuka; tj. zbirka
404
FRANCE KIDRIČ
naukov kot podlaga za izpraševanje pridigarjev, ki naj bi bili posvečeni in nastavljeni]), razlago o pridigarstvu (66b 68a [358 361 J), drugo skupno molitev za Cerkev (119a [463]), pa tudi prvo od štirih kratkih pridig o Kristusovi večerji ([v agendi 1575] 428-434 [ZDII339-343]), ki so morale leta 1564 izpasti iz tiska skupaj s prvo molitvijo pred obhajilom (452 457 [ZD II 355 358]); mecklenburški zgled je upošteval tudi v pravilih (71b-78a [ZD III 368-381]) za postavitev in uvedbo [novega pridigarja], pa tudi pri razdelitvi knjige na dele.
Od prevzetih enot iz šestih nazadnje naštetih cerkvenih redov se izkažejo za bistveno dopolnitev wiirttemberškega cerkvenega reda: examen ordinandorum (la 66a [ZD III 232 357]), razlaga o pridigarstvu (66b-68a [358-361]), polemika zoper rimsko mašo (81a-86a [387 397]), potolažitev obupanih bolnikov, predpisi za posebne primere podelitve Gospodove večerje bolnikom, tolaženje zapornikov in zločincev [90] in pridige pri mrtvih (147b-171a [522-570]); drugi so samo dokaz Trubarjeve nagnjenosti k pleonazmu: ponuditi je hotel obilje, v njem pa bi si lahko vsak poljubno izbral najprimernejše. |... |
V	nasprotju s slovenskim cerkvenim redom [1564] vsebujeta obe slovenski agendi samo najnujnejše o obredih: agenda iz 1575 pravila o krstu, Gospodovi večerji in poroki, agenda iz 1585 pa poleg tega še določbe za pokop. Medtem ko je Trubar pritegnil predvsem natisnjene in tudi iz tiska umaknjene odlomke svojega dela iz leta 1564, je agenda iz leta 1585 nov prevod po vviirttemberškem cerkvenem redu in po Dietrichovi agendski knjižici. Vendar paje sestavljalec agencie iz leta 1585 uporabil tudi Trubarjev cerkveni red iz leta 1564, [91] kakor dokazuje že prevzetje nekat erih mest, ki so v Trubarjevi knjigi dober dodatek v primerjavi z württemberskim cerkvenim redom. Slovenska cerkovna ordninga je bila seveda kažipot, ki ga ni bilo mogoče spregledati.
V	agendi iz leta 1585 je tudi »druga kračiši gmajn molitov« [str. C.b C6b|, ki ji sicer ni bilo mogoče najti nobene predloge, vendar pa ne daje vtisa izvirnosti. Kot sestavljavčeva je mogoče prepoznati le dva | majhna] dodatka |...]. Pisec agende iz leta 1585 in sestavljavec cerkvenega reda iz leta 1564 in agende iz leta 1575 razkrivata namreč popolnoma različni razmerji do predlog: Trubar ni samo vključil nekaj poglavij, ki jim ni bilo mogoče najti nobene neposredne predloge,
405
PREVODI
temveč je tudi takrat, ko si je prizadeval za dobesedno prevzemanje svoje predloge, tu in tam vstavil kaj svojega. In zlasti takšna nova poglavja in takšni vstavki omogočajo presojanje Trubarja kot pisca, teologa in organizatorja. [...]
[97] Bistvo in potek reformacije sta [v Trubarjevem polemičnem vstavku] označena s primerjavo: kakor so poslednji Judje izgubili pravilno razumevanje sv. pisma, tako tudi sedanji menihi in papežni-ki mešajo skupaj postavo in evangelij. V tej zvezi je omenjen Luther, ki gaje v novejšem času obudil Bog (kakor pri Judih preroke) in ki je po nauku sv. Pavla, apostolov in prerokov [98] pravilno in razumljivo razložil in učil postavo.4 Trubar izčrpno polemizira s stališčem tri-dentinskega koncila do Prd 9,1: navede stari in novi latinski prevod, doda pojasnilo in sklene s trditvijo, da vsak, ki dvomi o Božji obljubi, obdolžuje Boga laži." Od protestantskih sekt so bili poimensko obsojeni prekrščevalci in zvvinglijevci: prvi kot taki, ki so hoteli s Straussom in Miinzerjem [99] uvesti judovski jubilej,6 drugi kot oznanjevalci nauka, da je pri Gospodovi večerji deljeno samo znamenje [simbol].7 Večina Trubarjevih polemičnih vstavkov je naravnanih zoper posamezne ustanove in razmere v Katoliški cerkvi.
Medtem ko Trubar prevedenemu stavku »Inu naš gospud Cristus ie močan skuzi tu pridigarstvu tiga evangelia inu zacramente« doda pripombo, češ, čeprav je pri pridigarjih tudi treba tu in tam kaj pograjati,8 pa neusmiljeno napade katoliško pojmovanje duhovništva. [...] V Trubarjevem cerkvenem redu je zoper navado, da škof sam umešča duhovnika, natisnjena cela razprava; predloge zanjo vsaj v cerkvenih redih ni bilo mogoče najti, vendar pa bi komaj mogla biti popolnoma Trubarjev izdelek.9 Traktat se začne z opozorilom na »današnje škofe«, ki prave, učene, pobožne pridigarje preganjajo, lovijo in morijo [100] in ne posvetijo nobenega razumnega študenta, ki misli pravilno pridigati evangelij.10 S sklicevanjem na Mt 7,15, Apd 20,29 30, 2 Tes 2,3 11 [...] dokaže, da morajo nove pridigarje in duhovnike izvoliti cerkev [cerkvenaobčina, »gmainakersčanska«] in starejši pridigarji in duhovniki, da so starejši duhovniki dolžni vse cerkve oskrbeti z dobrimi duhovniki in da škofov in duhovnikov, ki jih niso izvolili starejši duhovniki in cerkev, ni mogoče šteti za prave. [...]
406
FRANCE KIDRIČ
[104] Najštevilnejša [med vstavki] je skupina liturgičnih in organizacijskih določb, kakršnih Trubar v svoji vsakokratni predlogi sploh ni našel ali pa jih je podal v novi obliki.
Kot liturgjčni jezik je za Kranjsko izrecno navedena slovenščina [z navodilom], da so v kranjski deželi v prihodnje psalmi, pesmi in vse drugo bogoslužje, zakramenti izvedeni in podeljeni v slovenskem kranjskem jeziku." Ime dežela Kranjska je najbrž Trubarju ušlo pod vplivom razmerja do kranjskih deželanov: isti cerkveni red je bil zanesljivo namenjen tudi štajerskim in koroškim Slovencem.12 Izjemi od pravila slovenskega liturgičnega jezika pri božji službi sta s slovenščino menjavajoče se petje in branje v latinščini in nemščini, kar paje bilo mogoče določiti samo za mesta z latinsko in nemško šolo. Ker je bil Trubar prepričan, daje treba prevesti celó examen ordinandorum, je očitno imel pred očmi »slovensko Cerkev« z vsemi posledicami, ki izhajajo za reformatorja Slovencev iz evangeličanskega pojmovanja Pavlovega pisma Korinčanom (1 Kor 14). [...]
[112] Odložiti moramo razpravljanje, ali so res Trubarjevi tisti trije molitveni obrazci, za katere ni bilo mogoče najti nemške predloge, se pravi: zalivala po katekizmu,13 skupna krščanska molitev za vse kristjane1'' in molitev preroka Daniela.15 Obrazec [javne] spovedi je Trubar razširil s povzetkom nemškega besedila.16 Za nosečnice moli tudi v [113] kratki obliki skupne molitve.17 Popolna novost je prošnja za določeno bolno osebo v skupni molitvi.18 Večino sprememb in novih mest v skupni molitvi in litanijah se da pojasniti s posebnimi razmerami v slovenskih deželah in posebej v Kranjski, na primer prošnje: za kranjsko deželno gosposko,19 za odvrnitev turške nevarnosti,20 za preganjane protestante,21 za spreobrnjenje ali uničenje neprotestantov, predvsem katoličanov.22 Dotakne se tudi skorajda osebne stvari: [114] naš vsakdanji kruh in naša ljuba družina.23 [...j
[115] Trubarje bil prepričan, da mora potrebnost šole dokazati v posebnem poglavju, predloge zanj pa ni bilo mogoče najti.24 Teza -njeno smotrnost po Trubarjevem mnenju »vsaki zastopni človek more laliku zastopiti« je: »Obena [116] dežela, ne meisto, ne gmaina ne mogo prez šul, prez šulariev inu prez vučenih ludy biti, ne deželskih ne duhovskih ričy prov rovnati ne obderžati.«25 Teza je podprta z zgodovinskimi zgledi: z Egipčani, Izraelci, Perzijci, Grki, Rimljani,
407
PREVODI
Bizantinci, cesarji, kralji, vojvodami in po možnosti s sklicevanjem na Biblijo: 1 Mz 47, [...], 1 Kor 14. Načrtovana je bila seveda šola z namenom: »S takim se spet ta stara, prava vera gori perpravi inu po vsem sveitu raztegne, prave, bogudopadeče Božye službe inu molitve, bruma, poštene, lubezan pruti Bogu inu vmei ludmi narede, malikovane doli zatare.«26 Kot plačilo za ustanovitev takih šol Trubar [v naslednjem stavku] obeta, da bi s tem obvarovali »naše dežele pred Turki« in jih ubranili pred draginjo, točo in kugo.
Za rekonstrukcijo Trubarjevih nazorov o šoli na slovenskih ozemljih je treba pritegniti tele izjave: 1. »De povsod, v meistih, v tergih inu per farali, se imaio latinske, nembske inu slovenske šule gori narediti.«27 2. »Cesary, krali, vyudi [vojvode] inu vsa žlaht oblast inu gosposčina so dolžni [dobre, vučene šulmoištre inu umeitelne mlade ludy v te cloštre inu v corarye postaviti inu te lenee, nemarne, požrešne, nečiste inu malikovske farye inu menihe iz nih izvreči inu izpodi-ti.] V slednim meistu, v tergu inu per sledni fari šulmoištre inu šula-rie deržati, v meistih [117] inu tergih, de se latinsku inu nemšku, per tih farah od farmoštrov, podružnikov inu mežnariev to slovensko pysmu, brane inu pissane vuči.«28 3. »Raven tega en vsaki pridigar inu farmošter ima tudi per suie farry eniga šulmoistra oli mežnaria ime-iti inu deržati, de te mlade hlapčyče inu deklyce, purgarske inu kme-tiške otroke vuči slovenski brati inu pissati, ta catehismus sred s to kratko izlago izvuna poveidati.«29 4. »Inu le-te potrebne, prietne articule inu štuke imaio ty pridigary te suie ovčice inu farmane, ty šul-moistri nih šularie, ti stariši nih otroke inu mlaiše kratku, zastopnu vučiti, od nih čestu ž nimi govoriti inu nee vprašati, aku te iste prov umeio izvuna inu zastopio.«30
Trubar je s tem želel svoji slovenski domovini višjo šolo v vsakem večjem kraju in po možnosti veliko župnijskih šol (1, 2). V zadnjih naj bi poučevali bodisi tako kakor v prvih posebni šolniki (2, 3), ki bi lahko bili hkrati tudi mežnarji (3), ali pa v nuji župnik sam oziroma njegov kaplan (3). V prej navedenih Trubarjevih izjavah so našteti vsi predmeti, ki bi jih želel uvesti v župnijske šole v slovenskih deželah, namreč: slovensko branje, slovensko pisanje (2, 3). Trubarjev načrt za višje šole pa zanesljivo ni izčrpan z omembo nemškega in latinskega jezikovnega pouka (1, 2). Niti pomislil ni, da bi bil iz mestnih šol
408
FRANCE KIDRIČ
pregnan pouk slovenskega branja in pisanja, [118] kar dokazujejo navedbe »meščanskih in kmečkih otrok« (3), predpisi za božjo službo, po katerih naj bi šolarji peli latinsko, nemško in slovensko,31 in nič manj tudi določbe za preizkus duhovniških kandidatov,32 [...] examen ordinandorum paje bil objavljen v slovenskem prevodu! [...J
[120] Trubarjeve lastne navedbe o virih Cerkovne ordninge33 so sicer točne, vendar pa se izkaže, da ni povedal vsega, kar bi lahko: poleg württemberSkega, ntirnberškega in mecklenburškega cerkvenega reda, ki jih je poudaril v pismih 8. julija 1563 Ungnadu34 in 29. oktobra 1564 deželnemu oskrbniku in odbornikom Kranjske35, je uporabil najmanj še štiri druge,36 vrh tega paje sam dopisal [121] ali prevzel iz virov, ki jih ni bilo mogoče ugotoviti, cela nova poglavja in veliko dodatkov.
Dogmatični razlog za prikrivanje bi imel Trubar kvečjemu pri li-turgiji frankfurtske reformirane cerkvene občine, zato se zdi, da gre v njegovih poročilih samo za površnost.
Za zmotno se je izkazala Egkova omemba »augsburške veroizpovedi«, pravzaprav augsburškega cerkvenega reda, kot enega od Trubarjevih virov37 in prav tako domneva, da je mogoče v Trubarjevem cerkvenem redu in agendi najti kake sledove saškega cerkvenega reda in posebnosti rimske maše.38
Utemeljitev prepovedi »različnih kratkih pridig«39 Trubarja ni mogla prizadeti, ker je pri tem sledil slovitemu predhodniku: Brenzu, ki je v cerkveni red za Schwäbisch Hall40 tudi sprejel štiri različne pridige ob Gospodovi večerji.
Domneva, daje prevajalec agende iz leta 1585 uporabil Trubarjevo agendo iz leta 1575,41 ni utemeljena, kajti v njej se je uveljavil vpliv takih mest iz Cerkovne ordninge,42 kakršnih Trubar ni sprejel v svoj obrednik iz leta 1575.
Besedilo, kije leta 1553 izšlo kot cerkveni red kneževine Württem-berške in kot takšno leta 1559 prešlo v Summarischer und einfältiger ßegn^|württemberski cerkveni red 1559] (49a-96a), je Trubar prevzel razen predgovora, poglavja Von Lehr und Predig (49b 52b) in nekaj molitev - v celoti, čeprav ne zmeraj v prvotnem zaporedju in ne vedno dobesedno. Poleg tega43 paje uporabo [122] reda Summarischer und einfältiger Begriff čutiti samo v poglavjih o izpraševanju in umestitvi
409
PREVODI
pridigarjev (71 b-78a [ZD III 368-381]). Nasprot no pa ustreza podrobnemu šolskemu redu v vviirttemberškem redu Summarischer und einfältiger Begriff (129a 196b) ali v mecklenburškem cerkvenem redu (123b-130b) pri Trubarju samo splošno poglavje o potrebnosti šol (78a 79a [381 383]), poglavju o vzdrževanju cerkvenih služabnikov (255b 257b) samo Trubarjevo dokazovanje, da jim [pridigarjem, šolnikom, mežnarjem] je treba zagotoviti potrebna sredstva (79a-81 a [383 387]), [določilom o] stanovski ureditvi (195a 217a) pa samo nekaj spodbud za podpiranje revnih.44 Trubar razumljivo ni mogel prevzeti ničesar iz ureditve zakonske zveze in iz določb o zdravnikih, ranocelnikih, pisarjih in politični cenzuri, hkrati pa v svojem delu ni mogel upoštevati niti odredb württemberske predloge o sektah in čarovnikih, vizitacjah, cerkveni cenzuri, konventu superintendence in uvedbi cerkvenega sveta.
Vidimo torej: slovenski cerkveni red je bil zasebno delo pridigarja, kije mogel podajati nasvete, toda pogosto tudi sam ni vedel, kdo naj bi izrekal zadnjo besedo in izdajal pravnomočne odredbe.
Iz nemščine prevedel in opombe dopolnil
Dušan Voglar
410
FRANCE KIDRIČ
OPOMBE
' Haremann, Brenz 224. [Julius Hartmann: Johannes Brenz■ Leben und ausgewählte Schriften. Elberfeld 1862. - Gre za t. i. mali württemberski cerkveni red, o katerem govori Kidrič na str. 25, tj. za tisk: Kirchenordnung, wie es mit der Leere und Ceremo-nien im Fürstenthumb Wirtembergangericht und gehalten werden soll, Tübingen 1553, 15552. - Brandenburško-niirnberški cerkveni red: Kirchen Ordnung. In meiner gne-digen herrn der Markgrauen zu Brandenburg und eins Erbern Rats der Stat Nürmberg Oberkeyt lind gerieten. Wie man sich hayde mit der leer vnd Ceremonien halten solle. 1533.
Dietrichov mall obrednik: Veit Dietrich, Agend Büchlein Für die Pfarrherrn auff dem Land, Frankfurt a. Main 1546. Trubarje leta 1548 kot begunec izpod oblasti notranjeavstijskega katoliškega nadvojvode in ljubljanskega katoliškega škofa dobil zavetje pri pridigarju Dietnchu v Nürnbergu; gl. Igor Grdina, Trubar, Primož, Enciklopedija Slovenije 13, 1999, 372 378.]
1 Prim. spredaj, 33, [op.] št. 7. [Kidrič na 33. strani govori o Trubarjevem cerkvenem redu za kemptensko cerkveno občino iz leta 1553. - Tega reda Kidrič še ni mogel preučiti. G. Loesche, s katerim je bil Kidrič že v stiku, ga je objavil šele leta 1920 v Beiträge zur beyerischen Kirchengeschichte XXVI, str. 21-24. Gl. objavo v nemščini in slovenščini: Cerkveni red za Kempten, v: Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, Ljubljana 1986, 303-306, 306 308. Rajhman pojasnjuje: »Trubat^ev cerkveni red se ozira na konkretne razmere v Kemptenu in po svoje dopolnjuje predvsem württemberski cerkveni red.« GI. Rajhman, Pisma, 358 -359. Mišljen je württem-berški red iz leta 1553, gl. op. 1.]
Trubers Briefe 184. [Theodor Elze. Primus Trubers Briefe, mit den dazu gehörigen Schriftstücken gesammelt und erläutert, Tübingen 1897. - Gl. Rajhman, Pisma, 114-115, 117; tj. Trubarjevo Poročilo oblastnikom ob vrnitvi v Ljubljano, 17. junija 1562. - Trubar je takrat kot duhovnik v Urachu že uporabljal württemberski cerkveni red; Rajhman, o. d., 339. Mišljenje württemberski cerkveni red iz leta 1559: Von Gottes gnaden vnser Christoffs Hertzogen zu Würtemberg und zu Teckb, Grauen zu Mümpelgart, etc. Summarischer und einfältiger Begriff wie es mit der Leljre und Ceremonien in den Kirchen unseres Fürstenthumbs ... volzogen werden solle, Tübingen 1559. Kidrič v svojem nadaljnjem podrobnem pregledu Trubarjevega prevzemanja iz virov obravnava poleg brandenburško-niimberškega cerkvenega reda m Dietrichove male agende (gl. op. 1) še štiri druge nemške cerkvene rede. 1. Volilnobrandenburški cerkveni red: Kirchen Ordnung im Cburfurstentbum der Marken zu Brandemburg wie man sich beide mit der Lehr und Ceremonien halten sol, Berlin 1540. 2. Cerkveni red za Schwäbisch Hall: Ordnung der Kirchen, inn eins Erbarn Raths zu Schwäbischen Hall Oberkeit undgepietgelegen, Schwäbisch Hall 1543. 3. Frankfurtska liturgija: Liturgia sacra, seu ritus Ministerii in ecclesia peregrinorum Francofordiae ad Moenum, Frankfurt ob Manu 1555.4. Mecklenburški cerkveni red: Kirchenordnung Wie es mit Christlicher Lere, reichungder Sacramente, Ordination der Diener des Euangelü, ordentlichen Ceremonien, inden Kirchen, Visitation, Consistorio vnd Schulen Im Herzogthu mb zu Mecklenburg etc.gehalten wird, Wittenberg 1552. - O Trubarjevih zgodnjih globljih povezavah s Schwäbisch Hallom pove svoje nedavna ugotovitev, daje Trubar tam da! natisniti svoji prvi slovenski knjigi; gl. predavanje Kozme Ahačiča, objavljeno v tej števil-
411
PREVODI
ki revije Stati inu obstati. Kidrič govori tudi o dveh slovenskih agendah ali obredni-kih. l.Trubaijevaagenda 1575: Ta mabina agenda.v. Primož Trubar: Catechismusz dt'eimaizlagama,Tügingen 1575,409-486; ZDII325 379. 2. Dalmatinovaagenda 1585: Agenda, tuje, koku se te imenitiše Božie službe opravlajo po Wirtemberski cerkomi ordnmgi, Wittenberg 1585; gl. Kidričevo pojasnilo na str. 14 15.] 12b 3-6, 10-13 [ZD IH 250]: Ty pusledni Iudi inu farizei so cilu ta pravi zastop tiga S. pysma bili zgubili, ne so znali te postave od tiga evangelia locyti, koker ty sadašni menihi inu papežniki, tudi to postavo s teim evangeliom vkupe mešaio. (...) Inu por našim čassu le Bug tudi tiga Luteria obudil, ta ie prov, zastopnu to postavo, od tiga evangelia, po vuki s. Paula, tih jogrov inu prerokou, rezločil inu vučil.
22b 14 do 23a 17 [270 271]: Inu so [vTridentu] to perpuvid riga Salomona bes-sede knvu na mh maningo vlekli [...]. Obtu kir na tili Bozyh bessedah, oblubah, zakramentili cbivla [dvomi], ta Boga stavi na laže.
56a 6-7 [337]: Koker per našim času so bili ta Myncer, Straus inu ty eni bider-tauffery, kir so hoteli ta iudovski iubileum [tu plumbarsku leitu gori narediti, de te činžne nyve inu zastavlenu blagu vselei čez petdeset leit imaio zabston vsakimu, komu slišio, domov pasti inu se nazai povernyti].
113a 11 [451]: Na to drugo stran ie pag ta Hudvč h taki veceryi permešal, de per ni se tu pravu Cristusevu tellu inu ta nega kry ne dih inu ne lemle, temuč le ta žleht zna mina.
68a 3-4 [360-361]: Inu aku glih čassi na tih pridigarih se kaku pomancane oli tadel vidi inu naide.
68a-71b [361-368; poglavje Od koga se imaio ty pridigary izvoliti, poklycati inu staviti b timu pridigarstvu?].
68b [362]: Potehmal ty sadašni šcoiTi so souvražniki tiga s. evangelia inu te naše prave, vučene, brumne pridigarie pregano, lovee inu moree inu obeniga zastopni-ga študenta, kir misli prov ta s. evangeli pridigovati, ne hote žegnati &c. Obtu ty eni zdai dišputiraio inu cbivlaio od tih enih naših pridigariev, kir ne so od tih šcoffov žegnani inu kir prez visti, oblasti inu dopušena tih šcoffov, la. mm inu nih voli, zapuvidi zubper, pridiguio, aku ty naši pridigary prov, z Božo volo inu oblasno nih pridigarstvu pelaio, derže inu te s. zacramente prov inu risničnu dile inu daio &c. [V nadaljnjem zavračanju škofove vloge pri izbiri novih duhovnikov se Trubar sklicuje na Mi 7,15 in na druga mesta v Novi zavezi, na poznejše cerkvene očete in listine. |
128b-129a 1 [484-485]: Obtu mi hočmo, de vže naprei v ti naši cranski deželi de se ty psalmi, pesmi inu vse druge službe Božye, ty s. zacramenti v tim slovenskim, cranskim lezyku se dopernašio inu dile.
Prim. spredaj, str. 42. 60. [Kidrič na str. 42 omenja tudi Trubarjevo opozorilo junija 1562 na širše ozemlje, kajti »potrebno bi bilo in dobro, da smo glede cerkvenega reda in nauka enotni z najbližjima sosednima cerkvama, koroško m štajersko in pridigarji«; Rajhman, Pisma, 115, 117. Kidrič upošteva, da takrat najbrž ni prišlo do kakega dogovora s koroškimi in štajerskimi krogi, hkrati pa meni, da je bilo že v začetku jasno, da bodo morali Trubarjev slovenski cerkveni red uporabljan tudi predikanti med Slovenci na Koroškem in Štajerskem. Na str. 60 Kidrič
412
FRANCE KIDRIČ
sklepa, da Trubar ne bi leta 1575 v svoji mali agendi tako pogosto opozarjal koroških in štajerskih pastorjev na svoj cerkveni red iz leta 1564, če ne bi vedel, da je med njimi ohranjenih tudi nekaj izvodov zaplenjene Cerkovne ordinge.] 105b 9-13; 1 Tim 1,17. [436: Natu timu večnimu mu vselei živimu, nevidečimu mu samimu modnmu Gospudi Bogu inu krallu bodi vsa čast, hvala vselei mu vekoma. Amen.]
Agenda [1575] 481-482 [ZD II 375-376], Agenda [1575] 482-486 [ZD 11376-379],
110a 8 18 [ZD III 445, Ta ocyta izpuvid]: In summa: lest ne sem muiga Gospudi Boga iz celiga muiga serca, iz cele misli, iz cele močv inu s celo dušo lubil inu nega bessedi, tu le tim Božym oblubom inu prytežom, cilu inu terdnu ne sem veroval, lest ne sem tudi muiga bližniga lubil, koker sam sebe. Inu lest ne sem te oblube inu zaveze tiga muiga s. kersta popolnoma deržal, temuč sem to isto mnogeteri viži inu čestu z miuemi missalmi, z bessedami mu z dianem prelomil inu pregrešil. Le-te inu vse muie grehe, katerih iest zdai ne morem zmisliti, ne tih istih prov zastopiti, ne prešteti, te iste vse iest spoznam inu se izpovem Gospudi Bogu (...). 1242a 14-15 [475|: inu za vse nosseče žene [prossimo]; pomagai nim inu reši nee od nih zlega inu terplena (...). [Tudi v posebni kratki skupni molitvi in litanijah, 468,478.]
1242a 19 22 [475]:Inu suseb tukaj prossyte za tiga N. N., kirzdai v velikih nadlu-gah, v bolezni &c. leži, de nemu Gospud Bug na duši inu tellessu milostivu pomaga.
119b 11 12 [464]: inu suseb na to gosposčino, malo inu veliko, le-te naše Cramske dežele (gledai milostivu); W [württemberski cerkveni red 1559j 78b 12-14: und sonderlich a uff unsern gnädigen Landtsfürsten und Herrn, auch alle seine Rath und Amptleut. - 124b 12-16 [474]: [Ti hočeš tudi tei naši deželski gosposčini inu oblastnikom, našimu gospudi cessariu, vsem kersčanskim krallom, vyudom, gospudom inu] vsimu Rymskimu rayhu, suseb tel naši gosposčini le-te naše dežele, našimu gospudi lanchauptmanu, lancverbežeiju, victomu, vsem knezom, gospudom, žlahtnikom, deželanom, burgermoištrom, rihtariem, mali inu veliki gosposčini (... dati tuio gnado ...). W 82b 10-13: Haus Württemberg! 124b 16-19 [474]: [Tihočeš...] potle teinaSi vsi voiski, vitezom inužolneriem,kir na krayu te naše dežele pruti tim Turkom leže inu voiskuio [... dati tuio gnado ...]. 1242a 30-1242b 1 |475-476]: [Prossimo tudi za ta deželski myr,] de nas Bug oba-ruie pred Turki [...]. 125a 10 |477, litanije]: Pred to sylno turško roko (Obari nas Gospud Bug). 125b 18 [478, litanije]: Našimu cessariu inu krallu te Turke inu nih [tj. njune] souvražnike premagati (Usliši nas lubi Gospud Bug). 1110-11 [475]: Prossimo tudi za vse naše lube brate inu sestre, kir so po vsem sveitu razločeni inu rezkropleni [, kateri so z velikimi nadlugami, z buštvom, z bolezanmi, žalostio, s težkimi izkušnavami, s pregananem, z lečo za volo te prave vere obdani inu obloženi]. [Pnm. 465: Vsigamogoči, Večni Bug (...) ohrani inu obderži to tuio cerkov sred ž nirni služabniki, kir so po vsim sveitu rezkropleni (...).]
1242a 23-29 [475]: Prossimo tudi za te boge ludy, kir so pod teim papežom, kir v zmotni, krivi veri inu z nepokoino vystio prebivaio inu nemaio te čiste bessede
413
PREVODI
Božye koker my, inu za vse nepokurne grešnike, de Gospud Bug tudi te iste h ti sui luči inu h timu pravimu spoznanuinu ven na suiga lubiga Synu mu h poku-ri napela inu perpravi, de z nami red z mirom, z lubezamo žive mu prebivaio inu v ta večni leben prydo. 124b 27 124^ 2 [474-475]: dai tudi tel naši gosposčini to tuio gnado mu milost inu S. Duha, de oni vse falš, krive, zapelavne vere, vuke, prydige, buqve, vse falš Božye službe inu malykovane doli perpravio inu cilu za-tareo inu zupber stoye inu te prave vučenike, vere inu Božye službe de terdio inu myre pred vso sylo inu krivino. In summa: de oni ž nih oblastio drugiga ne rov-naio inu ne lsčeio, samuč kar h tui Božy sveti česty inu hvali inu h timu gmain prydu inu nucu vsiga folka sliši inu h dobrimu pryde. Za tiga volo obari ti nee pred vsem zlegom inu pred vso nesrečo, dai nim inu nih otrokom zdravie inu odlog nih života. Amen.
124zb 4 8 [476]: (Prossimo ... de) per našim kruhu inu lubi družini prebivamo, Bogu služimo, en brumen, pošten leben Bogu na čast, našimu bližnimu h dobrimu deržimo inu pelamo, eden timu drugimu s teim našim kruhom zveistu pomagamo inu podilimo. 78a-79a [381-383],
78a [381 382; Kidrič navaja v opombah pod črto Trubarjevo besedilo, v razpravi pa svoj nemški prevod oz. prikaz; v prevodu tega odlomka iz Kidričeve knjige navajam v opombah samo strani, v besedilu razprave pa namesto Kidričevega nemškega prevoda izvirno Trubarjevo besedilo]. 79a [383],
78a [3811; naslov poglavja.
79a [383; Kidrič navede samo del 1. stavka].
100a 23-27 [425].
4a 12-13 [233; Kidrič v razpravi povzame: »In den Glaubensartikeln müssen die Pfarer ihre Pfarrinsassen, die Lehrer lhre Schiiler, die Eltern ihre Kinder unterrichten.«]: (Te Articule imaio uzhiti ti Prydigary Farmane) ty Shulmoiltri nih lula-rie, ti ftarishi nih Otroke [Kidričev navedek v opombi].
Prim. spredaj, str. 108-111. [Tam Kidrič pnkaže določila o petju m branju v slovenščini pri jutranjicah in jutranji božji službi. Gl. lllb, ZD 111 448: Potle en psalm, en cor latinski en verz, ta drugi cor nembski oh slovenski (...) poye. (...) Za teim se imata hymnus, potle ta Magnificar latinski inu slovenski peici.| Prim. spredaj, 105. [Tam Kidrič mdr. opozori, da .Trubarjev examen ordinandorum vsebuje tudi »preizkus 'iz štukov krščanske vere, kakor so po vrsti zapisani spredaj (1 -66)', torej v slovenščini«. Prim. 71b 74b, ZD III 368-374; na str. 72a oz. 369: »Natu (...) imaio vse od nega po čassu inu zadosti izuprašati inu zaslišan, aku on te ner potrebniše articule inu štuke te kersčanske vere, kateri so odspreda poredu zapisani, zna, zastopi, prov od mli govori, spričuje inu zagovane (...).«] Prim. spredaj, str. 61. [Tam Kidrič našteje v dokumentih navedene vire za Cerkovno ordningo: augsburški, mecklenburški, niirnberškiinwiirttemberški cerkveni red.] Trubers Briefe 348 [Rajhman, Pisma 152-155]. O. c. 434 [Rajhman: 191-194].
Prim. spredaj, 88-89 [tudi v tem prevodu]. Drugače Grafenauer 297 [Ivan Grafenauer, O Trubarjevem prevodu evangelijev, Dom in svet VII, 1914,297 303].
414
FRANCE KIDRIČ
Trubers Briefe 429. [Augsburški cerkveni red: Forma, Wie vom heiligen Tauff(...) zu reden sey, (...) Gestelt in die Kirch vnnd Gemein Christi der Statt Augspurg, Augsburg 1555.]
Prim. spredaj, 49,62. [Na str. 49 prikaže Kidrič pismo Matije Klombnerja baronu Ivanu Ungnadu 28. novembra 1562 z obtožbo, da ima Trubar odpor do württem-berškega cerkvenega reda, da se zavzema za saški red in se nagiblje k nekaterim prvinam katoliškega bogoslužja. - Na str. 62 omeni isto Klombnerjevo pismo.] - Gruden Tr 265 [Josip Gruden, Primož Trubar, Čas II, 1908, 257-268]. - Gruden Zg 651 [Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda 3: Novi vek: Luteranstvo in cerkvena reforma med Slovenci, Celovec 1914]. [Saški cerkveni red: Agettda, Das ist Kirchenordnung (...) Für die Diener der Kirchen Herzog Heinrichen zu Sachsen V.G.H. Fürstenthumb gestellet, 1548.]
Prim. spredaj, 53 54, 56 57, 81. [Na str. 53 54 Kidrič, večinoma z opiranjem na gradivo v Elzejevi objavi Trubarjevih pisem, poroča o odločitvi württemberskega vojvode Krištofa, naj se Trubar ravna po wiirttemberškem cerkvenem redu, objavi samo v tem redu natisnjeno »opominane« in ne dodaja drugih kratkih pridig ob Gospodovi večerji. Vojvoda je odločitev utemeljil z mnenjem, da so dodane pridige »doctrinalia«, ne pa »vorreden«, in da zato sodijo na prižnico, ne pa v cerkveni red. Na str. 56-57 piše Kidrič o Ungnadovi zavrnitvi Trubarjevega predloga, da bi bile druge pridige natisnjene vsaj kot separat. Na str. 81 je popis objave štirih pridig v agendi iz leta 1575. | Hartmann, Brenz 175 ff.
Prim. spredaj, 25. [Tu Kidrič navede avtorja in objavo domneve: Vatroslav Oblak, Drobiž, iz starejše književnosti slovenske. Letopis Slovenske matice 1895, 234-246.] Prim. spredaj, 83-84, 91 |Na str. 83-84 je popis vsebine in virov Dalmatinove agende iz leta 1585. Na str. 91 poudarja Kidrič razliko med Trubarjevim in Dalmatinovim odnosom do predlog.]
»Veroizpoved« [»articuli inu štuki te kersčanske vere«, ZD III 369], ki zajema str. la 48b v »S.u.e.B.« [Summarischer und einßltiger Begriff 1559, tj. württemberski cerkveni red; gl. op. 3], je Trubar uporabljal že leta 1562 v Articulih [Articuli oh detli te prave, stare vere kersčanske, v: ZD III 5 224]. - [l'nm. Jonatan Vmkler, spremna študija v ZD UI 615 617. |
Prim. spredaj, 109, [op.] št. 11. [Kidrič tu navede iz poglavja o jutranjem bogoslužju ob praznikih: »Inu po sledni pridigi se imaio ty ludi zveistu opominati, de bozih hysnih ludy ž nih almožno ne pozabio.« 112b, ZD III 452.]
415
PREVODI
POJASNILA OB PREVODU
France Kidrič (1880 1950), zelo zaslužni raziskovalec protestantiz-ma na Slovenskem v 16. stoletju (prim. Darko Dolinar, France Kidrič, Stati inu obstati 2, 2006/3-4, 260-266), seje leta 1919 habilitiral na univerzi na Dunaju z monografijo o Trubarjevi Cerkovni ordningj. (1564). Preučil je izvod, ki je bil takrat še shranjen v Dresdnu in je bil hkrati edini znani izvod. Monografija z naslovom Die protestanlische Kircben-ordnung der Slovenen im XVI. Jahrhundert (Protestantski cerkveni red Slovencev v XVI. stoletju) je v knjižni obliki izšla leta 1919 v Heidelber-gu v založbi Carl Winter's Universitatsbuchhandlung kot prvi zvezek znanstvene zbirke Slavica. Urejal jo je literarni in kulturni zgodovinar Matija Murko, takrat redni univerzitetni profesor v Leipzigu.
Kidrič je v monografiji o Cerkovni ordningi najprej podrobno bibliografsko opisal ohranjeni izvod, pojasnil še dodatna bibliografska vprašanja in razprl vpogled v naravo besedila (str. 1-27). Nato seje posvetil nastajanju cerkvenega reda protestantske Cerkve za Slovence (28 84). Prikazal je vnanje okoliščine, navedel, da so knjigo začeli tiskati v začetku novembra 1563, in predstavil (48-57) tudi zaplet, kije povzročil ustavitev tiskanja in poseg v vsebino knjige. Razčiščevanje suma o primernosti nekaterih delov Trubarjevega besedila tudi s st ališča pravovernosti - je namreč begunec baron Ivan Ungnad, ki je v Urachu za izdajanje slovenskih in hrvaških knjig ustanovil tako imenovani Biblijski zavod, prenesel k wurttemberškemu vojvodi Krištofu in njegovim teologom. Po vojvodovi odločitvi so morali iz knjige izločiti ne samo naslovni list in Trubarjev nemški in slovenski predgovor, temveč tudi štiri kratke pridige ob Gospodovi večerji.
416
DUŠAN VOQLAR
Zelo pomembni stav monografiji IV. in V. poglavje, ki sta namenjeni raziskavi vsebinskega grajenja slovenskega cerkvenega reda. Prvo je podroben popis enot (poglavja, razdelki, navodila, nauki, pridige, molitve, zgledi itn.; od strani do strani) v Cerkovni ordningi in njihovega stvarnega razmerja do različnih cerkvenih redov na Nemškem in enot v njih (63 84). Dotlej so pisci o Trubarjevem cerkvenem redu le zelo posplošeno govorili o virih in Trubarjevem prevajanju ali prirejanju, niso pa se lotevali podrobnih primerjav. Temu pregledu, ki ima naslov Indeks vsebine in virov (IV. Inhalts- und Quellenindex) in primerjalno zajema tudi Trubarjevo malo agendo iz leta 1575 in Dalmatinovo agendo iz leta 1585, sledi poglavje Notranja geneza (V. Innere Entstehungsgeschichte, 85-122). V njem je Kidrič natančno razgrnil in komentiral pomene, namene, vzroke in posledice podatkov, kakršne je nanizal v IV. poglavju. S svojim izrisom oblikovanja knjige je sest avil temelj za ovrednotenje vsebine Cerkovne ordninge in tudi Trubarja kot organizatorja in teologa slovenske Cerkve. Prav zato je uredništvo revije izbralo za prevod ta del Kidričeve monografije.
V	nadaljevanju knjige so še poglavja o jeziku (123 139), odnosih med več redakcijami in prevodi istega besedila (140 148) ter sklepnih ugotovitvah (149 153).
V	prevodu so s številko med oglatima oklepajema označeni začetki strani v monografiji. Tri pike med oglatima oklepajema označujejo mesto, kjer prevod ne zajame dela izvirnika. Opombe pod črto, ki so v izvirniku številčene na vsaki strani posebej, so zbrane na koncu prevoda in oštevilčene tekoče. V besedilo in opombe so med oglat ima oklepajema vstavljena nujna pojasnila ali dopolnila na podlagi Kidričevih navedb na drugih mestih v monografiji (npr. popolni naslovi tiskov). Navedki iz Trubarjevega slovenskega besedila so prevzeti iz znanstvene izdaje Zbrana dela Primoža Trubarja (okrajšava: ZD; urednik Igor Grdina; II. knjiga, 2003, uredila Fanika Krajnc Vrečko; III. knjiga, 2005, uredil Jonatan Vinkler). Cerkovna ordninga je natisnjena v III. knjigi (227 578; spremna študija: Jonatan Vinkler, Slovenska protestantska veroizpoved in cerkveni red za vse dni v letu, 605 644). Ob Kidričeve navedbe strani v izvirniku so med oglatima oklepajema dodane strani v ZD; to olajša bralcu vpogled v sobesedilo in sploh v Trubarjev cerkveni red.
Dušan Voglar
417